Gospodarsfvo. VAŽEN GOSPODARSKI DAN V MARIBORU. Predzadnjo sol>oto, dne 27. junija t. 1., sta se vršila \ mariborskem Narodnem d«mu dva občna zbora: ob desetih je zboroval štajerski vinarski in sadjarski odseik Kmetijske družbe za Slovenijo, opoldne pa pokra-' jinska zveza jugoslovanskib. vinogradnikov za Slove^ nijo. Udeležba je bila mnogobrojna; goslilniška soba je bila natlačno polna raznih delegatov liinetijskili podružnic, vinarskih in klelarskih zadrug ter privatniK vinogradnikov in sadjarjev, kar je najlepši dokaz, kalko živo se narod zanima za te važne panoge našega gospodarstva. Navzočih je bilo tudi lepo število gospodarskiH strokovnjakov: iz Kranjske je prihitel g. svetnik Ska-licky. Na prvem občnem zboru je prišlo do prav zanimivih Ln temeljitih debat radi nove vinske postave, posebno glede sladkanja mošta io vina ter radi likvidacije vinarsikega in sadjarskega odseka v prid pokrajiaskemu savezu vinogradnikov. Nekateri delegati so prosili odsek, da razpošlje vsaj kmetijskkn podružnicam osnutke novega vinskega zakona, da se bo mogel narod podrobneje informriati. Naslednje vprašanje glede likvidacije odseka je bilo v imenskem glasovanju odiklonjeno, dokler se ne razoistijo razmere vsaj toliko, da se bo vedelo, kateri list naj prevzame vodstvo našega vino gradništva in sadjarstva, ali stari »Sadjar in vrtnar«, al/i pa na novo se snujoči list pokrajinskega saveza vinogradnikov za Slovenijo. Odsekovo premoženje znaša okrog 60.000 dinarjev. . , . , ^ ¦' Nato se je vršil oibčni zbor Pokrajinskega savez* slovenskih vinogradnikov. Po sprejemu raznib. paročdl' in računskih zaključkov je g. inžeoir Mohorič podal1 jasno sliko sprememb, ki Ml Mle potrebne s stališča vinogradništva najpram osnutku novega vinslkega zakona, kakor ga je izdelala trgovska zbornica v Zagrebu, in ki v ipi-votni sestavi nikakor ne odgovarja stremljenjoi vLnogradništva po pristni, nepokvarjeni kapljici Pri volitvi odbora je bil soglasno izvoljen za načel-* nika vinogradnik g. Robert Košair iz Ljutomerskih go- ric. Na predlog g. poslanca Žebota ise sklene prositi vla- do, da ukine davek dd ročnega dela, ali da ga vsaj ubla ži v toliko, da upostavi dksistenčni minimum in da se  naturalne dajatve ne prištevajo k dohodkioin. — Vinar- ski ravnatelj g. Puklavec razloži občnemu zboru na podl  lagi štatistike skrajno škodljive posledice nove carinske  tarife za kmetsko gospodarstvo, ker «e bodo vsled tega  podražilo posebno za vinogradiiištvo neobhodno potre- bmo orodje, galica Jn stroji. Tuldi v tem oziru se požlje  na pristojno mesto sklenjena resolucija, kakor tudi pro- ti eventualni ukinitvi vinarske in sadjarske šole v Bla-« riboru, s čim bi se zadal "našemu lepo napre&ujočemie vinogradništvu najhujši udarec. Resolucije prihodnjič.  I^eronospoira je po zadnjem dežju začela precej mo čno nastopati posebno po trsnih vršičkih; zato bo treba takoj izvršiti novo škropljenje posdbno rpo gTOzdjui, da se zavaruje proti temu nevarnemu škodljivcu.  Določanje žive teže pri govedi bre-z tehtnice. Te fisnif je izšla v slovenskem, srbohrvatskem, nemškem, italijanskem in madžarskem jeziikii v žepnem formatu kajš žica pod naslovom: »Določanje žive teže pri govedi brez tehtnice (»Utanačivanje žive težine kod go-veda bez vaga«, »Lebendgevvichtbestimmung beim Rind ohne Wage«, »Fissazione peso vivo bestiame sanza bilandas, »Tablaizatok a szarvas inarha elosulya megallapi asanala«), katere avtorja sta gg. MaJkuc in dipl. agr. Antoii Jamnik, katerih slednji je poznan kmetijski pisatedj, ki je izdal že več pripravnih in koristnih strokovnih knjig, Knjiga j. potrebna vsakemu živinorejcn, ekonomu, jprekupcu, mesarju, eksporterju itd. Potreba tehtnice spričo te knjige odpade, pa tudi nobenega računanja ni. 2ival je zmeriti po dolžini in na obseg in iz teh dveh mer jenj dobljeni številki že sanni pokažeta težo. Značilno je, kako si zlasti po sejmih