Delegatsko glasilo občine Ljutomer Številka 4 Leto IV. 10. aprila 1981 KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA OBČINE LJUTOMER OBJAVLJA RAZPIS ZA PODELITEV DRUŽBENIH PRIZNANJ OBČINE LJUTOMER ZA LET01981 na podlagi odloka o priznanjih občine 'Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 9/80). Skupščina občine podeljuje vsako leto ob prazniku občine priznanja za posebne zasluge ter dolgoletno uspešno in družbenopomembno delo, ki je prispevalo k napredku občine na posameznih področjih družbenih dejavnosti in razvoju samoupravljanja. Skupščina občine podeljuje priznanja tudi za enkratno izredno dejanje ter ob posameznih jubilejih in drugih priložnosti, če gre za delovanje pomembno za razvoj posamezne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva. Predlog lahko podajo organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družene organizacije ter društva. O predlogih mora biti opravljena javna razprava v sredinah, iz katerih so predlagani. Rok za predložitev predlogov občinski komisiji za odlikovanja in priznanja je 10. maj 1.1. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA OBČINE LJUTOMER Na osnovi 227. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 10/74) STRAN 21 VESTNIK, 10. APRILA 1981 SKLICUJE predsednik skupščine občine Ljutomer 25. skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora v petek, 24.4.1981 ob 8. uri v sejni dvorani skupščine občine. Za začasni dnevni red predlaga: 1. Izvolitev verifikacijskih komisij zborov in poročila komisij 2. Določitev dnevnega reda za 25. skupno sejo zborov 3. Potrditev zapisnika 24. skupne seje zborov z dne 26. 3. 1981 4. Poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru skupščine SFRJ za leto 1980 5. Volitve, imenovanja in druga kadrovska vprašanja 6. Uvodna poročila k posameznim točkam dnevnega reda ločenih sej zborov Predsednik skupščine občine Franc ŠTRAKL oec. 1. r. Na osnovi 227. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 10/74) in 56. člena poslovnika skupščine občine Ljutomer 24 - DELEGATSKI VESTNIK TISK: ČGP VEČER MARIBOR STRAN 21 VESTNIK, 10. APRILA 1981 2 - DELEGATSKI VESTNIK SKLICUJETA predsednik zbora združenega dela in predsednik zbora krajevnih skupnosti 35. sejo zbora združenega dela in 33. sejo zbora krajevnih skupnosti, ki bosta v petek, 24.4.1981 po skupni seji zborov V sejni dvorani skupščine občine. Za začasni dnevni red predlagata: 1. Ugotovitev udeležbe delegatov 2. Določitev dnevnega reda za 35. sejo ZZD in 33. sejo ZKS 3. Potrditev zapisnika 34. seje ZZD in 32. seje ZKS 4. Predlogi, pobude in vprašanja delegatov 5. Poročilo o razvoju in aktualnih nalogah kmetijstva v občini ter ocena uresničevanja sprejetih smernic in stališč v zvezi s tem vprašanjem v preteklem obdobju 6. Poročilo o stanju in problemih s področja dela sodišča združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja 7. Poročilo izvršnega sveta skupščine občine o uresničevanju nalog v zvezi z reorganizacijo občinskih upravnih organov v skladu z zakonom sistemu državne uprave in samoupravna organiziranost teh organov 8. Poročilo o stanju in problemih s področja dela medobčinskih inšpekcijskih služb ter organiziranost teh služb na osnovi sprejetega odloka 9. Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljutomer za leto 1980 , 10. Predlog odloka o prepovedi reje domačih živali na ob- močju mesta Ljutomer 11. Nekatera vprašanja iz dnevnih redov zborov skupščine SR Slovenije Zbor krajevnih skupnosti bo samostojno obravnaval še: L Uresničevanje resolucije o izvajanju srednjeročnega plana družbenoekonomskega razvoja občine v obdobju 1976—80 v letu 1980 ter predlogi in stališča zbora združenega dela v zvezi s to problematiko PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Milan ROŽMAN, 1. r. PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Alojz MAKOTER, 1. r. POROČILO O RAZVOJU IN PROBLEMATIKI ZASEBNEGA SEKTORJA KMETIJSTVA V OBČINI LJUTOMER IN OCENA URESNIČEVANJA SMERNIC IN STALIŠČ ZBOROV SKUPŠČINE NA TEM PODROČJU V preteklem planskem obdobju to je v letih 1976 — 1980 je bilo kmetijstvo opredeljeno z naslednjimi stališči: — Poudarek je bil dah razvoju primerne kmetijske proizvodnje na osnovi pridobivanja novih plodnih zemljišč in izboljšanja agrotehnike. Primarna kmetijska proizvodnja se mora povezovati s predelovalnimi kapacitetami v občini, le-te pa se morajo povezovati v širši kompleks razvoja, regije in širšega območja. Nujno je vsklajevanje programov in povezovanje znotraj občine. — Sodelovanje je nujno pri organiziranju primerne kmetijske proizvodnje, to je pri odločitvah o načinu rabe kmetijskih površin, o proizvodni usmeritvi poljedelstva, živinoreje, vinogradništva in sadjarstva. Proizvodnja naj služi potrebam in interesom kmetijsko-predelovalne industrije. — Delovne organizacije s področja primarne in predelovalne kmetijske proizvodnje v občine se morajo med seboj povezovati in usklajevati svoje razvojne programe tako, da se bodo razpoložljive kapacitete dejansko izkoristile. Kot izvedbeni akt za izvajanje plana_ družbeno-ekonom-skega razvoja občine Ljutomer za obdobje 1976 — 1980 je bil 25/11 — 1976 podpisan »Družbeni dogovor o temeljnjih ciljih in o medsebojnih poslovanih odnosih ter izvajanju agrarne politike v občini Ljutomer.