Ivan Krstnik Tkalčič.
(Spisal Janko Barle.)
Bilo je meseca grudna 1. 1859., ko se je v zagrebških: ,,Narodnih novinah" (štev. 285 do 299) prvikrat oglasil na književnem polju mladi bogoslovec Ivan Tkalčič s spisom „Zagreb". Štirideset let ni malenkost v človeškem življenju, pa se pač spodobi, da se spomnimo moža, kateri v vseh teh letih ni odložil peresa, temveč je še danes neutrud-ljivo suče na korist hrvaškega naroda in hrvaške zgodovine. Prvi Tkalčičev spis je pač značilen za celo njegovo književno delovanje. V njem si je izbral zgodovinsko pot, po kateri je stanovitno hodil celih štirideset let in si z dolgoletnim učenjem in preiskovanjem prisvojil redko znanje domače zgodovine. Ko je začel opisovati zgodovino rodnega mesta Zagreba, izvestno niti sam ni mislil, da bo ravno on najbolj temeljito preiskal zanimivo zgodovino prvega mesta hrvaške domovine in o njem izdal debele knjige, s ka-koršnimi se more ponašati malokatero mesto.
Tkalčičeva rodovina je bila nekdaj v Samoboru, prijaznem mestecu ob kranjsko-hrvaški meji. V sodnih zapiskih mesta Samobora se omenjajo že v polovici XVI. stoletja Tkalcici kot mestni sodniki ali pa sodni svetniki. Stanovali so ne daleč od cerkve sv. Mihaela v onem delu mesta, kateri se je zval Taboreč.
Četrti sin Janka Tkalčiča, Martin, se je rodil 1. 1800. in odšel  v  sedemnajstem  letu starosti v Zagreb,  kamor  je   bil   odšel  že „Dom in svet" 1899, štev. 8.
Ivan Krstnik Tkalčič
preje starejši brat Jožef. Martin Tkalčič se je izučil v Zagrebu kožarskega obrta in se oženil z Barbaro Martinjakovo. Sedmi njun otrok je bil naš Ivan, ki se je rodil dne 4. velikega travna 1. 1840. in dobil ime po župnijskem patronu sv. Janezu Krstniku v Novi vesi, kjer je bil krščen.
Na pomlad  1. 1846. se je Tkalčič začel učiti brati  in  pisati pri  zasebnem  učitelju Jožefu  Grabarju,  a jeseni je začel  hoditi v prvi razred ljudske šole. Dovršil  je  1. 1849. prav odlično tri razrede ljudske šole in se v počitnicah pripravljal za latinske šole, v katere se je zapisal še iste jeseni. Njegov oče je bil tudi gostilničar, in v tistih burnih časih so se zbirali v njegovi gostilni meščani in   razni ilirski rodoljubi. Navdušeni njihovi govori  so   delovali tudi  na malega, bistrega Ivana in vsadili v njegovo srce ljubezen  do  domovine, katero skrbno goji ves čas svojega življenja. Prvi in drugi gimnazijski razred je dovršil odlično. V   tretjem   se   je   izpre-menil šolski zistem; mesto jednega je poučevalo sedaj v vsakem razredu več profesorjev. Knjig niso imeli,   ampak  so si vse morali pisati. V petem razredu so imeli sicer knjig obilo,  ali te so bile nemške,  ker so se vsi predmeti razven veronauka poučevali v nemškem jeziku,  a tega so tedanji  dijaki znali slabo.   Tkalčič  si je  pa vkljub  temu  prav rad izposojal  razne hrvaške knjige  in si ž njimi  širil  duševno obzorje.   Ko je dovršil
15