BERLIN V PLAMENIH
Bombniki spustili na prestolico preko dva tisoč ton eksploziva
Bitka za Berlin se b iža svoiemu koncu. V torek ponoči je bil na mesto izveden največji dosedanji zračni napad, v katerem ie bilo nad 1000 angleških štiri-motornih bombnikov, ki so vrgli na mesto nad 2800 ton bomb. Tekom pol ure so padale rušilne in vži galne bombe po več kot 80 ton na minuto.
Lta)«*i malih »niilcv. iki so 1
Mosquito «lw>m-■teli nad Berlinom «mk> uro |»o napadli, so ]io-Vedail'l, da je mesto ogn jt-no mor j** in je dim <«*gal štiri milj« visoko v zrak.
|M>rori!«> j«- jasno, tla naglo i/uinja vojaški, i»oliti<'ni in trgovski j»oiiu-ti Berlina. <VŠka poroeila pravijo, da so bili državni uradi v«V'inoina že preseljeni iz Berlina, velike trgovino so s<* preselile ali pa se sedijo vdrugn nista in nunski g«'-
'•»eralni >t;i'b se je nastanil jr/-v«*ri niestji.
\eknj tiennvartuega je, da je ra® k*j;t na tako velika prentoli-< a, kol je Berlin, iko ni v bližini mtfbene M)vmžiH' armade.
Sistema*ieino *l»oiiHl»a nliranje
Iti Ht«ft s«-	ju WVIo 1H. tro-
vemthra lamski^g« leta in od tedaj bilo 1.1 velikih in več majhnih zračnih napadov, tekom katerih j«' ibijo na mesto •vrženih	ton Jxnnb. Do
z:Mlnj<-irn 'bombanI i ran ja v torek pon«Nvi so nekateri cenili, nla j<» uničenih HO od-stotleov mesta, drugi pa so eenjili na oO od-s t »rttkov. Po sadnj«* bombardiranju pii je prav jpfotovo Berlin porušen nail polov i<*o, tako da se ga no fosplaea vee braniti iti izgubljati ljudi, aeroplane in topove za njegovo oibramiho.
Ta napad na Berlin pa je dosegel tako velik uspeli 'l>olj po taktiki, kot pa po številu aero-planov. Za napad na Berlin je »bilo d^Ioeonih nekaj nad 10<K) velik ill ftHwnlbniikov, mow] istim easom pa je manjše število fl>onfl>ni(kov fboimtbandiralo mesto Frankfurt oib D>dri, talko da so morali Neinei za Mbramibo o-Jieli most svojo zračno silo razdeliti.
1'ri zadnjem napadu na Berlin j t" 'bil prvič porabljen najnovejši botmibnik Halifax III., ki Lijki pred ti rušilni to prednost. <la se hitrejše dvigne s tal, s»- hitrejše dviga v višine in mnogo višje 'kot dosedanji 'l^nm-b"iki in je tudi mnogo hitrejši.
Kako veli'k je tak napad, je razvidno iz naslednjih ]>odat-kov: da j^ pripravljen napad KMX) iWmibnikov, je |>otrHbnili "H),<HX) ljudi; 4<M> za nakladanje bonih <*d zgodnjega jutra pa do časa, ko bombniki odle+e; 70<X) letalcev, K>,000 voeaiikov je na trnkih vozilo l>omll>e, potrebnih j<* t in | i i«- več sto teli ničnega o-sobja. Vsega skupaj je za tak napad potrebnih do 70,(K)0 ljudi.
Tak napad zali teva. ogromno množino materjala, 'kiiikor mi-ljon ga Ion ga sol.iuia in mnogo ,tisoč ton olja. 7000 letalskih n-nifonn in okoli 7r>0,(MM) nab©-jov za topove in strojnico.
Napad so je pričel v "torek oib f).ir> zvečer in je trajal do 9.45
I>rotizračna obramba jo bila sicer zelo močna, toda aeroplanov tii Ibilo mnogo za obrambo.
Razdejanje j<* 'bilo ogromno in med drugimi veejimi poslopji je bil tudi porušen najraz-košnejši hotel Bristol na ulici Inter den Linden.
Potniki, iki so prišli iz Berlina v StoeMidhn priij wjvedujo-
Jugoslovani izgubili Koprivnico
Rusi prodirajo proti PskOVU
Rdeča armada, ki prodira skozi gozdove in ob jezerih v severni Rusiji proti Pskovu, je osvobodila nad trideset obljudenih krajev, med njimi Čudskije Zahodi ob Fejpuškem jezeru, tri mrlje od jugovzhodne eston ske meje.
London, 15. feb. — Nemške tančne in motorizirane edindce, ki so napadle pozicije partizanov severno-zVhodno od Zagreba, so zavzele Koprivnico, ki leži ob progi Bel-grad-Zagreb železnice.
Podeg Koprivnice je padel Nemcem v roike tudi kraj Lud-brijeg-ter n^kaj manjših naselij v hrvaški provinci Podvarima. Nemšfka ofenzivna napadanja v tem predel ju imajo predvsem namen, da izrinejo partizane iz ozemlja madžarski meji.
Koprivnica leži kalknh osem milj od madžarske meje in o-krog 47 milj sev<'rovzlio<lno od Zaurr^ha, drn'hn je Lndhrijc^a oddaljen dvanajst milj od Koprivnice proti severovzhodu.
Komunike maršala Tita navaja. da se v tem predel ju bojevanje nadaljuje ter da so na-eitji utrpeli težke iz.^uV pri zavzetju Koprivnice in ostalih manjših krajev.
10. BRIGADA ODBILA NEMŠKE NAPADE
Petinšestdeset miilj sevemo-vzhoilno fwl Splita so j>artiz3iii-ske e<linice desete 'hri.^a^le o<l-hile nemške napa<le v Hui^ojno selktorju, 'kjer so Nemci slkušali vdreti na osvTo4>ojwio ozemlje. Isrocnsno je divitzija napadla nemško motorizi rano kolono blizu reke Zrnwi;nje v splitskem okolij it-Sovražnik je utrjM'1 ob-čutno iz.^nihe.
Zračni napadi zaveznikov
Maršal Tito je poročal, da jo zavezniškia Izračna siila i^ipa-di-a nemško Ibrwlovje 'blizu otoka rijajna. Pri Dugi otoku pa je bij tekom teh napadov poto-
pljen nemški motorni torpedni
eolin_
ČETNIKI POD NEMŠKO KOMANDO
V vzhodni Bosni pri G ra tati k'.i in Vi^elinu so sp bojevali proti osvobodilnim četam ee-tniiki, ki so bili pxxl nemškim poveljstvom, toda so bili njihovi oddelki docela uničeni in razpršeni. Število četnikov se je tu pridrtiaik) ninslitna<n.siki brigadi partrzanNke vojsJke.
Ponovni nemški napadi pri Vakilfu in Bim?ojiu so bili odbiti.
Partizani izve d a napad na idrijske rudnike
Rajdio Svobodna Jugoslavija poroča, da so partizanske čete v Sloveniji izvedle uspešne na-pa<Ie na idrijslke rudniške Lil posledica te^-a je, da ,j<* |)rcHluk-cija rude živega sre-bra padla za o<ls^otTvov.
Ruski list?, priobčili pozdrave Ribarja in Tita
Moskovske depesše navajajo, da so tamošnji listi objavili dve pozdravni ]>oslnnici maršala Tita in dr. Ivan Ribarja, predsednika jut"oslovansike^a naro-dnet.ua. odbora za osv<il>ojenj<\ Pozdravi so bili poslani novi jugoslovanski enoti, ki se je organizirala t nil sovjetski zemlji, da pojde v boj proti nacijein na strani nleče armade.
jo, da so bombniki letali nad Berlinom, kot bi bil eeze»nj razprostrt ogromen dežnik.
Pri napadu v torek je bilo izstreljen iih 4'» angleških boanbni-kov.
(ieneral Charles H. Corle-tt, |jf>veljiiilk sedme divizije, Iki je za vzela Kwajalein atoll v siku-pini Marshallovih otokov, poroča. da sta bila rulbita dva ja-pomska admirala. Eden je bil ujbit na Kwajailein otoku, drugi pa na Elbeve oto(kit.
NOVE ANGLEŠKE BOJNE LADJE
Slika kiatže <\\V najnovejši angleški bojni ladji: cklorpniea Howie na levi ^n na desni maitima ladja za aea\>plane Iiiribiiiitable.
BOJI V ITALIJI
Amerikanci so včeraj s str-moglavei in artilcrijo razibili upniške utixfbe v razvalinah benediktinskega samostana na Molite C as simo, drugi >bom!bniki pa so metali bombe oia postaji Trastevere in Tiburtina oh železu i<*i, iki pelje iz Rima v Li-vorno in Floreneo. Drastevere loži samo poldrugo miljo od velikega trga preti cerkvijo sv. Potni, in je moral biti pilot zelo previden, da ni bomba padla na vatikanska tla. Bombe so padle sredi več sto naloženih želeEnišfcih voiz, ki so pričeli goreti im vsa postaja jo bila zagrnjena v dim.
Navzlic temu, da so bile razbite nemške utiilibe na M on te Ca ssino, se Nemci v OatssLuu še ved'no trdovratno branijo in so si Amerikanci dosedaj osvojili samo treti-no mesta.
Na fronti južno cud1 Rima vee raj ni bilo posebnih bojev Nem ei iso samo ponoči napadli pri Sessaimi, Lštiri milje od Litto-rio in pet miilj od1 važnega že-leznilškega križiišča Cisterne.
Zasuto dekletce najdeno — mrtvo
Pifttston, Pa. — Majnerji, ki so dalii č>a;sa iskali' truplo dve-lotne deiklice, katero je nenadmo požrla zemlja, ko je šefl- otrok s svojjio teto in Ibrateem v trgovino, sso pred par dnevi prikopali do zmečkamega trupla, Joaiero je ležalo 40 čevljev globoko 4v usedlini na*! neko staro zapuščeno maj no. Zemeljska plast nad starim rovom se je nana-<Jno ponižala ravno, ko je de
Francoska taborišča v Alžiru
Pierre Bloch, soeijalistični poslana- iz A1 žira in poverjenik za notranje zadeve v francoskem Komiteju za narodno svobodo, se je pravkar vrnil s pota po talboriščih v Mochori-ji in _R'»ssuct, kjer je ititerivira-nih 1200 ljudi
< VI teh je 398 francoskih po-litičnih kaznjenec v, skoraj TXK) jo I tail i ja nov, drugi ^o raznih nai-odnos<i, nekaj je 'tudi zlo-či-ncev, obsojenili po kazenskem zakoniku.
Med tfrai^coskrlani ]»!'ofa.ši.>ti, ki so bili «rf>sojoni <m1 Osvol>o-dilnega komiteja so generali Joan Martin, Henri Francois in Louis Blan, ki so bili preje voditelji Petaiiiiiove legije.
Italijani sobili internirani po odredfbah o isovratžnih tujcih in so večinoma iz Timusa. An-tifa-šisite med njimi Izprtščajo, kot natančno proitče njih papirje.