« Na območju občine Ljutomer se srečujemo s tremi sestavljenimi organizacijami združenega dela in sicer: Pomurka, Slovin in Emona. S kmetijsko dejavnostjo se v občini ukvarjajo naslednje organizacije: Pri DO »LJUTOMERČAN« se s primarno proizvodnjo ukvarjajo TOZD Živinoreja-poljedelstvo, TOZD Vinogradništvo s sekundarno proizvodnjo, to je predelavo po TOZD Simentalko, TOZD Ljutomerska klet in TOZD Mešalnica močnih krmil. Kooperacijske odnose na področju vinogradništva in živinoreje pa razvoja TOK Kooperacija. Pri KZ »LJUTOMER—KRIŽEVCI« se s primarno proizvodnjo ukvarja TOZD Mursko polje, TZO »Klas« in TZO »Kmetovalec« pa razvijata kooperacijo na področju poljedelske in živinorejske proizvodnje. »Emona—COMMERCE« TOZD Agroplod Ljutomer se ukvarja s kooperacijsko proizvodnjo vrtnin in predelavo le-teh. DO »MLEKOPROMET« je specializirana organizacija za predelavo mleka, glavni proizvodi so siri. Družbeni sektor gozdarstva je organiziran v TOZD Gozdarstvo Murska Sobota, Zasebni sektor pa v TOK Gozdarstvo Ljutomer. Občina Ljutomer meri 17.870 ha od tega je v družbeni lastnini 3.314 ha v zasebni pa 14.556 ha od tega: STRAN 22 VESTNIK, 10. APRILA 1981 DELEGATSKI VESTNIK - 23 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Gozdno in les,gospodar. TOK Gozdarstvo 3.370 2.318 69 2.121 1.397 66 1.249 921 74 PGP Ljutomer 81.598 105.879 130 48.000 63.818 133 33-598 42.061 125 Komgrad 49.177 40.424 82 32-520 22.697 70 16.657 17.727 106 DES TOZD Elektrogr.in mon^?’®^ 78.061 124 41.351 47.505 115 21.692 30.556 141 SKUPAJ GRADBENIŠTVO: 193.818 224.364 116 121.871 134.020 110 71.947 90.344 126 Ljutomerčan-TOZD Prevoz. 34.391 52.100 152 18.929' 31.326 166 15.462 20.774 134 ABC Pomurka-TP Vesna 264.077 351.344 133 224.825 302.209 134 39.252 49.135 125 Radenska TOZD Jeruzalem 22.418 • 28.150 126 12.256 14.927 122 10.162 13.223 130 Tehnostroj-TOZD Servis 36.690 vozil 61.359 167 21.627 38.947 180 15-063 22.412 149 OZ■"Prlekija" 132.016 110.536 84 123.286 104.353 85 8.730 6.183 71 OBRT IN OSEBtSTORITVE 168.706 171-895, 102 144.913 143.300 22— 2^222 28x222- 120 SKUPAJ GOSPODARSTVO: 3,144.782 4 ,235.315 135 2,396.714 33-76.438 133 748.068 1 ,058.577 142 STRAN 22 VESTNIK, 10. APRILA 1981 J j H i < r, , i - V _ A 9 .s 0 _ A. jA£A A Ji a pop pin Presežek realizac. na^ planir 8 * «'-* -■ • • ’ - ... — • Skupaj last, sc^id. skupaj lastna sredstva ; 6~ " 7 solidar. + drugo 1i~z_ z"r sreds. +drugo • 5 ■ ■ “žjp - -- - —- * * •—■ ■ • \ A ? *. _ 1. Obč inska skupnost zdravstvena 93.094- 71.396 3.806 17.812' 91.03c 70.092 3.492 17.446 — 2. Občinska skupnost izobraževalna 57,795 42.190 15.605 57.795 U.040 13.755 + . 354 3- Občinska’ skupnost kulturna 5.875 5.875 — 5.875 5.875 — 4. Občinska skunno^t t e16 s no4ku1turna 1.761 1.761 — 1.761 1.761 — ■- 0 ~ 5. Skupnost skrbstva socialnega 9.400 8.255 1.145 0. e zicc 8.255 1.145 41 6. hrupnost varstva otroš’ ega 34.032 2o.461 13.571 34.900 2o.61o 14.290 + 1.838 7. Skupnost zaposlovj za 'nje 1.624 1.411 213' 1.854 1.411 443 — 8. Občinska skupnost no žarna 1.515 1.515 1^515 1.515 215 2G5.O96 152.864 52.232 204.130 153.559 50.071 2.44-8 PR E GL ED PLAN2RLEIH 15 REALIZIRANIH SREDSTEV SIS ZA LETO 1 9 8 0. DELEGATSKI VESTNIK - 3 -4 ; Eružbeni s zanebnl sektor v ha sektor v ha Njive in vrtovi 1.198 5.975 Sadovnjaki 195 964 VinograSi 341 22? Travniki 168 3.184 Pašniki 64 296 , Ribniki in močvirja 5 ,52 Gozdarja zemljišča 615 3.520 Nerodovitno 728 358 Skupaj: 5.514 14.556 Po podatkih iz leta 1971 je bilo na območju občine 3.441 kmetij. Velikost kmetij je še vedno premajhna, karje razvidno iz naslednje tabele: 0-1 ha 1-3 ha 3-5 ha nad 5 ha 1.097 kmetij ali 31,88 % 926 kmetij ali 26,91 % 576 kmetij ali 16,74 % 842 kmetij ali 24,47 % 3.441 kmetij ali 100,00 % Skupaj: STRAN 23 VESTNIK, 10. APRILA 1381 Na podlagi zakona, o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), (Uradni list SRS, št. 26/73) je skupščina občine Ljutomer 27/12—1976 sprejela Odlok o,določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij. S tem odlokom je zaščitenih 735 kmetij. V teku pa je akcija KZS občine Ljutomer o reviziji seznama zaščitenih kmetij. Odlok o zaščitenih kmetijah je delno zavrl nadaljne drobljenje kmetijskih gospodarstev. K temu pa je prispevala tudi določba Zakona o kmetijskih zemljiščih. ki določa, da sme kmet podariti nekmetu le manjvredna zemljišča in to le na podlagi.potrdila, ki mu ga izda za kmetijstvo pristojni upravni organ. Okvirni kazalec stopnje razvitosti kmetijstva in gospodarstva sploh, še vedno obstaja delež kmetijskega prebivalstva. Le-ta zaradi zmanjševanja obsolutnega števila kmečkega prebivalstva ter zaradi naraščanja skupnega števila prebivalstva v vseh razvijajočih se deželah, upada. Ugotovljeno je, da je v sredinah (ali obdobjih) z manjšimi deleži kmetijskega prebivalstva relativna hitrost zmanjševanja števila kmetijskega prebivalstva večja. Če je ob tem izpolnjen pogoj rahlega naraščanja obsega proizvodnje pomeni, da gre za dokaj hitro zvečanje produktivnosti dela v kmetijstvu. Po statističnih podatkih živi na območju občine Ljutomer 18.629 prebivalcev od tega je 8.997 moških in 9.632 žensk, aktivnega prebivalstva je 11.326 vzdrževanega pa 7.303. S kmetijstvom se preživlja 7.990 prebivalcev ali 42,9 %. V Sloveniji se s kmetijstvom ukvarja cca 15 % prebivalstva. Za občino Ljutomer pa ocenjujemo zmanjšanje odstotka kmečkega prebivalstva letno za cca 3—3,5 %. Leto Družbeni proizvod . v 000 Hnrod^i dohodek zo.ceb~ no'ja sektorja kmetij. V 000 Izložba - v > 1976 42J.51O 74.265 17,5 1977 656.496 85.168 12,9 1978 335.867 107.236 12,8 1979 l.o95.ooo 126.8o4 11,6 198o 1.456.000 126.8o4 . 