mnogi pomagajo na ta na&'m, da merijo živino z vrvico, nekaj časa tuhtajo in potem uganejo, da bi žival utegnila tehtati toliko in to-' liko. Omenjena knjižica je sestavljena na ipodobnem principu merjenja, le da njenemu lastniku ni treba nič ugibati, nego ima eksaktne številke, ki mu povedo vse. Koliko so včasih nepošteni nakupovalci prevarali ljudi. ko so kupovali kar na čez, kajti tehtnic ni povsod in sa jih vedno ni mogoče posluževatL Danes pa so vse prevare nemogoče, ker vsak, še tako priprost človek, kil •pozna številke, labJko sam dožene težo svoje živali in na podlagi tega ve, koliko naj zanjo zahteva, ako jo prodaja. Takega pripomočka doslej še nismo imeli in gre dzdajatelju zasluga, da nam je omogočil po neverjetna niz^ki ceni. Knjižico se dobi po vseh knjigarnah po 1Q dinarjev komad in pri g. dipl. agr. A. Jamniku, lastniku Agrarr.ega biroja v Ljubljani po 10 din. (v inozemstvo 11 ddn.) s rpoštnino vred. Oni, ki naročajo ipo pošti, morajo denar vposlati naprej. (Ljubljana, Šelen-burgova ulica 7 I.) Mariborski trg dne 4. julija 1925. V soboto, dne 4. julija, je bilo sadja in drugih poljskih pridelkov in po-< sebno solate in krompirja v veliki količini na maribor-' skem trgu. Slaninarjev je bilo 16, ki so prodajaii svinjino in slanino po 17.50 do 30 din., drob pa po 15 do 20 din. kg. Tudi domači mesarji so zmižafi cene in so ipro-* dajali govedino po 10 do 15 din., tektrno po 12.50 do* 17.50 in svinjjno po 15 do 20 din., klobase po 24 do 40 din., Irekajeno meso 30 do 40 din., in drob po 8 do 15 din. kg. — Perutninc in drugih živali je bilo čcz 1000 komadov. Cene so bile ipiščancem 15 do 25 din., večjim 25 do 75 di-n. za par, kokošem 30 do 50 din., gosem in racam mladim 30 do 50 din., starim 60 do 100 din.. kozličkom 40 do 100 din., grlicam 25 do 35 din., kanalckom 25 do 30 dki. komad. — Krompir, zelenjava, sadjc in druga živila: Bilo je okoli 80 vozov na trgu. Tudi tit «o šle ccne znatno naza-j i.n kljub lemu so cene po goslilnah oslale iste, namreč za porcijo solate moraiš plačati še vedno 3 do 4 din.. čeravno jc dobiš na hgu za ta denar 1 do 2 kg. Cene so bile krompirju staremu in novemu 9 do 9.50 din. mernik, ozLroma 1.50 do 2 din. kg, čebuli 4 do 5 din., česnju 15 do 20 din., solati 3 do 6 din. kg, oziroma glavnati 1 do 1.50 din., braziljanki 1 do 3 din. komad, strofjemu grahu 5 do 6 din.. stročjim pasuljem 5 do 8 din. kg, ohrovtu 1 do 1.25 diu., ohrov- tovi repi 1 din. komad, maslinemu olju 26 do 28 din.. bučnemu olju 17 do 20 diii., mleku 3 do 3.50 din. liter. jajcam 1 do 1.25 din., karfijolu 3 do 16 din. komad, Irapistovskemu sini 32 do 35 din. kg, sireku 3.25 do 8 din. koanad, smetani 12 do 14 din. lilcr; jabolikom lanskim 10 do 14 din., hiuškam 12 din., breskvam 28 do -30 din., marelicam 30 din., slivam 12 din. kg, pomarančam 1 do 3 din., limonam 0.50 dc> 1.50 din. komad, jagodam 6 do 7 din., borovnicam 4 din. liler. Kakor kinctje Irdijo, je bilo in je letos kljub slabemu vremenu še pm-ej sadja, kar ga niso ipričakovali. — Lončena in Iesena roba: To pol je bilo posebno mnogo košev in košar na prodaj. Cene so bile navadne 0.50 do 150 din. za komad. Lesenim vilam 15 do 20 din.. grabljam 20 do 25 dm., brezovhn metlam 2 do 5 din. komad. — Cvetlice so se prodajale po 0.50 do 6 din.. oziroma v loncih po 15 do 50 din. komad. Pnvdanih je bilo mnogo, kar znači, da se ljudstvo za nje zanima. Tudi palme so se pro- dajale v Ioneili po 25 do C'0 din,. sčhie pa po 2 din. ko- -.•mad. — Seno in slama: V sredo, dne 1. julija, so kimetj.e pripeljali samo 4 vozove sena na Irg in so ga prodajali ¦po 60 do 75 din., okoli 11. ure pa po 45 din. za 100 kg: v soboto, dne 4. julija, pa so ipripeljali 18 vozov sena in 8 vozov slame. Ta dan pa so bilc eene semi 62.50 do 75 din., slami pa 32.50 do 50 din. za 100 kg; slama se je tudi prodajala po 2 do 2.50 di-n. za snop. Mariborsko sejmsko fpctročilo. Xa svinj-ski sejm dnc 26. junija se je piipeljalo 91 svinj, 1 koza in 2 ovci. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 75 do 100 din., 7 do 9 lednov stari 125 do 220 din., 3 do 4 mesece 225 do 300 din-., 5 do 7 mesecev slari 350 do 450 din.. 8 do 10 inesecev stari 625 do 750 din., 1 leto stari 1100 din., 1 kg žive leže 12 do 14.50 din., 1 kg mrtve ,'teže 15 do 17.50 din. Prodalo se je 63 komadov. laroske. Rastline so polne uši. katere preganjamo polom škropljenja z tobačnim izAlcčikom. Medena rosa se ne šrri. Vemdar se pa prikazuje rdieči pajek. ki je zelo tk~ varen. Tobačnoga izvlcčka se jc že loliko porabilo, da ga komaj sprotL naročujemo. — Pr\\ češkoslovaški stro kovnjak g. Thcodor Gaubc pišc diu* 25. 6. 1925: Razanere za proda.jo hmclja 1925 so zaradi tcga prav ugodne. kcr si pivovarji zibog visokih cen lani niso mogli nakupovati vcčjih zalog hmelja. Lelina 1925 bo po množini lc srt-duja; od vn-mena jo odvisno, ali bo lcla nniožina Jjoljša ali slabša. Golovo je pa, da se bode zaradi po- inaujkanja hmolja isti lahko prodajai p« pi*av lepih ceuah. — Lela 1920 vpeljana prepovcd uvoza hmelja v Anglijo Lzgubi leto-s meseca avgusta svojo veljavnost iu jo bode nadomcstila primerna rarina. — »Saazer Hopfan- und Brauer-Zeitung.<' Vjrcdhost denarj-a. Aineriški dolar slane 56 <lo 57 din., irancoski frank 2.70 do 2.80 din., italijanska lira 2.11 do 2.14 din., čehoslovaška krona 1.68 do ].7l din., avslrijski šiling 800 do 812 din., švicarski Irank 11.08 do 11.18 din., angleški funt 277 do 280 din. V Ziiricbu znaša vrednost dinarja 9 ccutiiniov. ŽITNI TRG. Trgovina z žilora jp popolmuna zaslala. Domači konzinn se vzdržiije kupovanja slarega žita, ker pričakuje z novo žetvijo zn.izan.ja cen, v inoztinstvo je pa vsak izvoz neniogoč vsled' naraščanja dinarske vrediiosti. Naši /pasivni kraji, pred vsem Slovtnija, še vedno uvažajo italijansko in amerikansko mcrko ter pšenico. Uvoz pa je neznaten, ker se vsled obilice d-rugih poljskih (pridelkov in zelcnjavo nirfke lo malo porabi. Prodajalci sedaj pridno ponujajo svoje blago. kcr so uvideli, da bi. samo izgubili, če ga še nadalje držijo. Cena je radi tega vsom žitnim vrstam precej padla. Zlasti je padla cena pšenici. Amerikanska pšenica se prodaja fran ko Postojna po 3.85 din. za 1 kg in še ooneje. Sremsko in bačko pšenico ponujajo že po 3.20 din.. postavljeno na nakladno postajo in proli takojšnjemu plačihi. Za novo pšcnico se še ne dela jo trgovski sklepi, kci- kmpci pričakujejo, da b-o poistala Arsled. nevarnosli madžarskega uvoza cenejša. — Enaka, kot s pšenico, je Irgovina s koruzo, s lo izjemo, da se je -prodalo zadnji čas niajb ne količine v i-nozenitstvo. Proda ja se v Zagrebu po 2.25 din. za 1 kg. — Tngovina z novian ovsom je precej živahna. Xudijo ga |>o 2.40 do 2.45 din. za 1 kg. — Enafco živahna je trgovina z novim ječmcnoni. Ječmen za krmn sc prodaja pc> 2.10 do 2.2() din.. za pivovarnc pa po 2.60 do 2.70 din. za 1 kg. — Mo-ka je poslala cenejša. Prodaja se nailarira po 5.60 do 5.80 din. 1 kg. — Izgledi za !H>vo žetev so izvrstni. Sk-er sc ne obola rekorden pridelek. vsekakor bomo pa imeli zclo dobro srcdnjo ... - " k. jj ¦ <m^i X. poroiilo Hmcljarskega društ\a za Slovenijo o slaiiju hmeljskih nasadov v i-nozemslvu. Žalcc, (^SR, 2. 7. 1925. Stanjo vobče dobro. Dve tretini vseh nasadov je dorasllo <lo vrha drogov in i-ma obilo krepkih panog. kalere žc kažcjo tvidi cvetni nastavek in cvctje. Tudi zaostala tretjina s« prav dobro razvija. Uši se pomnožujcjo in olbrainbno dclo se lam nadaljuje, kjer jc lo potrebno. Cene od 3550 do 3650 čK za 50 kg. — Ustek, " (":SR., 30. 6. 1925. Stanje zelo različno. Poleg lepih veliko prav slabih. Ušivosl se jc nekoliko omojila. Obrainb na dela se nadaljujejo. Padavine zclo polrebne. — Raud nice, CSR., 27. 6. 1925. Vsled ipadavin je rastlina dospela do vrha drogov. Letina bo neprimeronia manjša od