Interniraomci imajo vsi enako pravico do o<lmerk vina in 4(H) gramov kruha vsaki dan, mrzlo prho, biigijensko ^prilike in knjižnice. Dol>o vsaki to<lon zavitek, vsake tri t«>lne pa obisk žen in prijateljev.
Polkovnik Pierre Tipsier, swlvokat, je na čeht komas-ij^, ki |»re^hsluje taborišča.
Armada generala Leonida A. Govorova mapada na obeli svojih krilih in je včeraj napredovala devet milj. Moskovski radio naznanja, da so ruske čete «ia ski j ih prišle Nemcem za hrbet in so razbile več sovražnih oddelkov in na nekem kraju zajele 400 trnkov, naloženih z vojnim materjalom.
Najbližje so priišli K ms i Pskovu pri Vineou, Iki je od Pskova oddaljen samo 30 milj.
V Ukrajini so skrčili predele, v katerem jo obkoljena nemška osma armada, že na samo 50 kvadratnih milj ter so osvobodili £tiri mesta oib jugovzhodnem delu obroča, ki meri o-kolt | K "t milj od vzhoda do za-pada in okoli 10 milj od severa do juga.
Nemci so včeraj poskusili prebiti se skozi obroč, toda ruska artilerija jih je pobila nad 2500 in razbila 17 tankov, 90 nemških tan/kov jo bilo razbitih. ko so (Nemci od fcapada skuša 1 i od] > ret i oib roč.
Količina konzerviranega živeža bo znatno zmanjšana
Chicago. — Vojna administracija za živež je naznanila, da l>o to leto znižana kolieina vlkuhaineiga in konzerviran<^a ž i reža za 19 odst. na sočivjn in zelenjavi, na sadju pa za 4;> o<l-stotkov. Uvedena bo tudi nova tabela cen, ki bo protektirala konsuinerje preti ne|K)tre^l>nim povišanjem cen vsled zmanjšane količine živeža v kantah.
Mussolind prevzel odgovor nost za Cianovo smrt
Pozabljeni mož Evrope — Bentto Mussolini je včeraj prevzel popolno odgovornost, za smrt svojega zeta grofa (jaleaz-s5o Ciana ter jo poročevalcu japonskega lista 44 As ah i Šim-bun" rekel, da je Ciano zasluži! smrt.
Poročilo z italijanske meje pravi, da je ja jonski časnikar iVfussolinija naravnost vprašal, kako jo tnogel žrtvovati Ciana in padli diktator je od govoril: "Ako bi bilo Cianovo izdajstvo obrnjeno samo proti meni in fašizmu, bi 1 »i 1 jaz popustljiv. K>r ]*n je bilo obrnjeno proti celemu italijanskemu narodu in naši sveti zvezi k Nemčijo in Jajjonsko, «f*m bil prisiljen biti nepopustljiv."
"Ravno tako .je ('ianovo iz dajstvo povzročilo, »la je itn-ljanska mornarica prišla v zavezniške roke. Vsled teh činov sem (bil primoran storiti kot pravi japonski samurai, da som postavil čast pred vse drugo in obsodil na smrt očeta mojih treh ljubljenih vnukov. Prepri čan som, da me l>o veliki japonski narod razumel, a ko prevzamem vso odgovornost za Cianovo smrt."
NAZNANILO
Stara zaloga /emljnidov (Atlasov) j»* pošla. Novo zal»KO iMwno prt-jcli okroc 15. MAKCA. Vsi tisti, ki so jilt naročili. prosimo, da malo potr|M*.
Knjit;urn» "libsa Nariwla"
ŽUPAN LENINGRADA POVEDAL O ODPORU MESTA TEKOM DVE IN POL LETNEGA OBLEGANJA
Leningrad. — Mož, ki je in tel upravo obleganega Le-nimgrada na svoji s^krbi tekom dve in leti trajajočega obstreljevanja iz zraka in iz ntrdb, ki so jih poertavili Kemei, ki w<> me«to skoro docela obkolili in s tj^iu <Mlrezali do/voz živeža in drugega materijala v Leningrad, je zdaj povedal zgodbo o sijajnem odporu prebivalstva tfk<Hn dolge dobe obleganja.
Leningrad je imel ]>red vojno 3,500,000 prebivalcev, toda ko so Xeriwi zaeeli olMegovati mesto in je (bila nevarnost, da ga tudi zavzamejo, je -bilo veliko število žensk in otrok ter drugih preibivalcev, ki niso mogli mnogo »koristiti pri obrambi mesta izseljenih, vsi ostali pa, ki niso bili poslani v begunstvo, so prijeli vsak iza svoje delo in nadaljevali z industrijskim in drugim obratom v
me-stu.
Okrog 20 tisoč civilistov je (bilo tekom olbleganja ranjenih in uibitili. Poročila, ki so bila ralznašana po tujem easo-pisju, da je bilo v Ijeningradii pobitih dva milijona ljiudi, ni-, so resnična, je rekel župan, .kakor niso bila resnična nemška poročila o popolnom uničenju ruske armade.
Župan P. Popkov je re$kefi novinarjem, s katerimi je govoril, da je Leningrad še vedno pod vojaško diseiplino in je z vixiBka vojnih operacij podvrženo vojaški kontroli, radi česar se ne sme «a enkrat izdati
klica stopila na usodni kraj, kjer se 'gornjla. ■zeme^jifoa skorja raadelila in se usedla 2 delklet)cem vrred v gldbimo starega rova. Oče male Jule Amn Fulmer, iki je v službi ameriške trgovsike mornarice, je prišel dtoraiov ravno isti dan.
sedanjega števila prebivalstva.
Popkov, kii je star 41 let, je imel razgovor z ameriškimi in angleškimi novinarji v Sn*>l-nv institutu od fkoder so bolj-ševilki leta 1917 vodili revolucijo in kjer je sedaj mestna hiša Leningrada.
Kot je župan povedal, je bi'lo mesto organizirano tako, da je bilo prebivalstvo navezano na lovalo in ibilo tudi pod istrogo armado, s (katero je tesno sode-vojašlko disciplino. Ko so bili izseljeni iz mesta prebivalci, ki bi ibili (braniteljem le v napoto, so oni, ki so ostali pričeli 'graditi utrdfbe na črti Luga-Kingisepp-Šinsik, katero pa so Nemci prebili in so se morali civilisti z rdečo armado vre<l umafanitj.
V septemlbru mesecu leta 1941 so Nemci vdrl v nekatera preflmestja Leningrada in tedaj je prelbivalstvo izačelo graditi utrdibe in barikade v mestu samem, ikafkor tudi v predmestjih, ki jih Nemci se niso diose-gli.
Pri gradnji utrdjb itn o/brambe so (bili uposljeni vsi prebivalci od 14. do 65. leta. Poleg gradnje utrdib pa je fbfro treba tudi gasiti požare, ki so jih povzročale nemške bomlbe. Odstranjevati so moraH prebivalci sami neprestano ruševine podrtih his in poslopij., (ki so se podirale v prah pod napadi iz zraika.
Poleg vsega tega je bilo treba
ski-foeti za ranjene in bolne, t« r brez<Iomske. \rzdrževati je bilo treba industrijski pogon, ker armada je ]>otrel>ovala orožje in druge potrebščine, ki jih od zninaj s]»ri<V> nemško blokade ni bilo mogoče dobiti.
<4Nihee, ki je živel v Leningradu v onih dneh/' je dejal Popkov, - 'jii biil brez dela. Vsakdo je imel odikazano svoje delo in svoje dolžnosti in nalogo, ki so morale biti vrsene točno in (brez odloga. Naj so padalo bombe ali ne, produkcija je mo rala biti v teku in kolesje sije vrt.ilo neglede koliko bomb je padlo na tovarne ali v okolje tovarniških predelov"'
Morala ljudstva v Leni'iigra du, je rdkel župan, je bila vedno prvovrstna, čeprav ni v resnici-nihče nikdar bil gotov, če učaikal naslednji dan ali ne.
Glo<le strogega odmerjanja živil in drugih potrebščin ni bilo nolbenotga godrn|jainja. T Judje so si medsebojno pomagali na vse načine.	;
Ko je bila nemška blokada okrog Leningrada najhujša, je vzliic temu prišlo do pogumnih branitelje\r mesta mnogo darov od ameriškega in angleškega ljudstva. Z' letali in po ledeni poti preko zamrznjene vode so bili dostavljeni ti darovi lenin-gradskim prebivalcem in župan je dojail, da se želi ameriškemu m angleškemu ljudstvu za te velikodušne darove v imenu mesta Leningrada najle]>še za-(bvaliti. Ti darovi so dvijgali moralo branitel jev iu wtrjevaH olbčutje skupnosti med \ii>lstvi vseh treh draelt je iHiudarH* župan Popkov,
•ITATKLJI! Proatana,pogl.JUUI	/N X A i^i	lkT A	^VXX ' A
ttorllk« polag bmIots a dan, ko	i « I	M ^	I A Iff II 1 A
▼•Im naročnin* pota««. V teh časlk I	■	■ . / 1	I ml / 1	■ I | 1 /1
Hrc^ '^m VJU-tlU . i-" Xlliv/1/A
""""-'s. tgl!.*!!? 1	OsldOT^tVIh drfaveerr AnerlkL
^ §	Reenterad m Second Class MstUr September 25th IMi at Um Put Offlec al Ne« lak, N. I, under Ad ef Ceagress et Marck Sri, 1S79.
- -—-----:----------------
N • :S4 St, V __NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 17, 1944 — rETRTEK, 17. FEBRUARJA, lfH4 _ VOLUME Lil. LETNIK LII.
Corlett pravi, <ta je bil en admiral poveljnik vseli japon-slkih arnwul na Marshallih in bližnjih otokih. Adaniral na Kwajalein je drugi dan po vpadu prišel iiz zakopa in je bil zadet. Naslednjega dne je eel njegov štab izvršil liarakiri.
DVA JAPONSKA ADMIRALA STA BILA UBITA
W8 RXRODA" NSW fOKK
fflUAOTLinr l, mm
RAZGLEDNIH
"BAZOVICE"
in potrkati na vračil zavoznikov |ki povprašali, <V se ho -p »h kiij ukrenilo, da -e zaustavi zločinski pokolj našega naroda v Primorju.
Pr<*d par dnevi 5.4-111 opazila v listih vest. ki pravi, tla so z;< vczncki v Italiji iadali fašistom v gornji Italiji svarilo, <la bodo vsi, ki vršijo zh»činc nad pnbi valstvoiu po gornjem delu ha lije, zapadli kazni po vojni . *. Torej /.ločini v gornji haliji priznana ree . . . pa poti gorn jo Italijo sedaj pripada tudi 1'ri-inor>ka, kolifcor j<* niso osvob«. dlli partizanu, ki pa -o morali pred naeiji in fašisti v v«č predeljih umakniti. Vprašanje sedaj nastali'', če ni ti*ta "i-or nja Itovfija" samo -naša Primorska zemXia, kjer divjajo na<l preostalim pnlhivalst vm fašisti in na<isti, ki s<» na po vojne -kazni požvižifajo. Ali 1k)iiioi pobrigali, da o tem kaj več izvemo, ali homo kar naprej molčali pa <"a'kal<i na invazijo? — S«* eno vest prihodnjič.