11,6 ' Kljub tem u, daje razvoj kmetijstva sorazmerno počasen pa narodni dohodek na zasebnega kmečkega prebivalstva raste precej hitro, kar pomeni, da se zasebni sektor kmetijstva modernizira in postaja tržni proizvajalec. Po podatkih kmetijskega inštituta Slovenije so kmetije na območju občine Ljutomer opremljene z naslednjo kmetijsko mehanizacijo: — traktorji —■ samonakladalne prikolice — trosilniki hlevskega gnoja — cisterne za gnojevko — trosilniki mineralnih gnojil — kombajni za žetev žita — kombajni za silažo — rpčne kosilnice — škropilnice — molzni stroji Opremljenost zasebnega sektorja kmetijstva je kljub velikemu številu traktorjev nezadovljiva, predvsem s priključki za osnovno obdelavo, setev in zaščito pridelkov. Pri pristojnem organu je registriranih 29 strojnih skupnosti, in 3 melioracijske skupnosti. Smatramo, da je strojnih skupnosti precej več,“vendar niso registrirane v smislu zakona o združevanju kmetov. Potrebno je polagati več pažnje, da bodo strojne skupnosti organizirane v smislu zakonskih predpisov. Saj družba vlaga v zasebni sektor kmetijstva veliko sredstev tudi, v obliki kreditov za nakup kmetijske mehanizacije, kot je razvidno iz tabele: Leto Odobreni krediti v 000 1976 33.299 1977 26.500 1987 22.719 1979 22.937 1980 ni podatka Zasejane površine in pridelki nekaterih važnejših kultur po Sektorjih lastništva: leto družbeni sektor zasebni sektor površina v ha pridel. q/ha površina v ha prid. v q/ha 1 2 3 4 5 6 PŠENICA 1976 295 50,9 2.261 31,8 1977 355 47,0 2.J64 32,2 1978 392 58,7 2.116 3o,9 1979 597 4o,7 2.2o4 28,3 198o 517 45,o 2.357 36,o KORUZA ZA 1976 55o 45,4 1.-780 35,8 ZRNO 1977 5oo 71,9 1.762 58,3 1978 41o 65,o 2.054 45,2 1979 569 51,5 2.116 45,9 198o 591 65,o 1.924 39,8 KORUZA ZA 1976 65 221,0 149 5o2,o SILAŽO 1977 95 567,o 16o 5o2,o 1978 156 267,9 457 335,9 1979 5o 525,6 423 56o ,0 198o 5o 55o,o 426 580,0 KROMPIR 1976 - - 445 141, c 1977 - - 437 185,0 1978 - - 425 192,0 1979 - - 386 2o5,o 1980 - 324 182,0 22 — DELEGATSKI VESTNIK CELOTNI PRIHODEK, PORABLJENA SREDSTVA IN DOHODEK V LETU 1980 V PRIMERJAVI Z LETOM 1979 OZD ali TOZD Celotni prihodek 1979 198o Ind. 3:2 Porabljena sredstva 1979 198o Ind. Dohodek 1979 I960 Ind. 9:8 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 TOZD Proizv.vozil in kmet, meh. ' 339.575 499.477 147 247.104 369.511 150 92.469 129.966 141 DSSS Tehnostroj 9.074 11.843 131 1.419 1.868 132 7-655 9.975 130 Imgrad 194.578 318.077 163 120.762 202.525 168 73.816 115.552 157 - TOZD Prostorski mont.el . 62.616 103-804 166 40.496 64.127 158 22.120 39.677 179 —TOZD Mont.gradb. el. 74.827 155.081 207 44.413 106.301 259 . 30.414 48.780 160 - TOZD Satje 43.859 38.149 8?' 31.616 25.134 80 12.223 13.015 107 - DSSS 13.296 21.043 158 4.237 6.963 164 9.059 14.080 155 Križevske opekarne 59.017 92.426 157 32.649 54.592 167 26.368 37-834 144 Lesnina 108.738 178.127 164 69.127 1 .23,748 179 39.611 54.379 137 Marles TOZD Tov.pohištva 105.417 151.679, 144 '66.817 97.313 146 38.600 54.366 141 MTT TOZD Bombažna tkal. 47.030 75.056 160 13.904 20.747 149 33.126 54.309 164 MURA TOZD Oblačila 62.661 104.080 166 5.655 8.417 149 57.006 95.663 168 KONUS TOZD Usnjarna 56.919 80.950 142 47.261 59.123 125 9.658 21.827 226 EMONA TOZD Agroplod 378.438 412.929 109 345.084 386.026 112 33.354 26.903 81 DO MLekopromet 135.899 209.462 154 101.602 156.922 154 34.297 52.540 153 Ljutomerčan TOZD Les 12.821 19.742 153 7.845 10.982 140 4.976 8.760 176 ■ Ljutomerčan TOZD Siment. 161.400 206.265 128 152.074 193-558 127 9.326 12.707 136 " TOZD Ljutcmer.klet 83.285 113.946 137 67-540 87.456 130 15.745 26.490 168 " TOZD Močna krmila 143.737 167.461 166 132.086 150.778 114 11.651 16.683 143 Invalid.del.8. maj 220 1.863 847 70 1.386 198o 150 477 318 SKUPAJ INDUSTRIJA 1,898.807 2,643.383 139 1 .,410.999 1,924.952 136 487.808 718.431 147 Ljutomerčan-TOZD Vinogr. 29.759 36.252 122 9.935 12.285 124 19.824 23.967 121 Ljutomerčan - DSSS 8.241 10.388 126 1.757 2.241 128 6.484 8.147 126 Ljutomerčan - TOZD Živinoreja - poljedelstvo 69.268 102.764 148 52.928 78.114 148 16.340 24.650 151 Ljutomerčan - TOK Kooper. , 52.246 86.826 166 48.910 81.178 166 3.336 5.648 169 KZ "Ljutomer- Križevci - IZO KMetovaiec 121.683 160.747 132 112.901 150.184 133 8.782 10.563 120 ~ TOZD Mursko polje 124.024 170.010 137 92.354 123.013 133 31.670 46.997 148 - TOZD Klas 147.574 185-274 126 139.871 174.204 125 7.703 11.070 144 - DSSS 2.444 3.082 126 602 7^ 127 1.842 2.317 126 Veterinarska postaja 3-956 - 6.418 162 1.542 2.323 ’ 151 2.414 4.095 170 SKUPAJ KMETIJSTVO s HessscsssssBSSsBSSiscssssa 559.195 !SES==S===Z= 761.761 e3=ss = s = = = : 136 460.800 = = ^5S= = = = = = 624.307 ’ 136 s = = = = 98.395 = m = = = s = = a 137-454 =5=3=2=332 140 ====== STRAN 23 VESTNIK, 10. APRILA 1981 4- DELEGATSKI VESTNIK 1 7—1— ■ 5 6 . 4 gLijiCtSa i , 1976 5' 599 « = HU 1977 U sr« 5 438 1970 4e See 25 425 1979 7® Jo5 ■ ■ >4 495 198e 55e 49e 42 45o CROSS 1976 37o 43,7 224 34,4 1977 376 io,9 221 16,o 1978 361 25,7 22? 66,9 1979 341 39,5 22? 68,5 198o 341 42,2 227 " 64,2 j.Bom rodir-' pridelek rodna •pridelek /U.0B1IA droves$ ' na drevo drevo s n. na drevo 1976 14.310 5o,4 ^©•6^© 26,7 1977 >.oCo 24,7 31«5o5 1,5 1978 14.980 °,,8 o,3 1979' V.21o 65,5 22.540 10,6 I960 10.590 x 38,o 20.726 lo,3 Z doseženimi rezultati v poljedelstvu ne moremo biti zadovoljni saj je možno povečati pridelke tako v družbenem kot v zasebnem sektorju predvsem z večjo porabo gnojil, kvalitetnih semen in sodobno tehnologijo. Zasebno kmetijstvo je predvsem orientirano na proizvodnji mleka in mesa. Prireja živine, prašičev in mleka je bila v preteklem obdobju naslednja: govedo 1976 11.330 kom ■ 1977 11.447 kom 1978 11.630 kom 1979 11,577 kom 1980 12,516 kom prašiči 1976 17,312 kom 1977 18.544 kom 1978 18,226 kom 1979 18,166 kom 1980 19,150 kom mleko v 000 litrih 1976 10,947 1977 11.168 i 1978 12.303 1979 12.624 1980 13.121 Kljub preusmerjenosti kmetijstva v proizvodnjo mleka in mesa moramo v bodoče dati velik poudarek proizvodnji’sladkorne pese. Novozgrajena tovarna sladkorja v Ormožu zahteva za redno obratovanje velike količine surovine-pese. V preteklem srednjeročnem obdobju je družbeni Sektor svoje obveznosti pri pridelovanju pese izpolnil, medtem ko pridobivanje površin za pridelovanje sladkorne pese ni bilo zadovoljivo. Podatki o sklenjenih pogodbah za pridelovanje sladkorne pese za leto 1981 so že bolj vzpodbudni. Sladkorna pesa je vsekakor nova kultura, ki seje kmetje nekako bojijo saj tehnologija ni dovolj poznana obenem pa zahteva precej ročnega dela. Če primerjamo finančne rezultate pri pridelovanju sladkorne pese s finančnimi rezultati pri ostalih važnejših poljščinah so ti mnogo ugodnejši pri sladkorni pesi, kot pri ostalih poljščinah. Tovarna sladkorja pt nudi, poleg stimulativne cene zasebnim pridelovalcem še pesne rezance, melaso in sladkor po tovarniški ceni, Vinogradniška proizvodnja v zasebnem sektorju seje v zad= njem obdobju ponovno povečala, kar je odraz.obnov vinogradov zaživela pitje tudi vinogradniška skupnosti Medtem ko v sadjarstvu ni vidnejših rezultatov, saj je sadjarstvo kljub dobrim klimatskim in talnim pogojem tako v družbenem kot zasebnem sektorju nekoliko zanemarjeno. Posebej seje treba angažirati za pridelovanje koščičarjev in jagodičevja za potrebe predelave v FOZD Agroplod ki. naj bo' tudi nosilec kooperacije za proizvodnjo teh kultur, k Gozdarstvo zasebnega sektorja je organizirano v skladu z določili zakona o združenem delti in določili zakona o gozdovih, TOK Gozdarstvo vključuje čez 3.500 ha zašebnih gozdov, V celotnem gozdarstvu seje potrebno zavzemati, da bo izpolnjen desetletni gozdnogospodarski načrt za gozdnogospodarsko območje Ljutomer, kije bil sprejet za obdobje 1976-—1985. . Čebelarstvo dobiva v okviru SR Slovenije vse večjo družbeno podporo. Na območju občine delujejo tri čebelarske družine in sicer Križevci, Ljutomer in Veržej, ki so združene v občinsko zvezo čebelarskih družin Ljutomer. V družinahje vključenih 124 čebelarjev, ki imajo v lasti okrog 2.200 čebeljih panjev. Finančno pomoč je zveza dobila le od skupnosti Za pospeševanje kmetijstva za izpopolnjevanje preglednikov čebeljih družin. < Ribiči se vključujejo v. Ribiško družino Ljutomer, ki je vključena v Pomursko zvezo ribiških družin Murska Sobota. Na območju občine do sedaj ni ustreznih ribolovnih voda za gospodarski ribolov razen ribnikov na Podgradju. Te ribnike pa RD uporablja za vzgojo ribjih mladic. Ostala dejavnost RD pa je Športno rekreacijski ribolov, Lovci so organizirani v Lovskih družinah BuČkovci, Križevci in Ljutomer, ki so združene v zvezi Lovskih družin Ljutomer, Del lovišč na območju občin pa je v upravljanju LD Videm ob Ščavnici in TOZD Fazan Beltinci. Po predpisih iz leta 1’979 je Veterinarska postaja Ljutomer verificirana za naslednje dejavnosti: vetefinarsko-sanitarni nadzor, epizotiološki oddelek in reprodukcijo: oddelek za higiensko službo pa je organiziran za vse pomurske občine v Murski Soboti, Trenutno deluje na območjmobčine še obratna ambulanta vendar njeno delovanje ni v skladu z določili zakonov. Veterinarski postaji trenutno manjka en veterinar in en veterinarski tehnik. Kadra pa ne morejo dobiti, ker ni na razpolago stanovanj. Nosilec Zemljiške politike je Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljutomer, ki opravlja zlasti naslednjemaloge: — skrbi za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini, — sodeluje pri izdelavi občinskih prostorskih planov in drugih prostranskih načrtov. — sprejema v skladu s sistemom družbenega planiranja dolgoročne, srednjeročne in letne plane, — sodeluje pri pripravah in izvedbi, arondacij, komasacij in