Tem potom naznanjamo či tateljem, ki se zanimajo za knjigo: "American Wild Life", da je ravno izšla nova izdaia in da imamo knjigo zopet v zalogi.
AMERICAN
WILD LIFE
V knjigi je natančno pupisano Življenje posnmeuiih živali, živeV-ib na suhem, t morju in r zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo fu njrno pestro Živalstvo, knjigo bral z vHlUiai
PRIPRAVITE SVOJE PRIJAVE ZA TAKSE TAKOJ.
(OWL) — Urad" za notranj« dohod ko poživlja vse dnevni »arje in uradnike, da prijavijo svoje dohodke in Victory tax kakor hitro dobijo obračun zadržanih tak?, ki jim jih sedaj dajo delodajalci.
One obračune jim mora delodajalec izročiti do konca jami a rja in ti obračuni kažejo V oliko so po^*ameanifci aasluiiil m koliko taks jim je bilo zadržanih v letu 1943. Tako bo imel dnerničar ali uradnik glavne fevilke z izpolnjene svoje Objav*. .
IJra/1 priporoma, rta je zelo koristno, <5e vsakdo to stori /i m preje. Glavni vzrok za powpe&nje K da bi	do-
ločiti do 15. marea, ki je zadnji dan za prijavo, koliko davkov morale pla5aiti. Nekateri doHrnjejo TTmo*o, dm pri samo malo, tretji pa dobite Se kaj na' za j.. Sami sebi ste dolžna, dal to hitro' razčistite. Najenostav I
nejši način je, da takoj izpolnite formular. Ako ga pošljete takoj, pomagate davčnemu uradu, da zaključi vaš račum.
Vatikanska armada pripravljena
Vatikanska garda obstoji sedaj ht 2300 gardistov i® njihove slikovite halibarde so bile zamejane s puškami, avtomatičnimi puncami in celo z laWko
artilerijo.
VSI na moremo iti na bojišče se Vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAS BONDS in ZNAMKE redno.
MAURICE THOREZ NE SME V ALŽIR —
Mauriee Thorez, edini francoski komunistični prvak, ni dobil dovoljenja, da bi iz Mosk \no prišel v Alžir.
Ko se <1h> ta novica spi osno ra*zvedela, je ^verjetno, tla se no raTimerje med francoskimi komunisti in komitejem za narodno osvolioditev zelo poostri lo..
Thonetz je prav za prav ubcž-nik. Mobiliziran je l»il leta 1939, toda je izginil od svojega regimenta nekaj dni preje, predno je Daladier ukazal zapreti komuniste, kar se je zgodilo po sklenitvi rasko-nem£ke ga pakta prod izbruhofln vojne. Tlior(<z je bil takrat v Moskvi
Komunistirn-i problem je bil za De OauTla največji na doma či fronti. Je zelo zamotan in važen in bi ga morali vsi prijatelji Francije poizkušati na-zumeti-
Kore-spondent prihaja do sle d oči h za/ključkov:
'1. Večina Francozov čuti danes velikansko občudovanje do Rusije in si želijo prisrčnih od no^ajev s iSlovjeti.
2.	Francozi si ne želijo drugega ,nego ideološko zvefeo med francosko komunistično stranko in Moskvo in upajo, da je nevarnost minila lani, ko so razpustili Kominterno.
3.	Voditelji francoskih podtalnih sil toplo občutijo tovarištvo francoskih komunistov ki so od leta 1941 dalje igrali veliko vlogo v francoskem pod talnem gibanju.
4.	Vse združene stranke in voditelji podtalnega gibanja v Atžiru. pa so se bali, da bo prvi razdor v francoski protina-cijski fronti prišel od' komunistov. Imeli so vtis. da bodo komunisti žrtvovali politično enotnost in zastopali samo interese svoje stranke na račun naroda.
Ako je ta očitek upravičen ali n«\ res je, da se napetost med komunisti in drragimi strankami veča. .
Važnost komunistov v francoskem političnem življenju se pretirava. Sedemindvajset ko mtanistionih poslancev, ki jih je d ail Dialadier zapreti, je se-daj prostih. So zelo aktivni in deva j o v sience ostale, močnejše stranke. — (OXA-)
canimHnjHm, ker ho v njej naSH marsikaj ~1Z živJjeuja illvjili živali, kar mu <)<>se<luj Se nI bila znano.
Prvotno Je bilo nameravano to veliko tlelo Izdati v jiellh knjigah, toda je «I«*dnjič izšla v eni sami knjigi, ki pa firl vs^m svnjem skrčenju prinaša POPOLNI pons ZIYMKXJA AME-KI&KK DIVJAČINE.
Knjigo t>o z užitkom bral lover, ker navaja in popisuje vse živali, ki jih Je dovoljeno In prepovedano streljati; farmer, ker no popisane Živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič rlhif, ker ur- v knjigi naštete VSE HIBR. Ki ŽIVE V AMKItIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa In prlfiove-dovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cel« strani, ter ima 77H strani. Velikost knjige je 9 x 6 inter. Knjiga opisuje sesavre, p t if©, ribe, kače In živali, ki so ravno t ako na trn hem kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno z zlatlmi črkami.
V AXOLE&f'TXI ; Cena $3.™
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET New York 11, N. Y.


NOVO Z.%LOGO PRIČAKUJEMO SREDI MARCA
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI
ATLAS
V lijem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi »o v barvali. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NABODA", 216 West 18th Street, New Yotfc Ut N. X.
i KNJIGA, KI STE JO VEDNO ŽELELI i 8 ?
4 Jy%* Modern Encyclopedia \
g The S New
^	BTV ANGLEŠČINI
i 22,000 Razlag ... 1,100 Slik
i	Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri
I	more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti
p	railage vsake besede spadajoče v njegovo
A	stroko.
Cena sedaj $4.-
<Pofitn!na In UTiroftlnina plačana.)
Knjigm TMbnJe 117« strani In Je okusno v (listna vezana. — Skoro neverjetno je. da je mogoče taka najpopolnejšo knjiga MIU ta tako ^
snema cena.
I
I
platno vezana, — Skoro A knjiga feMti ta taka S
i
Knjigarna Slovenic Publishing Company i
ti« Weal 18th Street, New Yark 11, M. T.
*----—- S
TO KNJIGO BI HORAL IMETI TUDI VSAK DIJAK NA RAZPOLAGO $
THrKSDAY, FEBRUARY 17, 1944
I -GLAS NARODA"
__evojc« or im pbopur
Plana at Mutaaai at tka' mrvuntUm and addiawa ol above oCCtoms
tU VHT 18tk BTHEBT, NEW TORK 11. N. T.
51sl Year__
"Qtaa Naroda** la lamed every day except Saturdays, Sandaya and Holidays.
Hnborrlptfbn Yearly 97.	Advartiannent on Ay M—L I
EA CEI/U LJCTO VELJA LIST ZA ZDBUŽJENB DRŽAVB5 IN KANAlXi:
91.— ; ZA POL LETA SUM); ZA ČETHT LETA 92.—. -
"<Jl»a Naruda" latiaja vaakl dan Izvzema sobot, nedelj In praanlkov.
KlMWt', tit WEST 18th BTRIET, NEW VOBK 11, N.~V Tfligl !■ i: CHelsea 1-124)
TITO
(Nadaljevanj«*.)
I'iu» prihaja v/, n-viic hrvatske knierkc družino. Rojon j« i»il jct.i 1 s;m» inajimi vasi Za^rn jc v liri>ih scvemo Za^n'-»;«. \.ji v'ov jo Hrvat, niat.i j»a Sl<»vi»nka. V kmtni Iknji«:! je pi-atio uj^rovt* ime .lusip Br«>z.
Mladi Josip ni ostal do^ro na nitijlmi o»Vtovi 'kmotiji in ■«• l za lieloiii v razna mest«. Potoval je jk> Hrvateakenn i»> le-. I!»14. ko je bil star L'4 l^t, je 'hil ]K>klk*an v avstro-o-^r^ko ■ i r i; t d« i. I 1J>H> ira j^ sko/J roko s sulico predrl no'k ru-•/.ak, je l»il vj«*t in j«- /j!k>|<4 /m h^rjeni. I/ei^i liflT se je i l»u/il	in s<- je Jpojeval v nn4ai <lržavljamski
•	»jni. .him»-lavi.jH» s<* je vrnil leta 10:24, kjer je ]><Mal vo-«•»• l.i uniji- jkovins'kili delavcev ter si je na<le| ime Tito.
I <»i£<»st4» je i»il«> |*orrM'a.no, <la je bil Tito tudi v španski •' i /a\ liau-'ki vojni, kar pa jii resnica. Xa Španskem ni (bil ni-»•I (»omagal pa je nabirati prost<A'oljee, da so šli na Span-m, ir< >e bn»jevalj na strani lojali sov proti general n Francti. X« v.i j rasa je y.ivel v Pariz« in drugod. Sle<lnjie ]ja se je v i nil v .Jugoslavijo in je takoj prieel organizirati »»'uerilske <"'•*, ker je prieaikoval, da ho<lo Nemci vpadli v deželo.
V Jugoslaviji pa se je moral skrivati, k» r je kralj Alek-t d« r i a^la&il komuni*>-t ieno stranko za m-postavno leta 1 1, i m! j Peter pri ji je zopet dovolil obstoj v Kairi v nov^nubru iaiiskevja le«a.
Ko so n»*ui —Ke tohpe CvHuo nedeljo 1H41 vdrle v Ja^ORla-\ »jo, je imel Tj to svoje j^uerilsk e čete pripravljene x>o eeli d <*že-1. Ti*o jo biiel v Befjigrratl. kj«*r je postavil -svoj glavni 'au. Tri me^w, jkmI nemško okupacijo, je Tito <lelal načrte /a jnieri'sko bojevanje in je pošiljal svoja povelja po častnikih, I linhuNt je vedet, da je Tito v Beo^ra«lai, pa ni vedel, kateri obraz je njegov. Tito je hodil po najibolj obljudenih beo-v.raj-kih ulicah pr«il nosom j?estaf»e. Hodil je po najbolj o<bi-- vo\ aiiih kavarnah ter je izdelal načrte za i*art.izansko vstajo' na juiHičiiejš« ni delu fk'o^rada, nedaleč o<l nemškega igtavne-i m -lana. V jim^u leta 1J>41 je izgnnil iz Beograda. Ter! a j so' < I n i le partizanske čete in ob istem času, ko so se pokazali •Vtniki generala Mihajloviča. To<la navzlic Titovi veliki izJiajtl-•v,,s,i i" dobri izvežbamosti se partizani niso znali bojevati, ;-roti tuirkovn, V iH-kaj tednih je po .Jugoslaviji pa«Uo 10,(HH)! oiiui'.'-tov. Prve Titove čete so bili sami komunisti. Njim pa' >»<»lakoma pridružili +iwli taki, <ki niso bili komunisti,' .».ražeueL, piJ^li vojaki in častniki bivše redne ju^oslovan-armade. Tito j«- na n<arod naslovil razglas za razglasom i • v njih |*izival narod, da se pridruži njegovi armadi, ne ■de tia f»oliiiČno mišljenje in samo za en eilj — narodno o-' -V' lK>j<-nje.
t • ' /.' Miliajlovičem .se je rPito šesta | dvakrat v Ravni gori v
Sitn ji v oktobru iHa 1941. Dogovorila sta se, da bosta vzy»o-'
- dno Itojevala proti sovražnika. Twla Mihajlovie je skoro ta-'
<»j prelomil <loffovor. Pozneje se nis-ta nikdar več videla. Ne-1
•	i ko rx>zu«j<'. ko je Tito postal po-inembne^i kot Mihajlovie,'
•	Mihaj ovič zvedel, da je plavobisi mož, s katerim je govorH,1 »avaden kovinski delave<» in nekak ruski ireneral, kot je<mis1il.»