melioracij, ter pri drugih posegih v urejanju in rabi kmetijskih zemljišč. Zaradi uresničevanja svojih nalog ter zaradi razvijanja samoupravnih odnosov KZS sodeluje s svojimi ustanovitelji, drugimi KZS, z vodnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi organi, organizacijami in društvi, ki so zainteresirane za razvoj zemljiških odnosov v občini. V preteklem srednjeročnem obdobju je bil sprejet paket „ kmetijskih zakonov in sicer: Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o preživninskem varstvu kmetov, Zakon o združevanju kmetov in Zakon o kompenzacijah. Predvsem prva naloga KZS občine Ljutomer daje obilico nalog'in obveznosti. Do sedaj je rešen en primer preživninskega varstva kmeta v obravnavi paje še. pet primerov, ki bodo rešeni v teku tega leta. Zaradi uresničevanja dolgoročnega in letnih proizvodnih programov v občini, zaradi bolj vskladne modernizacije in in- , tenzifikacije, dviga kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju in organizacijah združenega dela je bil v letu 1976 podpisan samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za pospeševanje kmetijstva na območju občine Ljutomer. Skupnost je naslednik bivšega občinskega sklada za kmetijstvo. Zaradi premajhnih finančnih sredstev skupnosti ni zaživela v pravem smislu saj je večina let zbirala sredstva za financiranje sistema obrambe pred točo. STRAN 24 VESTNIK, 10. APRILA 1981 DELEGATSKI VESTNIK-21 3. Kmetijska zemljiška skupnost Skupnost je sodelovala pri izvajanju melioracij in komasacij na onmočju Cezanjevec, Lukavec in Radoslavec na skupni 6ovršlni 280 ha, Melioracije na področju Krajevne skupnosti .azkrižje in Krajevne skupnosti Stročja vas se niso izvajale, naročeni pa so bili melioracijski načrti, 4. Skupnost za pospeševanje kmetijstva Skupnost je z zbranimi sredstvi fl financirala predvsem obrambo proti toči, regresirala pridelovanje sladkorne pese ter druge manjše naloge s področja pospeševanja proizvodnje in predelave hrane, 5. Republiška skupnost za cene bi morala v letu 1980 financirati ojačanje zgornjega ustroja ceste po Ormoški cesti v Ljutomeru in izvršiti obnovo in vzdrževanje republiških cest na območju občine, vendar te naloge niso bile izvršene, 6. Območna vodna skupnost »Mura« Murska Sobota je dokončala dela ha regulaciji Ščavnice ob mostu v Veščici do izliva v reko Muro s čimer seje zmanjšala nevarnost pred poplavami. Ker se niso pričela melioracijska dela na območju Raz-križja—Pristava se tudi regulacija kozarice do farme bekonov ni izvedla. S. Krajevne skupnosti Pregled prihodkovin odhodkov po posameznih krajevnih skupnostih v letu 1980 Zap Prihodki Odhoaki Salde žt. skupfidgtl 51/12-80 1. luJkcvel i.eeo 865 79? 2. Cegaajevol 2.656 2.656 - 3. Oven 1.12? 811 516 4. Križevci pri Ljutomeru 3.175 2.294 879 5. Ljutomer 6.867 6.065 862 6. Radoelavoi 678 498 180 7. Logarovci - Backove! 851 521 550 8. EazkriŽje 2.159 691 1.468 । 9. Stara cesta 1.757 1.065 6?2 ' 10. Stročja vas 5.765 5.568 2.19? 11. Veržej 4.15* 5.244 .910 Ig., Železne dveri 1.899 1.695 204 M K Skupaj t «*assc = B- iBO3(sa 52.706 : «i sš « at a m s 25.691 s - s a a 9.015 is fe s A Prihodki vseh krajevnih skupnosti v letu-1980 so znašali 32.706 tisoč din in so večji za 38 %. Odhodki pa so znašali 23.691 in so večji za 26 % v primerjavi z letom 1979. V prihodkih predstavljajo sredstva iz samoprispevka 15.139 tisoč din oziroma 46 % vseh sredstev, sredstva za funkcionalno dejavnost znašajo 2.894 tisoč din.ali. 9 % vseh sredstev, samoupravne interesne skupnosti pa so namenile krajevnim skupnostim 3.220 tisoč din ali 10% vseh sredstev, s katerimi razpolagajo krajevne skupnosti. Za odplačilo investicijskih obveznosti iz prejšnjih let in za nove investicije v letu 1980 so krajevne skupnosti namenile 617 tisoč din in'to predvsem na področju vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav, kot'so: asfaltiranje čest, vodovod, kulturni objekti, elektrifikacija, telefoni in podobno. Izvršni svet je na seji dne 25, marca 1981 obravnaval uresničevanje resolucije o izvajanju srednjeročnega 'plana družbeno-ekonomskega razvoja Ljutomer za obdobje 1976—1980 v letu 1980 s posebnim oziroma na rezultatih gospodarjenja v občini po zaključnih računih in predlaga Zborom občinske skupščine, da o poročilu razpravljajo, ga po potrebi dopolnijo in sprejmejo. STRAN 24 VESTNIK, 10. APRILA 1981 DELEGATSKI VESTNIK - 5 S sprejetjem zakona o sistemu obrambe pred točo je rešeno financiranje sistema obrambe pred točo. Zato je skupnost takoj pristopila k pripravi samoupravnega sporazuma o financiranju skupnosti, vendar v preteklem letu zaradi stabilizacijskih ukrepov do podpisa samoupravnega sporazuma ni prišlo. Skupnost se še nadalje bori s finančnimi težavami in ne more uresničiti-svojih načrtov. V planskih dokumentih skupščine občine Ljutomer je bila zadana naloga usposobiti 2.500 ha kmetijskih zemljišč. KZ »Ljutomer—Križevci« je končala melioracije in komasacije na površini 596 ha v k. o. Ljutomer, Cezanjevci, Branoslavci, Noršinci, Lukavci in Cezanjevci. Melioracije in komasacije na območju k. o. Razkrižje in k. o. Pristava pa niso bile izvedene. Zbori skupščine občine