'J'ltove čete so se l»or>Ic v Trni ffori, Heree«o\'ini, Bosni,! ! kilmaciji in na Hrvatskem. Njegova armada je pridobivala' dno v«č novih mladih bojevnikov in jeseni leta ]942 je bilo i feprovirn četam dano ime Naro<liia C>svohodilna vojska in par-' t ižanski orM*dki Jugoslavije.
(Nadaljevanje sledi.)
MIHAJUjOVIČEV NAČRT ZA JUGOSLAVIJO.
'(OWL) — MihajloviČev radio, ki je znan pod iiwnom 4'Jz sitim in planin Jugoslavije*' je prinesel ne<la\ 110 vest o koogre ku, ki so ga imeli od 26. do 28. januarja Mihnjlovičevi pijsta-ši nek.le v jugoslovanskih gorah. Kongres je izjavil, da je načrt ijudstva za bodočo Jugoslavijo sledeči:
" V^postavl.lenje In povečan te Jugoslavije z vsemi ozeni'lji, kjer žive Srbi, TTrvati in Slovenci. Minimalne zaliteve so J'*ej<% ki jili je zahtevala jugo-slovbanska ilelegacija po prvi svHovni vojni.
Jugoslavija Ik> fe^leralna država postavno, parlanienlar-no in dr^lno monarhijo, z dina-j«tijo TTairadv.ordževičev in <= Petrom Tr. kot vladarjem.
Ta kongres smatra, da jf (trdna bodočnost Jugoslavijo možna samo z ustanovitvijo de mokratične srbske federalne države. Isto v<'lj"a za Slovence in Hrvate.
Vsaki federa'hil enoti lx» <la-iia si i okopote-zna a vt onomi Ja. ki bo dala ljudstvu možnost in jamstvo za razvoj ekonomskih, kulturnih, soeijalnili in drugih interesov.
Meje, ki so bile potegnjene med Srbi m Hrvati, ne da bi bili pritegnjeni na posvet le-uralni srbski zastopniki, ne bodo prr/nane. Ram tako ne lxi do priznane vse ostale odredlie izdane pred ali mied vojno pod tiranstvonn okupacijskih čset.
Kongres želi, da se med reorganizacijo države pmivzame vse za uvedbo radikalnih ekonomskih, socijalnih in kulturnih reform, ki so v duhu našega ca-a in potrebne f»rl>om. Sloveneetm in T Dr vat om.
Osnovni principi demokraci je bodo o<lločali ne samo v političnem, temveč tudi v ekonomskem, soeijalnem in kultur nem življenju narodov. | Vsi Jugoslovani bodo uživali take politične pravice in svoIkkIo, da bodo mogli imieti od<1ričilm> besedo v državnih zadevah kot samoupravna celo ta. Vsak Juiroslovan bo imel možnost za po<polni kulturni nizrvoj in sredstva, da si zavaruje zase delo in dobrobit svoji d nižini, in soeijalno zabito za vse.
Poročilo po radiu so zabeležili monitorji Združenih držav in so ga sporočili OW.
POCTLAVNIK PAVZUČ KM£TSKO
'(OWI) — Ker ?e poplavni-j k o vem u režimu ni posrečilo pridobiti hrvatske kmetske stranke na s?vojo stran, je bil režim primoran ustanoviti novo kmetsko straniko, katen^e vo ditelji so bili nedavno sprejeti v avdijenco pri poglavniku, kar je priobčil neonski časopis I* * Dbnearzefftung'' kontroliran po nacijib.
Ta nova, po vladi organizirana kmetska stranka je oživi-] la staro organi-zacijo <4Moba,,.l K tej stranki pripadajo vsi pol noletni vawča<ni pod vodstvom nadzornikov, nastavljenih od vlade.
Stvarno so knnetje prisiljeni vstopiti v te delavske bataljone, da morajo delati ne samo na sivciih vrtovih in poljih, temveč morajo pomagati tudi pri gradnji shraiob za pri<lel-ke in izvršiti vsako povelje, ki jim ga da nadzornik.
JE TJSTAKOVIIi NOVO STRANKO
j Vsi moški od 17. do 60. iota, morajo stopiti v delavsko organizacijo in biti pripravljeni opravljati prisilno delo poleg svojega lastnega.
{'lani te nove knuetske organizacije, ki so pripravljeni sodelovati z vlado, morajo vsto piti v domobransko vojsko (po<l piiveljstvom žendarmerij ;skih p^nlčastnikov, kar je niioi'-(no povečalo število poglavniku | zveste žendarmerije.
' Vest, da se hrvatska vlada i poizkuša utrditi v vaseh na o-menjeni način, bila priol>če-na v nemško kontroliranem ea-sopisu 14 Die Donauzeitung*' in poslana O'WT.
Brazziivile radio je nedavno poročal, da je dr. Maček, vodja <?tare Hnvatske kmetske stranke zelo bolan, kar je posledica njegovega dolgotrajnega bivanja v vstaških zaporih.
VOJAKI ZDB. DRŽAV, RANJENI V BITKAH
(OWI.) — Vojno ministrstvo je nedavno pubHciralo imena ameriških vojakov, ran je nih iv bitkaih na raznih bojiščih. Sledeči seznam se opira na prejšnja poročila. V prime ru razlike med to listo in med informacijo, ki je bila poslana najbližjimi sorodnikom, je ve-| ljaven vedno vojakov čin, naveden nji zadnjem telegramu' ali pismu:	j
Jugozahodni Tihi ocean. — Sgt. Nikolaj C. Laboda. Mala-' ga, X. J.
Sredozemlje: —Cpl. Edward' J. Pacenka, Maspeth, X. Y.; Pfc. Joseph J. fiakota, Cleveland, O.; Sgt. Charles H. Ka-zura, Pittsburgh, Pa.; Pvt. X. If Voltov i ch, Stanley, Wis.; Sgt. X i kola j M. Božič, Chicago. III.: PVt. Leonard E. Malak Chicago, 111.; Sgt. Frank R. Pe trovič, Cleveland, Ohio; Pvt. John Rosandich, Gnan ton, Wis. Pvt. John S. Yurasich, Wliee-ing, W. Va.; Pfc. Peter J. Ju-revecz, Weymouth, Ttfass.; Sgt. Chris, txojkovich, B'sbee, Ari-siona; S«:t. Steve M. Stanko-vi eh, Walnut port. Pa.; Pfe. Win. Markovich, Pittsburgh. 'Pa.; Tech. 4th Or. Peter X. Ga-spairich, Flint, Mich.; Pvt. Fr. Ix?lakatch, River Rouge, Mich. CpK Peter K rents a, Yonkers*, N. Y. Cpl. Joseph J. Jnsek, Cleveland, Ohio; Cpl. George M. Koharcik, Windbar, Pa.; Sgt. Vincent J. Yukamavich. Scranton, Pa.; Pvt. J ox-p h Ci-ganovich, Cliicago, 111.; P\t.' Joseph Repar, Pawtucket, RJ.1 Cpl. Carl J Rozich, Joliet, 111. Pvt. Edward P. Ustasl^i, J<v liet, 111.; Pfc. Henry Xadapod. Newark, X. J.; Pvt. Frank Panj i e, York, Ala.; Tech. 3rd Gd. Anton Ozanich, Sacrainen-to, Cal.; Techh. 4th Qtl. Fran-eis G. Klanka. Ncwbnrgh, X Y.; Pfe. Vimeent Ijonear Xew York. X. Y.
RUSI GOVORE RUMUNOM
(ONA) — Sovjetski list 4 4Vojna in delavski razred*' je napadel rimranskega ministrskega predsednika Ion Anto-nescu in njegovo vlado, ter o4>e .n<*m opisjil narašeanie nemške akt lvnosti, katere cilj je, obdržati Rumunijo nadalje v voj ni, je vsakomur jasen.
iMoskovski radio, katerega oddajo so za>boležili monitorji federaliK' komisije za informa e-ije, je izjavil, da omenjeni ruski list obsoja "izredno kruto zatiranje" vseh proti nemških manifestacij. Obenem pa pravi ta ruski list, d-i se "upor nosi in opozicija širi med ru-munskim prebivalstvom vzlie tem krutim ukrepom."
if'bmek sovjetskega časopisa pravi dalje, da je v vseh slojih rumunskega prebivalstva nastalo ogromno ogorčenje, j ker je dežela popolnoma izmoz ga na in izčrpana- ker je polno lakote in pomanjkanja in ker je bilo izgubljenih na stotisoče rumunskih vojakov — in vse to izključno le v prid nemški potfrešnosti, in nemškim inte-l resam, ki so povsem nasprotni in naravnost sovražni rumim-skim interesom.
"V tovarnah v Bukarešti in v petrolejskih poljih v Ploes-tiju nastajajo stavke. Kmetje po vaseh se upirajo. Po mestih se neprestano ponavljajo izgre di žena.''
časopis poroča nato, da prireja Amtonescu propagandne sestanke sirom vse dežele, da bi opravičil) svojo politiko. "V svo.fem paničnem strahu pred bližajočo Fe uro obračuna, se Antonescm in Cokar zvijajo v krčih, lažejo narodu, obljublja jo mge nekje v bodočnosti, obenem pa iščejo zagovornikov t nasprotnem taboru. Se vedno -se nadajo, da jim bo u-P*pelo ddbafci amnestije. Tako tirajo Rumxmijo v pogin in pomagajo Hitlerju, ki žene nji hovo dečelo t katastrofo.''
Tako piše ruski list "Vojna in delavki razred."
PAR VESTI 12
J'ihmI kratkwu mi je prijateljica podala n^kaj izvmlov 4'Bazovice'*, ki izhaja v Kairu in v kateri sem čitala na<l»-d-nje:
"Po Zjtdnjem skrpueanju t'a-ši-stovsike republikanske >iralike s<» »e fašiastovski banditj«' strahovito maščevali »ad slovenskim prebivalstvom po Krasu. Vipavi, Brdih, Pivki, Idrijski kotlini in <lrugod. družbi k Gestaqjom so požgali na du-cate slovenskih vasi in poklali okroa: 12.tXH) Slovencev. Ta be-stijalna fa-šistovska u;n>z<Kl»*j-stva bi zavezniiki lahko preprečili. če bi vzeli po osvobojeni Italiji nekaj dcfsct tisoč fašistov. ki so sedaj nenadoma o-brnili zastavo in zapr<tili l'a šist»>vskim tolpam v severni Italiji, da jih 'bodo smatrali — po prusjaškem receptu — kot talce in jih postfrelili ob vsakem novem krvoprelitjn v naših krajih. S takim postopanjem bi fašisti hitro prenehali s svojim divja štvom.
O tem pokolju po /.<- ta'ko te]>-tiiuii Primorski sr» povoda;i preti nedolgo taki, ki so bili zadnjo jesen ^e v domovini oziroma v Italiji. Ljudje so pokazali >vo-| je prave oilx'-ntke, ko j<- padel Mussolini, ker so mislili, da bodo zdaj prišli zavezniki, kakor se je razglašalo po vsem širnem svet n . . . zaveznikov pa ni bilo, pač pa se je vgnezdil ponovno v gornji Italiiji osovraženi diktator Mussolini, ki je s svojo t<jilff»o fašistov skupno z litficiji udaril z največjo sla-t jo po jugoslovanskem odtrio-no slovenskem prebivalstvu v Pri-morju.
P(wl maščeval no pesi jo fašizma so padali vsi, ki so pokazali veselje nad padcem diktatorja, ko so menili, da je reši tev blizu. Prej so molčali in ea-kali poraza fašizma ter na skrivaj delovali protj niomu, seda j pa so se naenkrat /našli v kl«*t-ki iz katere «ii (bilo rešitve, razen morda poibeg v gozdove, kamor je prebivalstvo, prestrašeno po tem novem terorju, bežalo in se skrivalo ozir. se pridružilo pai^izanskim skupinam.
Kapkulaeij;i Italije in oiblju-9>a invazije i j^ torej pri tresla našim ljudem v Primorju samo podvojeno trpljenje in pokolj ter uničevanje vaisi i*n imetja. Mi tka j se nisaivo <loe«laj nič zganiJi, <la bi skušali zvedeti ka»j bolj natančnega o uso<li naših ljudi, !ki so prišli nazaj Mussolinija, ki Primorje t^nko sovraži, da je v Cioriei javno izjavili, da ll»o uničil ves naš ro<l v Primorju, ako bo odpor pr«ti fa šiznm vztrajal. Xaše organizacije kot. je SANS in Združeni odbor (l>i se morale zganiti
THURSDAY, FEBRUARY 17, 1944
YSIANOTUIN L. UR
MERIŠ K A BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY. MINNESOTA
mi OCA
26,000 ČLANOV IN TRI MILJONg
DOLARJEV FREM02ENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte
tebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
NOVICE IX ROOK DALE. ILL
Kakor vidim na listu, mi bo raročnina potekla konec tega meseca. Zato pošljem spet za eno leto
Toka j je vse po navadi, dela so dofero in vremje smo imeli lepo do zadnjega tedna ali sedaj je pa precej snega in tudi mrzlo. Obenem poročam, da tu na Rockdale A. S. Wire Co. tovarna jo bila začasno prodana lan >ko leto julija meseca, 7x1 a j jo pa last n je navy. Prodana je bila za 50 tisoč dolarjev, ali to jo malo, ker je 20 akrov sveta in vee poslopij. Kupila jo jo ena konrpnnija iz Oolnmbns, O. in John W. GoW>roath. Zdi h j pa gradijo za na»vv. Naredili so vot* poslopij.
V .Tolietn je ;>a nova tovarna, kjer je vse moderno narejeno. Ima 43 akrov in stane <"ez 1") milijonov dolarjev. .Te taka fabrika, da mogoče ni no-1 eno * Združenih državah- Ali vso jf> na bolj hitro narejeno.
"Kon«"no pozdravljam vse n-redni*tvo.
Karl Molina, Rockdale, Tli.
STARA XAROf XIOA
Ker mi bo naročnina za ftla* Naroda potekla 20. februarja, vam pošiljam celoletno naročnino,, ker brez fHasa Nanoda ne bi mogla biti, ker ga berem že oez 43 let. Poprej je bil moj mož naročnik je pa že 25 let minilo, odkar je nmrl. Včasih mi je ga bilo težko plačevati, ker sem sama ostala z majhnimi otroci in list mi je bil tolaž-nik in 'v razvedrilo. Posebno kolona Petra Zgago me jo vselej razveselila.
Vas c spoštovanjem pozdravljam,
• Mrs. Anna. Mesec Ontario, Ore.
Alls je JraStvo A.B.Z. t vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika as pojasnila, 6* na, piiite ns flaini nrad. Ely. Minnesota
c^PT«,!!:«■!!!!! - «w "-..iTr--ar~rrr ..»-gj !L.V L.,,i!,li:i!lll!IL.i;i!t,;,»BliiW;ft;iin:iL^:. ■ sam
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
■
Izpod peresa si ovit epa a mer. pisatelja
Howard Fast-a
je izšla nad vse zanimiva knjižica v ang-eščSni:
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
"'Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Pisatelj pripoveduje, kako je M slovenski kmet 3M milj dalrf, da je govoril » Titom, kateremu je povedal, dm je T partizanski skupini, ki pa ni komunistična. Vrnil se je t Slovenijo t «r»-žjem. ki mu ga je 'rial Tito in oborožil partizansko W®. Kot pravi luijixiea. m pri partizanih ljudje nulienih prepričanj: odvetniki, profesorji, učitelji in relo duhovniki. Komunistov je malo,
fetudi je Tito komunist.
Dogodki, ki so opisani v knjigi, se pričnejo t Sloveniji in se potem nadaljujejo v južni Jugoslaviji, ko je Tito prisiljen se umakniti pred Neniri v Ifosno. Ta umik je eden najholj pretresljivih in junaških polez rele vojne — in sloviti pisatelj Howard Fast, jo je opisal nadkriljivo z svojim mojsterskim perem. — To je knjižic*. ki je ne boste sportili iz rok, dokler jo ne boote prebrali.
Stane 25c v uradu — 30c po posti.
Ker je znlojrn teli knjiži«: zelo omejena, je priporočljivo. fin pnšljile narrWHlo prej ko moffotV. K i<:»r»*"4lii prilntito v ilohrom navllloi sotov-fno oz. znamke (Združenih dribtvi. - Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
21« West 18th Street	New York 11. N. Y.
k .
! J Janes 15. februarja je 15 sto B>inj pod ničlo in be nam obeta Bin bo jutri še bolj zima in ven-■dar upamo vsaki dan na bolj
■	toplo, ker gremo spomladi na-
■	proti.
Potrati moi«m tudi o snu*t-K nem shieajii. Prvi je bil mladi V Frank Orešek. T "mrl je 24. ja-I nuarjn v But te, Mont. za Flu, I ker pa živijo njegovi starši In-Ikaj. je bilo njejrovo tmplo I pirpeljano. Služil jo v ameriški I r.rmadi 32 mesecev. ko je pa I prekoračil starost let. je bi i I častno odpn&frn od vojakov in I jo «el zopet v Bntte, Mont. kjet I > bil zaposlen tudi -prej, ko je ( -ol k vojakom. Spremljali >o I srn. na zadnji poti Amerean Le-y<*(in, Lloyd Post. Tukaj zapušča starse, tri brate in tri stre Moje sozaljo d nižin i. Nadalje je umrl Frank Rich-ter, samski in star .T"3 let. >in naročnika Frank Riehterja. Bo lan jo bil «amo% en teden za pljučnico. Pokojni Frank je bill rojen v vasi Luoo pri Ljubnem na Spodnjem Sta jedkem. Static bil M let. ko je prišel sem z materjo iz p ta repa kraja. Tu-kni zapušča očeta, mačeho in eneera brata v Milwpnkee. "Wis. in dv.1 se=-tri na Buhl, Minn. Mojo srloboko sozaljo dmžini.
Danes sem bila v tukajšnji javni knj&tei in sem dobila v roko Life magazin z dne 14. februarja in tam je slika marala Tita in njegov žhijonjo-pis in vse, kako se bojujejo partijami za osvoboditev .1 ugo slarvije izpod krutem sovražni ka. Ondi so tndi imena mož, ki se bojujejo za svobodo m pravice vse^a ju^slovanske-•ra naroda. Torej naj si »vsak lahko nabavi "Life" ma&ac.in in ,2fa lahko dobi v javni knjižnici.
Tukaj so sedaj nč;jo i«p:o. ki irnennje "Vera v vstajenje", in ie *edanjemn oa«n zolo pri mero*. T?rra so bo vršila enkrat v aprilu in ve« dobiček bo -oI za siromake v stari kraj j Tsrra je v rokah starih i«T*nleetr| n vodja > Frank Tokavoe. ki. jo /o večkrat pokazal svojo] *mozno«-ti kot igrovodja. Bolj natančno bom poročala pozne-jo v tem list«.
ft^dnj pa še malo o Adamičo-
vi knjigi "My JSaiFve i^and",' ^ ki jo ravno sedaj eitam. Jaz samo to reoem, da čestitam pisatelju, ker je nekaj nam in Awweirkancem pokazal, kako vlado so imeli v Jugoslaviji in tndi da je pokazal, da ima dosti koiaj/e. da je napisal to knjigo, dasiravno si je od trotovih oseft) nakopal smrtno sovraštvo. poselmo ker je bolj podrobno opisal delovanje po-kojnopji nvinistra Korošeea. Slikala sem, ko sem bila zadnjič na potovanju od oseb v bolj visokih krogih in sedaj, ko jo pa sama čitam. ne vidim nič takega, da bi bilo grajenja vredno, da bi so mogel narod j že sedaj piipravit boljšo obliko vlade, da bo v rosniei vlada za na<rod. ne pa samo za nekatere pol i tik a še.	I
■Končno pa prrzdra>rini na^e dobre prijatelje Mr. in Mrs. ,T. .T;>m* v Cleveland. O. in vso či-' tatolio Olasa Naroda.
I
France« Lukanioh,'
Chisliolm. Minn. '
MOVTCK IZ ET.Y. MTXX.
Sliovenski -pogrebnik Mr. St. Banovee ,Tr., je prekupil Jos. ^^alltol trgovino z žoleznino na 310 E. Sheridan St.
Na 420 East Sheridan St., je umrla Mrs. Frances Kalan, vdova po .Tor/of Kalan. .
J. .T. Peshol.
Fly. Minn.
S\mT KOST.
iTlne 1. februarja 1944 je za vedno zasipal rojak Frank Zaletel v 63. lotn svoje starosti. Pokojni jo bil rojen v vasi Pra ga pri Višnji gon na Dolenjskem. V Ameriki je živel 40 let. Zadnjih 16 let ni opravljal nobenega posla. MHičila ga je proletai-fka bolezen jetika. Tukaj znpušča dva bratranca in d»ve srstrični. Pokopan je bil bil 4. fr^brnarja na njegovo že-lio po civilnih o-brodih v Dunlo Pa. F;lag mu spomin.
iPokojni je hil član ABZ. katera mu je priredila dostojen pogreb. A.ko želi kateri rojak kaj vo«v podrobnosti, naj pi^o na na-lov:
Joseph Outkar.