Ljutomer so o kmetijstvu v preteklem obdobju večkrat razpravljali in sprejemali stališča, pobude in sklepe. V glavnem so potrdili stališča, pobude in sklepe, ki jih je obravnaval in sprejel Izvršni svet SO Ljutomer. Poseben poudarek je bil dan melioracijam in komasacijam in intenziviranju kmetijskih površin na manj razvitih predelih občine. Smatramo, daje kmetijstvo v občini organizirano v smislu Zakona o združenem delu. Zakona o kmetijskih zemljiščih. Zakona o. združevanju kmetov ter na podlagi teh zakonov sprejetih predpisov. Vendar pa še ni doseženo sodelovanje na osnovi dohodkovnih odnosov in enoten pristop do kmetov kooperantov. Za nadaljnji razvoj kmetijstva na območju občine Ljutomer je potrebno uresničevati že zastavljene cilje, ki pa niso bili realizirani. To so predvsem: — melioracije in komasacije — intenzifikacije kmetijstva na hribovitih območjih Za naslednje oziroma sedanje srednjeročno obdobje J981-1985) pa predlagamo naslednje: — doseči plan melioracij in komasacij, ki so bile predvidene v preteklem srednjeročnem obdobju in v sedanjem srednjeročnem obdobju — uveljavitev skupnega planiranja proizvodnje s porabniki hrane in uveljavitev fizične in dohodkovne pozvezanosti, — samoupravnem organiziranju kmetov z usmerjanjem kmetij ter nadaljnjim poglabljanjem, razširjanjem in razvijanjem kooperacijskih odnosov in organiziranju učinkovite strokovne službe za proizvodnjo, — prevzemanju vseh razpoložljivih kmetijskih površin, ki bodo prvenstveno uporabljene za krepitev družbenih kompleksov oz. za oblikovanje skupnih zemljiških kompleksov združenih kmetov', — zagotoviti povečanje osnovne črede, ki bo zagotovila večjo prirejo mesa in mleka v družbenih pitališčih in na podlagi skupnih vlaganj v organizacijah združenih kmetov, — pospeševati sodobno agrotehniko za povečano rastlinsko proizvodnjo pšenice, koruze, sladkorne pese, vrtnin, jagodičevja. sadjarstva in vinogradništva, — skupnosti za pospeševanje kmetijstva je potrebno dati večjo moralno in materialno podporo predvsem pa se zavzemati za sprejem samoupravnega sporazuma o financiranju skupnosti. « — poglabljati in razširjati kooperacijske odnose in organizirati učinkovito strokovno službo. Izvršni svet je o gradivu razpravljal na 78 seji in predlaga zborom skupščine, da o njem razpravljajo, ga po potrebi dopolnijo in sprejmejo. Ljutomer, dne 2/4-1981 IZVRŠNI SVET skupščine občine Ljutomer POROČILO O DELU DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA V MURSKI SOBOTI ZA LETO 1980 STRAN 25 VESTNIK, 10. APRILA 1981 Splošno Težišče delovanja DPS v letu 1980 je bilo v nadaljnjem uveljavljanju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov na osnovi ustave in zakona o združenem delu. Takšno delovanje DPS je temeljilo na skupni programski usmeritvi DPS SR Slovenije za leto 1980 in sklepih o uresničevanju stabilizacijske politike CK ZKJ in ZKS. Nadaljnje zadolžitve in naloge DPS na tem področju izhajajo iz resolucije o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1976—1980 v letu 1980 ter dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Glede na značaj opravljanja funkcije je DPS s preventivnim delovanjem, to je z opozorili, pobudami in predlogi, poskušal pri OZD in delovnih skupnostih doseči uskladitev njihovih aktov, postopkov in ravnanja s skupnimi napori naše celotne družbe pri uresničevanju gospodarske ustalitve. Kljub navedenemu poudarku na teh nalogah pa je DPS tudi v letu 1980 opravil vrsto intervencij na področju kršitev pravic posameznika ali skupine delavcev in tako čestokrat pripomogel k razrešitvi spornega razmerja. S tolmačenji in mnenji, ki so bila dana kot pravna pomoč delavcev ali sprejeta kot zaključek pri konsultacijah s predstavniki OZD, pa je bilo doseženo, da do nekaterih spornih razmerij sploh ni prišlo. Pri konkretnem uresničevanju določil veljavnih sistemskih zakonov, se predstavniki organizacij združenega dela in delovnih skupnosti obračajo na družbenega pravobranilca samoupravljanja s pravnimi, ekonomskimi in praktičnimi vprašanji, ki zahtevajo ob posvetih in izmenjavah mnenj dobro poznavanje te materije in sorazmerno veliko časa. Prav tako na različne pobude in predloge družbenega pravobranilca samoupravljanja želijo dobiti odgovor na vprašanje, kako določeno problematiko realizirati pravno normativno ali ekonomsko organizacijsko, tudi organizacije združenega dela, ki imajo organizirane ustrezne strokovne službe. Glede na tako povečan obseg dela je kot pozitivno in utemeljeno treba ugotoviti kadrovsko organizacijsko spremembo pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja z imenovanje in pričetkom dela namestnice družbenega pravobranilca samoupravljanja s 1/5—1980. Nekateri statistični pokazatelji Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v letu 1980 prejel skupno 482 vlog, izjav in pobud za uvedbo postopka. Ker je bil statistični vprašalnik za to leto spremenjen, na njegovi osnovi ni mogoča ustrezna primerjava podatkov o posameznih pobudnikih za uvedbo postopka, o skupinah kršitev s podatki iz prejšnjih let. Novi statistični obrazci, pa so deloma tudi sicer neustrezni in neprimerni za celoviti prikaz dela družbenega pravobranilca samoupravljanja, saj pri vsaki zadevi izhajajo pri razporeditvi posameznih zadev iz predpostavke, da obstojata določena kršitev in kršitelj. Tako je bil družbeni pravobranilec samoupravljanja o večini kršitev pravic posameznih delavcev seznanjen na osnovi vloženih predlogov delavcev pri sodišču združenega dela v Murski Soboti oziroma pri posebnem sodišču združenega dela v okviru skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja. V 32 primerih spornih zadev pri sodišču združenega dela je družbeni pravobranilec samoupravljanja soglašal s sporazumno razrešitvijo spora. Skupno je družbeni pravobranilec samoupravljanja v letu 1980 uporabil le 102 opozoril, predlogov, pobud, na njegovo zahtevo pa je bil v 35 primerih sklican pristojni organ z nalogo, da obravnava določeno sporno zadevo. Uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov a) Nezakonito pridobivanje dohodka Družbeni pravobranilec samoupravljanja se je v okviru nalog s tega področja uresničevanja zakona o združenem delu na osnovi obveznega navodila družbenega pravobranilstva samoupravljanja SR Slovenije posvetil predvsem ukrepanju v primerih, ko so bili s sklenjenimi samoupravnimi sporazumu prizadeti družbenoekonomski ali drugi v ustavi in zakonu določeni samoupravni odnosi 20 DELEGATSKI VESTNIK 1979 1980 Indeks občina 6.265 7.398 118 SR Slovenija 7-593 8.767 118,6 % doseganja republiškega poprečja osebnega dohodka 84,7 84,4 8. Indeksi rasti važnejših ekonomskih kategorij za občine v Pomurju ,Indeks leto 1979 » 100 Elementi Občina Ee“ Murska Gornja Len- Lju- gija Sobota ^adgona dava tomer 1______________________2 5_____4 5 6 Celotni prihodek 142 135 155 155 145 Porabljena sredstva 144 144 154 155 145 Dohodek /doseženi/ 137 117 157 142 156 Amortizacija po višjih stop. 135 72 154 157 106 Čisti dohodek /doseženi/ 135 117 159 142 .155 čisti dohodek /razporejeni/ 137 117 158 142 155 Brutto osebni dohodki iz čistega dohodka 128 122 152 129 128 Poslovni sklad iz čistega 181 96 172 260 166 dohodna Poprečno izplačani čisti osebni do- hodki mesečno na delavca - indeks 121 111 128 119 119 - znesek 7.722 7.705 7.692 7217 7640 Dohodek na delavca 132 111 151 136 129 Tekoča izguba 132 - 75 139 96 Nekrita tekoča izguba 135 - 56 138 85 9. Investicijska dejavnost Organizacije združenega dela s področja gospodarstva so predvidevale investicijska vlaganja v predračunski vrednosti 556 mio din. Predvidena gradnja hale za proizvodnjo jadralnih desk in kioskov pri Imgradu, Marlesova izgradnja novih proizvodnih prostorov in nekatera druga predvidena investicijska vlaganja se prenašajo v letu 1981. Osnovni vzroki za nerealizirana vlaganja so predvsem v zaostrenih pogojih kreditiranja in nekaterih drugih ukrepih ekonomske stabilizacije. Tako so bila izvedena manjša investicijska vlaganja predvsem iz lastnih sredstev OZD v vrednosti okrog 55 mio din. Po podatkih Ljubljanske banke so OZD iz naše občine dobile od predračnske vrednosti investicij 114,5 mio din, 57,5 mio din kreditnih sredstev. Okrog 80 % teh kreditnih sredstev je bilo odobreno zasebnemu sektorju. - v ooo din SIS Prihodki IndeksRealizac. Ostanek plan realizac, .5:2 odhodkov sredstev 1980 1980 1 2 5 4 5 6 1. SIS za komunal. in cestno dejav.27*948 28.046 100,4 22,096 5.950 -enota za gospod. s stavb.zemlj. 12.675 11.968 94,4 8-769 5-199 -enota za gospod. s komunal.zemlj. 7*084 7*535 105,5 4-981 2.554 -enota za gospod. z lokal.cestami 8.191 8*743 106,7 8-546 597 2. Samoupravna stanov. skupnost 17-691 21.729 20.655 1.047 -sklad za družb. pomoč ?5.564 ,16.414 122,8 15.540 1.074 -sklad stanovanj. hiš 4.527 5-515 122,8 5.515 - 3* Kmetijsko-zemljiška skupnost 5.552 4.240 126,5 5.895 348 4. Skupnost za pospe- sevanje kmetijstva 429 1.298 502,6 1-055 245 Skupaj: 49.420 55-515 47.696 7.617 = S. = = = = = = = = = = = 1. Samoupravna stanovanjska skupnost Skupnost je načrtovala za leto 1980 financiranja izgradnje 45 družbenih stanovanj v mestu Ljutomer. Iz sredstev namenjenih za nakup stanovanja je skupnost kupila 14 stanovanj in sicer 5 v upokojenskem bloku in 9 stanovanj od zasebnikov. Nerealizirana je ostala predvsem izgradnja 25-stanovanjske poslovne zgradbe v Postružnikov! ulici in to zaradi pridobitve zemljišča od zasebnikov ter rušitvenih del obstoječih dotrajnih objektov. Investicijsko vzdrževalna dela na stanovanjskih hišah so bila v glavnem realizirana, kljub nesorazmernemu porastu cen materiala in storitev. 