Box 120, T Joy d ell. Pa.
ZASTOPNICA POROČA IZ MRZLE MINNESOTE
BfgLAi iawpi»«>MmroS
Vesti iz slovenskih naselbin
Z nainii kakor tudi s prise-e 1 jene i drugih narodov, ki smo
-	prišli v to deželo, je prišlo tn-l d i dosti stan i h nafvad in obiea-) jev. Prinesli snio jih s seboj i vede ali nevede in ne z name-
-	nom, da jih tukaj praznujemo ) in nadaljujemo kakor v doma-
-	6i deželi. Kajti sami nismo
-	vedeli, kiam bomo prišli in i' kakšno bo naše novo življenje
-	v naši novi domovini.
Običaji in še^e te dežele se
-	več ali manj razlikujejo o<l "jonih, katere smo prinesli s se-, boj in to je menda tudi vzrok, i da se ta>ko radi spominjamo in i če le mogoče praznujemo svo-I je, ki smo jih prinesli s seboj ' iz stare rojstne domovine. Vse
eno je ali smo v Ameriki dve 1 leti, ali 20 let, ali pa več, po-' sebno v poznejših letih misli 1 (rade uhajajo nazaj v rojstni . kraj, v življenje brezskrbne j mladost i. .
V zimskem času je bil. pust oziroma prerlpiivst n i čas zelo do brodošol, posebno mladini na deželi, ki ga je ^evoda tudi do-'
stojno proslavila z veselicami, maškaradnimi plesi itd. 8amo to je liil kriiž, ker jo bilo mladini vse tako strogo piepove-dano. Posebno pl«Js je bil prepovedan in je bilo plesati, velik greh, kar še danes ne morem razumeti, zakaj? Gostilne. kjer so imeli godbo in so je plesali;, niso bile na dobrem gla-Ti. Mladina pa je iznajdljiva ir. smo si znali pomagati i® zagate tako. da nismo bili preveč oškodovani od prepove di naš;h vzgojiteljev.
Običaji, delo in druge dolžnosti v tej deželi in bivanje v mestu nam preprečuje, da bi praznovali predpnstni čas in pust tako kot v starem kraju.
Praznovali pa bomo pred-pustno soboto prav po staroslo venski navadi, ker bo imel "Slovan" zabavo v prostorih riojaka Franka Arneža. 6691 Forest Ave.. Ridgewood. Torej na svidenje v soboto!
Poročpvalec
Brooklyn. N*. Y.
PUSTNA PRIREDITEV "SLOVANA"
Cerkvica vrh goie, cerkvica bela,	i
vsak dan pozdravlja te , •duša vesela.
Ljubljana, prestolnica in nui |
-	ti naše slovenske zemlje! Po-
1 vrnimo se v duhu nazaj, v ta j i ki: a sen biser vsakega Sloven-
-	ca. Kot Celi ljubi svojo ziato i Prago, ravno tako čuti Slove-
i nec ilo svoje bele Ljubljane »
ISl)oHaj podpisani opisujem spomine o naši prestolnici, nje-' no okelieo in vso njeno pri rod . no lepoto. Či ta tel je v duha popeljem nazaj, tja, kjer so se rodili, preživeli svoja mladostna lota. hodili tam v šolo, bili
-	v Ljubljani pri vojakih, neka-
>	tori samo na obisku. Tisti pa,-I ki jim razmere niso naklonile
t videti mesto in njeno okolico, so pa mnogo slišali, brali in videli sliko matere slovenske zo-mflje. — belo Ljubljane. Opis me-t a in okolice jo iz mojih spominov v letih 1003 do 1913.J
Vašo lepo mo^to Ljubijano, krasi *v sredini njen čarobni I grad. Ljubljana jo ponosna j
►	na ta krasen dar prirode. in I
i mnlokatero mesto v Evropi jeV 1 prirodr, obdarila s tako čar]ji-1 vo lepoto, kot ima naše mesto] L z gradom. Ljubljanski grad j ■ jo nekaka trdnjava ali čuvaji i mesta. Zgodovina grada sega, daleč v pretekle čase. Mnogi ( ' >nio brali zgodovino našega crradn in tndi v 5oli smo uči | li in vlišali zanimive povesti
.\a p'imer za easa grških, rim-( skill, turških in francoskih voj nih časov, ko so TJr.bljančanje ^ branili mesto iz grajske trdnjave "Resnično je. da naš grad
skriva pestro in bogato z god o-i ■ ~
( vino svojega obstanka-
V mestnem mnzejn. v tamoš-nji knjižnici je natančno popisana vsa zgodovina našega po-' nosnega starega grada. t»raj-1 sko poslopje je stara zgodovinska stavba. Poslopje obseura eč dvoran in so tu ječe. lepa grajska kapelica, kjer jo irrh miesia Ljubljano. «v. Jurij, lopo grajsko dvorišče in visok stolp. za cesarja Franca Jožefa ^o v arrajske ječe zapirali zločince m nepridiprave.
^ Mislin- pa. da okolo lota 1^*0 «o joče zaprli. Vove jotnišm-' co so odprli na Žab jok iv Ker so «o t grajskem f>oslopjn pokazale rasjpoko in bilo so io bati. da grad pornši. jo vod-1 s-fvo mesta Ljubljano vodno skrbelo za to. da so poslopje takoi poplavi in tako prepro-' či njegov i razpad.
IKot otroci v šoli t Marija-, nišču smo večkrat priredili izlet na grad. Fna pot na grad so viio kf>t kaiča in sicer pot z Vodnikovega trga. Seveda poti na grad je več. Ena steza _>e tndi iz Florjanske ulice in ena blizu Gruberjevega kanala. Hrib je posejan z lepimi dreveni, in na vrhu je nekak drevored, krasno izprehajali-?*oe z zelenimi travnički. V grajskem stolpa je pa razgled človeškemu očosn naravnost o-čarljiv. Kdo i^mriod na? je bil iv stolpu, in opazoval ta pri-rodni čar, bo rekel, da jo kar os trm el nad kremnim yjojavom naše 1-epe metropole irt njene ro-rn»Ttti<T"K> krasne okolico. Tz stoApa vidi« v3=«o krasoto mesta Ljubljane in njene olcoliee. Tu vidiš nas tako prijazen Rožnik r eerkriVo vrh gore. Pod njim Rožno dolino. Tu sem jaiz prebival skoro 5 le<t.
Vas ima mnogo lepih vil. in leži prav tik mesta Ljubljane. Zraven Rožnika tudi opazimo Dreni kov vrh, kjer je dobra go stilna in senčnati prostor za jreselice. Južno vstran, eez nasip jn)ne -železnice, vidimo vasi Olmce in Vie. Na Viču je lervii. nova eorkp^r In nokonAli.
ponoru jO iz wisc^onstx.
iKakor vidim, naročnina mi je potekla 30. januarja 1944 in zaman sem čakal zastopnika, da bi prišel kolektat, zato po-slje'm sam celoletno naročnino ^7.00, ker veSn da imate tndi Vi svoje težkoče.
Tukaj je dela mv vsakega, ki hoče delati. Do sedaj jo bila zima mila, ali sedaj je pa začela kazati zobe; danes je 5 stopinj pod ničlo in snega tudi dovolj.
Večkrat so spomnim na družino Josip Oevirk, ki sem bil pri njih na. ht>a«ki> v Jack bor o. Pa., iii smo šli bosi večkrat nabirat rožic po gričih z Jožkom in Francko. Zelo rad bi vedel kako se jim godi. ker vem, da ima jo Glas Naroda in gotovo bodo čitali to vrstice, zato jih prociir. da bi se pismeno oglasi :i ni naslov:
Frank Peritz.
1105 So. ir»th St..
Milwaukee. Wis.
SAMA V X.ASTTLBTXI
Naročnina za (rlas Naroda mi je potekla, zato vam pošiljam $7.00 za celoletno naročnino priljubljenega listft, ker ga čitam že 33 let. Hvala lepa, da niste mi nista ustavili, ker sent so cgakasmila z naročnino.
(Novega tukaj ni. da bi naših rojakov zanimalo. Jaz še nobenega nisem srečala tukaj v 27 letih. Tudi jaz imam enega sina v službi Strica Sama nekje v Afriki ali v T tali ji. Bog zna. ako se kda-j vrne domov.
Pozdrav gospe Ani Krasni in vsem v uredništvu.
Elsie Nelson. Gordon, Nehr.
SPOMINI NA NAŠE KRAJE Piše John Murnick, Berwyn, 111.
iče. Tu je tudi Hste čase bila ena zelo izvrstna in obče znana gostilna pii Baljetu. Za gostil-' no je krasen prostor za veseli-! xelo živo in veselo. Balja, kot ce. Pri Baljetu je bilo vedno' rojen gostilničar, je res znal človeka razvedriti. Dalje v daljavi jo vas Brd, kjer je velika opekarna. Planjave, livado. dolino, reke in potočki krasijo to krasno lego Ljubljanske okolice. Tu se obrneš na sover in nepiemično >tnn<iš, ko zapaziš v da1!javi krasen po-j jav prirode, Šmarno goro.
Marsikateri bralec teb moji}J spomir.ov se bode gotovo sponi1 nil na to priljubljeno božjo pot, ko smo polni hrepenenja in na vdu.3en.ia se pripravljali v kras nem poletnem dnevu na izlet na to lepo goro. Ros. izlet na Šmarno goro je bilo nekaj /kVk'asnega in polno neizmernega veselja.
Aiko je krasen sončnati dan in zrak čist, .s-e vidijo v daljavi romantične Kamniške planine in Karavanke. Proti se-vero zahodu se prikazuje naš ponosni očak slovenske zemlje Triglav. Nekaj očarljivo lepega pozemiske krasote se odpira tvojim očem. .
■Na vzhodni strani Ljuliija-ne pa fvidimo nam dobro znani gozdnati hrib Golavec. O-kolo njega teče Gruberjev kanal. tja naprej pioti Dolenjski zelezn'ci in kolodvoru. Na Go lovec smo hodili iz šole nabirat
(Nadaljevanje na 4. str. \ I
Note
KLAVIR
alt za
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes o£ Spring
Tinte of Blonflom H'vetnl Z1*«!
*	Po Jezeru Kolo
*	Tam ua vrtDl gredi Maribor Walti
*	S po vaj Milka MoJa Orphan Walta
*	Dekle na vrtu
Uj. Marinka, pegljaj
*	Ba rtiča
Mladi kapetane
*	Gremo oa fifajerako Stajerlfl
*	Happy Polka (*> na tujem
*	Slovenian Dane-« Vanda Polka
¥ Židana marela Veseli bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
¥ Zvedel sem nekaj
Ko ptlttca ta mala ¥ Pojdi a menoj Dol s planine
*	Kadar boS ti Tandrat M
t^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-Jiarmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
216 W. 18th Street New York 11. N. V.
45 - LETNO PREISKUSNJO
14« «« MKIIliA* •
THURSDAY/FEBRUARY 17, 1944
p
OD SVOBODNIM SONCEM
BO MAK — Spini: P. a FTNŽGAR. _______
-122
sss
VRAKOTUBI E. tt
Ali komaj so sainigijaie zvezde, pa so se oglasili divji glasovi Konj na zelenici je nemirno zahrzal. Ljubimca se je hiti o dvignila in prisluškovala. Po grozdu se je culo šu-nniije v listju. Vnovič zatulijo lačni glasov-i.
• "Volčje!" je kriknila.
Poskočila je ob deblu, da je zasegla prvo vejo, poprijela tf- hrasta <s konelni in ?plezala na drevo.. Tuljenje se ije oglašalo v njeni bližini, kinj je zaduhal nevarnost in pribe-žal prhajoč po zelenioi. Po vsem lesu se je razlegalo vnovič, -um se je bližal, tolpa gladnih volkov je zavohala konja. Planili so vsi \z gozda. Ljubimca je slišala klopot in raz-iietanje bežeče živali, kri se ji je strdila.
"Otmiite, bogovi, po.nrga.>te!*'
Razlegalo se cviljenj«, ravs in renČanjn zverjadi. Vol-hovi so že dohiteli konja in ga napadli. Lfnhinica je t^sno oklenila hrastovega debla iu jokala v bridkem spozna-nn, da gine pod zobmi volkov njen edini varuh in rešitelj.
Razločila je še dobro, kako so je valilo nekaj po tleli,, .iako je zacvilil volk, nato tiho, le goltanje in renčanje in spopadanje za kose	je dramilo noč.
J Jubinica je na hrastu Čakala zore. Roke je imela okle-njene krog dehla. glavo sakrito z doljrinvi lasmi, tako je prenočevala kakor preganjana ptička, ki -vtakne glavico pod porot i. A' jutro je splezali z drevesa. Kakor kaplja sredi morja; kakor peščeno zr no sredi puščave, kakor kužek na
Naznanilo in Zahvala
Potrtega m«-a m:i>.ii:i n j:i tn< • >r*M I ni k< mi in prijateljem IUžiiu v«—t, il.i umu ji- kruta sum ixtrunb iz na m« sniliuc 1ia -ietra ljubljenega sina iu hrwta
(:..rj». CHARLESA A. CKKAR
ki je uuirl 2. februarja 1 IU 1 v frafloii. Pa. Nji briia rja iu ji' l>il ti. februarja |N»ko|«iii ii;i Si fraftoii. l':i.
r r.»rt l!li«<. Tesas. Kojen j«' 1 »i 1 -1. avgusta »v«' iruplo ji- lti!i> |>ri|H'ljiiiKt ilitiniiv li. Ii-I'lii lip's | »okopa I i'V i i v
Iz <r«-;l K 7.a ll V:l 1 j II.It'll l< • V si'III. ki -M I |Mr4;i)j iVctliil', darovali y.a >v. maše; mi |tri^li k s"» • |»i t in vmki. ki <o ;ra -j.niiniii li u.-i njihovi /..nlnji poti. I'rin i>kmui hvala vsetu .
Nuj ostane nam vsem v hlngem <tM»iiiiui!
MATU I AS in IIARItAKA (KRAR. slariši; trije bratje, katerih eden je v armadi; tri	in
mnogo sorodnikov.
i 'mftou. Pa., 1»». februarja. UM4.
SPOMINI NA NAŠE KRAJE
600 KRAT ODPUŠČENA IZ SLUŽBE.
.-■♦epi, taka je ostala sirota, uničena( vsega oropana sredi gozda. I ki i no l>odalce ji je ostalo za pasom. Tn tega se je veselila. Sklenila je, da se napoti brez smotra dalje in poišče se'o. kjer ^e ponudi za sužnjo, da si otme življenje.
Odšla je po gozdu, trgajoč jagode, pobirajoč, želod in žir, ter brez cilja tavala kakor zablodelo jagnje. Pogosto je sedala na tla, roke >n noire so ji krvavele od trnja, obleka se je bila »raztrgala. Ko <e j* odpočila, je era žila dalje po dračju po listju, rila skozi gosto «rimo v je <i.n plezala preko polomljenih trhlih debel.
Krog pol d nov a se je začel temni gozd sveti it i. fVzdalje redkeje so stala drevesa ir? kmalu je zagledala zeleno ravan. Ko je prišla iz cord a «e je za blestela pred njo siva cesta, l.ju-b:nica je tlesknila z rokami in zbežala od gozda čez travo proti cesti. Kakor plamen izpod pepela se je dvijmila v njej nad a, ko je ?tnla sredi dc«*1i dobre poti. Xi vedela, kje je, niti slutila ni, da je to pot, ki drži čez Hem v Filipopel in od-ondod v Topor in Rolun. Vedela je samo to, da pride po tej ■»-ot i morda trgovec, mordn jo sreča celo kak Sloven, gotovo naleti na selo, nn prfnoč;Šče. Xi pogledala na sonce, ni razmišljala, kje je polnoč, kje je poldan spustila se ie po cesti in tekla spočetka, tako se je razvnela v veselju. Ko je prišel večer, je odpočila T>ri studencu, natrcala si krese in kis'ice ter si ntolnžiln clad. T.egla ni.. \resec je svetil, ona pa je potovala kakor reven, samoten oblaček do polnoči.
Tedaj >o ji odpovedal- moči. j Kiolena. so >e ji pošibiia iu se sedi a -"e je kraj ceste na trinvo. Po licih so se ji spustile mrzle kaplje potu.
V daljavi se je zablestMo, oklep' in šUema Iztoka so mi-S4-IUili v foncii; nekdo se ie -klonil nad njo in ji nastavil na u. tnice čutaro, pila je / dolgimi požirki, odprla oči in zagledala Rada, ki ji je opiral glavo in jo poljubljal v lice. Ljubimca jo zakričala in mu o vila roke krog vratu. Toda roka je aadela ob kamen na cest?.. Hv i gnila se je na komolec. .V i kjer p-adragega' Noč. Po cesti je pihal južni veter, ona pa sama s trudnimi sr*njami, uničena pod milini nebom. * e zaspi T	pridi jo volkovi? Co prijezdi Balambak, o,
Alorana! Dotipala ,ie bodalce in ga prijela za ročaj, da bi «-i ga potisnila <lo srca in ušla zverem in u bežal a Tunjnšu. Toda roka je bila preslaba. Prsti >o odre venci i, laket se ji je upognil in glava je ki »aila v travo. Svet je izginil. 7-a-mi'fcale so zvezde na nebu Ljivhiniea se je pogresmila v ouedlevieo.
DEA'ETN'A1STO POGLAVJE
14 Kakor i* rot črnega vrana leži žalost nad taborom»! Vodite me pred Tunjuša, edinega potonvca K makovega. <la mu zapojeni junaško pesem o Tazvedrim dušo. Zakaj moja plunka je dedščiaa	ki so prepevali na dvoru kralja
vesoljne zemlje, našega o"cta in gospodarja Atile."
Tako je ogovoril preol?le<Vni in zakrinkani Radovan Ba-Iambaka. I>rugi dan po i .ju bin ič i nem begu mje dospel v taborile. 1 desetkrat se je pogle<lal /v koiček brušenega jekla, preden si je upal v In bor.
44Ne spozna me niti Balambak, niti Tunjuš!"
Tako je sklenil Radovan, ko je motril -voj namazani in obriti obraz v jeklenem oc'edalu. Zbral je ves pogum, obljubil bogovom obetov in sc» moško napotil v taborišče- Takoj med rnolojci je zapazil gloi»oko žalost. Balamhak je si-ecr porazil varhtinske ovčje tatove in se vrnil vesel domov. Toda doma mu je javila objokana sužnja, da je v deževni noči izginila Slovenka. .
Balambak je takoj p< <dal dese* najboljših jahačev in vohunov za njo prot i Ifconaivt. Toda vsi so'se vrnili in izjavili, da jo je odnesel Šetek ali >am Bes Slovenov po zraku. No-i enega sledu niso našli. in zato je sedel Balambak žalosten in v bridkost zakopan pred praznim Timjnševim šotorom.
41 Xe boš prepeval Tunjušu, ker ga ni!"
Radovanu je srce zavr.skalo. Pa se je potuhnil in menil žalostno«
4'Ker ga ni! O. zaman moja pot izza Črnega morja, da vidim obraz orla, čigar ime se izgovarja z upognjenim hrbtom po deželi Slovenov in An-f.v, Obrov in Vanhunov, Alanov in lie m lov "
44Tn na dvoru Upravde, ki ga je pozval predse!M
"Upravda, o, veliki car iztoka in Afrike, o, Tunju.4 je eden, e<lini! Atila, nisi jubil zaman Ernaka in moj davni tied, velik čarodej in prvi kozelnik, ni prerokoval laži, da bo ohranjena slafva ISunov v Rt vi Ernakovi. Xi lagal, velmožni! Čemu ton»j ialoet v taboru? Razodeni! Razvedrim kri tebi jn tvojim molojcem!!,*
Radpvan je brenknil ob ^rune.
(Ntdaljovanje prihodnjič)
V	velikih ameriških blagovnicah skušajo kupovalcem u-stre<"i tudi tedaj, če ti nimajo prav. Držijo se pač načela, da nna samo kup«*c vedno prav — vsaj ona mora imeti ta občutek, da tako mislijo. V mnogih primerili ima takšno po stopanje kaj čudne posledice.
V	največji chicagski bi a gov niči zaigrajo kupovalcu v tem znamenju wnavadno komedijo. C*e se kupec ali kupovalka hoče pritožiti nad kakšno prodajalko in pozove gospoda, ki ima nadzorstvo nad osebjem, tedaj ve ta mož, eleganten .gospod v zrelih letih takoj, kaj mu je storiti. "PrcstoDek" ki ga jo za grešit La prodajalka je tako i 11ežak.'' da obstoji samo ena odločitev: "Takojšen odpust brez odpovednega roka.''
Mirna prodajalka po imenu Louise Millerjeva je morala pri tej kfjme<liji sodelovati rič manj kot 600-krat. Toda ko jo je nadzornik odpustil v r>0()-ič in je š]a kakor običajno skozi ena vrata ven, da sr je v mila skozi d i uga vrata, je v svoj*-preseneiVnSje zvedela, da so jo takrat Kares odpustili, denar ki ji gre, naj' dvigne kar pri balgajni. Nadzornik je bil nam reč mnenja, da človek, ki daje tolikokrat povod za pritožbe, vendar ne more biti brez vsakega greha in jo zadnji presto pek biczskrbne prodajalke spo l očil i avnateljstivm, ki je potem odločilo, naj se miena Louise res (nlpusti. .
Prodajalka >e je čutila v svojih pravicah opeharjeno in je stekla na sodnijo. Postavila >e je na stališče, da je imela z veleblagovnico tiho pogodbo, ki jo je uzakonil običaj, po kateri bi je ne smel nikoii odpustiti. Tudi sodnik se je postavil na to stališče, vendar pa s pridržkom, da hi bilo treba pogledati, če se ni prodajal ka vendarle kdaj pregrt^iJa proti kupcem, kajti v tem primeru bi jo podjetje lahko mii% no ocTpu^tilo in to še celo brez odškodn?ne.
Tu pa je.prišlo podjetje v zadrego, kajti nemogoče mu je, da bi sklicalo vse kupovalce,, ki so se kdaj pritožili nad mla dim dekletom, in jim priznalo, da so bili vsi tisti odpusti samo komedija. pa tako ne stori, bo moralo podjetje bodisi prodajalko vzeti ponovno v službo, ali pa jo pošteno od škodovati za odpust. Kako se bo ta stvar zaključila, še ni znano.
(Nadaljevanje s 3. str.)
borovnice, v jeseni pa kostanj. Teh dobrot je bilo na Golovcu v izobilju. Vzhodno pod Golovcem vidimo Ktepanjo vas, naprej k Mariji Devici v Polju. Sprehodi v teh romantičnih krajih, polnih prirodne lepote, je re> r.ekaj prav prijetnega in j zanimivega.
•Ko se ozremo na južno stran Ljubljane, vidimo v dalLjavi Kiim in ž njim se nam odpira krasota naše DnJlenjske. Tudi tu stumiŠ na očarljiv dar pri rode, ki s a odpira tvojim očem. Zapaziš Rudnik in Sa-leziijanske zavode. Naše obče znano Ljubljansko barje je tu. bfi>fli je Čina v;rfs in Tg. V daljav: vidiš lepo Žalostno goro s krasno cerkvico. Spodaj >c pa počasi vije Ljubljanica. Bele cerkvice, lične hišice in kra-mi vrtovi krase romantično p-irodo ljublianske okolice.
fNa«vžiti očarljive panorame na T^jubljanskem gradu, >e pa podamo doli v prest o' ni eo slovenska zemlje, v Ljubljano. M<*>to ima 5 veličastnih farnih cerkva. Prva je stolna cerkev sv. Nikolaja, zraven stoji poslopje škofove palače. Na drn iri stilni cerkve po<| Gradom se nahaja Vodnikov trir. Tu ku pn.ji jo Tijubljančanje ves živež za vsakdanjo potrebo. Tn vidiš j mesnice, ki kot nekaki štanti stoje prav zraven Ljubljanice. Afeso. ki se p*mlaja tn, je y»ra-va delikatesa in zelo okusno. Kdor izmed n;i< » i je jed»l. ^bo rekel tako. Svinjina, srove-d na, telet ina, bra vina. prava suha krača .okusna p rek a jen a slanina in slavne znane kranj ske klobase, j" kar dišalo po trmi- • fV le kaj cvenka imel v j/epu, se tn vstavil in kupil.
Tu si tudi lahko kupil okusno dišeče domače gorke klobase, kot tu pravimo "hot dogs.1' Podano ti je bilo z zemljo in hrenom. Zraven mesnic pa so bili štanti z vsakovrstnim sadjem. Tu si videl domače in južno sadje, še celo banane. Seru pa tja si opazil kakšno ibran jfvko zadremati od teh ne jskončno dišečih dobrot. Vsako dopoldne tn na trgu si videl ženice v/, ljubijan-ke okolice, ki
prinesle na tr^ vsakovrstne poljske pridelke, vse vrste zelenjavo, sočivje. kronipii\ repo, kumarice, solato, sploh vse (domače pridelke. Kdor je oku sil tis^o domače presno mnslo v hrenovih IHih zavito, bo rekel, da tako okusnega tn še ni I jedel Naša nam tako priljubljena jed solata, natrgana i-z vila. takoj vidiš, da je vse p-vo-(vrstno in domače. Tudi kislo jZe ie in repa, vsakovrsten fižol. (bob. leča. grah. vse «neže in najboljši okus. V splošnem no Ljubi ianskem trgu si dobil vse kar ti je srce poželelo. Tu je nned prodajo zelo živo in vedelo. veliko govorjenja, prerekanja :n me^etarenja.
T*msa Tjelo lepa fnrna cer kev je frančiškanska cerkev. La-stujejo in opravljajo jo patri frančiškani. Cerkev .ie zelo 1: pa m stoji na Marijinem trsru nasproti kavarne Prešeren. Tu tudi stoji spomenik našega ne-nozabnega, slavnega pesnika Franceta Prešerna. Ko iz 8ta-reira trga zaviješ na Frančiškanski most Čez Ljubljanico etoiiš nrav pred cerkvijo. Ve-l»konoeno vstajenje pri frančiškanski cerkvi v Ljubljani je bilo vedno nekaj krasnega.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiH
VABI I,O
i m
Zabavo... Ples
KI JO PUJSKIH
ff
SLOVAN"
ISA PUSTNO SOBOTO. 19. FEBRUARJA
- 1 J) 4 4 -
Začetek ob 8. uri zvečer
V ARNEŽ.E VI DVORANI 66-91 Forest Avenue, Ridgewood, L. I., N. Y.
"Slovan" bo zapel, kakor vrtino, ver slovenskih narodnih pesmi . . . trr tudi za prijrrizek bo vse najboljše preskrbljeno
Izvrstna godba za ples
VSTO FN IX A PR< >ST()VOU N A Za obilno udeležbo se priporoča —	"SLOVAN"
Razprodaja KNJIG
po 50 eentov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNK A
OČETOVSKI HIMMLER
(ONA.) — Stiii milijone Hinimlerjevili slik IhkIo razdelili i>o celi Nemčiji. Šef (Je-stapa in minister notranjih za de v se na siikah smehlja in se razgovarja z otroci, ki so bili boni'bardirani, kakor "oče s svojimi otroci." Slike so izda-m v obliki piištnih dopisnic in inmjo namen, da priljubijo Hinunderja med ljudstvom, ki se "iiri Ilimlmlerjeivem imenu saponin? veflno na koncentracij >ka talmriV-a."
iKot del kampanje za piilju-bitev Tlinwnlerja so Nemci pri čeli tiskati tudi "zabavne" anekdoto o lliminlerju in "naj bolj nenavadne" slike, kjer se Himmler sriw ja. Zdi se. da i*' Hi inmler namenjen za Hitlerjevega namestnika, če bi se Hitlerju kaj zgcnlilo. fii>ering je sicer še vedno Hitlerjev "prestolonaslednik", vendar pa nihče n<- veruje več, da bi Ooering resnično postal Hitlerjev nasle<lnik.
POGORJE NA DNU MORJA.
V Tiheni oceanu južno <h1 Aljaske in sicer kakih MM)-milj južno od otoka Kodiaka, so našli v morju pogorje, dvigajoče -e od dna skoraj .°>(MM> m visoko. O tem poroča ameriški geodetski zavod. Na pogorje so naleteli pri merjenju globine morskega dna s pomočjo odraža ti jn zvočnih valov in ugotofv'li so, da se lazprostira pogor.ie blizu 23 milj daleč. Visoko je okrog 2900 m in od naj višjega grebena je do morske ghVbine š,* okrog 1500 m. .
Podobnih pogorij poizfeiajo geologi na nv>rskem dnu že več, toda malokatero se dviga tako visoko kakor to. Za nitnivo je, da leži to pogorje prav na ]K>ti, po kateri vozijo ladje iz Vancouver.ja in K<\'ittle v .Tokohamo na Japon-skem. Ladje, ki imajo napra ve za merjenje inon^ke gladine s pomočjo zvočnih valov, se lahko po tem pogorju ori.jenti-rajo.
PRED SMRTJO JE PREIZ-( KJUSIL SVOJO KRSTO.
LNtalgorsthamu na Bavarskem je umrt po kratki l>oleoini neki znani čudak. Malo prwl rf\*ojo smrtjo si je naročil krsto ki jo je hranil doma. Krsto je ho«tei tudi preizkusiti, legel je vanjo in izjavil, da je ž njo zadovoljen. Sedaj počiva za stal no v njej.
revmatične
boleči
DOBITE
PAIN-EXPEI1ER
Od leta 1867 . . . Zanesljiv liniment za družina
ClTATELTEMje znano, kako aa je vse podražilo, tn ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskar-tke potrebščine. Da ai rojaki zasigurajo redno dopoiiljanje Mata, lahko gredo upravništru na roke a tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI 8VOJO NAROČNINO *E DANES?
1
Domače živali
SpUiil I Minir 1-ViuH
2
Kreutzerjeva sonata
S|M*:II I.. X. T«>Ntnj
3
Sto ugank
S|»isjil Oiitn Zii|i:iii«M."
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Siiivjil J..vi,, s,iillni:in
8
Pravljice
Z:i|.i-:il II. ALi jar
9
Popotniki
SpiI Milan
10
Dedek je pravil
S[»i^'il .lulij Sljijišak
11
Korejska brata
Spisal .los. Spilitnan
12
Frank Baron Trenk
I*o raznih virili napisal Cjnro I'amluric
13
Pariški zlatar
l*o*lov<Miil Silvester K.
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Spisjil Silvester Ki^ntnik
15
Suneški invalid
Spisu! SilVKter Košiitnik
16
Spis:. Krištofa Smida
Poslovenil 1*. K. H rov a t
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip i iprinw
18
Mladim srcem
l>niffi zvraek. ZMrkn za slovensko mladina Spisal Ksaver Mesko
19
Tokraj in onkraj Sotle
Spisjil Fridolin Žolna
21
Problemi sodobne filozofije
Spiral I >r. Fran«-«' \>t««'r
22
Slovenske balade in romance
rmlil t\ <ioiar
23
Zbrani spisi za mladino
Spiral Kns»*ll»erl »Jan^l
24
Andersonove pripovedke za mladino
l*rire<lila 1'lva
25
Poletno klasje
I/hrane |M**uii spisal I*. «;<►!:»r
26
Denar
I»r. Kari 1'iiirlis INwIovenil I»r. Alhin o»ris
1 (i U K
28
Magda
4 l;rra i — Alojzij Uetn«-e
29
Peterčkove poslednje sanje
< l^ra i - Pnvel Uolin
30
Potopljeni zvon
il^rai Cerharf IlaupOnann
31
Revizor
I I^ra i — Xikolaj Vasiljevie ^
32
Spodobni ljudje
t Igra i — 1* l.iitoT«'
33
Črne maske
i t — L Andrejev___
34
Antingone
i l»r:i » Poslovenil C. «"o»lar
35
Pol Vtra Vipavca
(Ismi — Da mir Feisrel
36
Sveti Just
(Iffra) — SHsal ilr. F. Potronio
37
Fabiola in Neža
(l;ri-n \ — Pi^lovenil 3. Po«llM»v5ok
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(lsml — J. KrheJSnlk in F. Roje
•f^r^Ker je zjiloin) teh knjig zelo omejina, j«» pri namflln priporitnjko i»mi>-'In^niri vp? zbirk, ila nam 1»« na ta na«n mi«««^ vsakima «ad«volJltl.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	New York 11, N. Y.