2. SIS za komunalno in cestno dejavnost Enota za gospodarjenje s komunalnimi objekti, ki skrbi predvsem za vzdrževanje kolektivnih komunalnih objektov in naprav skupne rabe, razširitev vodovodnega omrežja ter rešuje problematiko odpadnih voda, ni realizirala predvsem naročila idejnih načrtov za kanalizacijo in centralno čistilno napravo ter izvršitev del na vodnem zajetju Cven—Mota. Na področju gospodarjenja s stavbnimi zemljišči niso bile izvršene sledeče naloge: komunalna ureditev stavbnih zemljišč ter izdelava tehničnega dela zazidalnega načrta za Kidričevo naselje, izdelava izvedbenih načrtov in komunalna ureditev blokovne cone ter ureditev parkirnih prostorov. Vzrok za ne-izvršitev komunalne ureditve stavbnih zemljišč, je predvsem v pomanjkljivi, nezadostni projektni dokumentaciji, za neizvrše-vanje nalog projektiranja pa je delni vzrok v pridobitvi ustreznih geodetskih podlog in podzemnega katastra komunalnih objektov ter neizpolnjevanje rokov izvajalcev del izdelave zazidalnih načrtov. Zaradi nepravočasne pridobitve stavbnih zemljišč in izsiljevanja odškodnin za objekte, ki jih je zaradi nadomestne gradnje treba rušiti, ni bila v planirani višini izvršena prodaja stavbnih zemljišč za organizirano stanovanjsko gradnjo. Enota za gospodarjenje z lokalnimi cestami je svoje planirane naloge skoraj v celoti realizirala. STRAN 25 VESTNIK, 10. APRILA 1981 j. 6 - DELEGATSKI VESTNIK (povišanje cen, združevanje dela in sredstev, združevanje deviz in podobno). V zvezi s sklepom skupščine SR Slovenije je družbeni pravobranilec samoupravljanja pismeno zaprosil Medobčinsko gospodarsko zbornico za Pomurje, da ga obvesti o primerih, ko so bili sklenjeni samoupravni sporazumi, za katere bi pravobranilec moral začeti postopek za ponovni preizkus po 596. členu zakona o združenem delu. Odgovor gospodarske zbornice je bil negativen. Družbeni pravobranilec samoupravljanja pa je po sporočilu drugih pravobranilcev in na osnovi lastnih ugotovitev podal štiri pobude za ponovni preizkus sporazumov, katerih sklenitev so predlagale organizacije združenega dela z območja Pomurja. V treh primerih pa je v skladu s sprejetim navodilom Sporazume predložil v reševanje pristojnim družbenim pravobranilcem samoupravljanja po sedežu organizacij združenega dela. Vse pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja za ponovni preizkus samoupravnih sporazumov s področja urejanja dohodkovnih odnosov, ki so po vsebini v nasprotju z zakonom, pa seveda ni odraz dejanskega stanja na tem področju. Organizacije združenega dela so prejele namreč v podpis neprimerno večje število nezakonitih sporazumov, ki pa jih zaradi bojazni in pritiskov dobaviteljev različnih surovin ne upajo dati na vpogled. b) Svobodna menjava dela med DSSS in TOZD V okviru družbenega pravobranilstva samoupravljanja SR Slovenije je bila opravljena analiza 352 sporazumov o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci delovnih skupnosti skupnih služb in organizacij združenega dela, združenih v delovno organizacijo. S področja pomurskih občin je bilo zajetih 17 večjih delovnih organizacij, ki združujejo temeljne organizacije. Ugotovljeno je bilo, da navedeni samoupravni sporazumi teh organizacij združenega dela niso usklajeni z določili zakona o združenem delu, predvsem glede družbenoekonomskih odnosov po 95. členu tega zakona (svobodna menjava dela). Vzpostavljena razmerja pridobivanja dohodka DSSS imajo znake stroškovnega, proračunskega financiranja. V teh delovnih skupnostih bi po 12. členu dogovora za leto 1980 morala sredstva za osebne dohodke delavcev delovnih skupnosti skupnih služb rasti počasneje od sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Podobno omejitev bo potrebno uveljaviti dokler navedeni akti ne bodo vsklajeni z zakonom o združenem delu tudi v skladu z dogovorom v letu 1981. Vsem delovnim organizacijam, to je njihovim DSSS in TOZD, bo družbeni pravobranilec samoupravljanja dal pobude, da pričnejo s postopkom za spremembe in dopolnitve neustreznih, veljavnih sporazumov ter pobudo, da zagotovijo za 10% počasnejšo rast sredstev osebnih dohodkov delavcev delovnih skupnosti skupnih služb od delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. 29. členom dogovora bo družbeni pravobranilec samoupravljanja na pobudo pristojnega sindikalnega organa zoper ugotovljene kršitelje predlagal ukrepe družbenega varstva zaradi povzročenih motenj v družbeni reprodukciji. Družbeni pravobranilec samoupravljanja doslej še takšne pobude ni prejel. V zvezi z uveljavljanjem ukrepov zoper kršitelje pa bo potrebno podrobneje obravnavati ekonomski položaj posameznih organizacij združenega dela v letu 1980, saj družbeni, pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, dasosepogojipridobivanjadohodkain pogoji poslovanja posameznih organizacij zaradi neurejenih odnosov na tržišču in v primarni delitvi (administrativno določanje cen) bistveno spremenili. Nadalje se ugotavlja, da pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti po 157. členu zakona o združenem delu ne uspejo v zadostni meri zagotoviti enakopravnosti delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela pri pridobivanju dohodka in uveljavljanju njihovih pravic v združenem delu iz živega in minulega dela. Uveljavljanje sistema družbenega planiranja Na tem področju družbeni pravobranilec samoupravljanja ni v letu 1980 podvzemal posebnih ukrepov. Na osnovi ugotovitev v posameznih organizacijah združenega dela, ki so se obračale na pravobranilca v zvezi s postopki sprejemanja srednjeročnih planskih aktov, pa je možno zaključiti, da se v praksi ni upoštevalo načelo sočasnosti, predvsem glede povezovanja navzven v SOZD, SIS, banke in krajevne skupnosti. Pri sprejemanju planskih obvez se zaradi časovnih stisk v nekaterih primerih niso v celoti spoštovali zakoniti roki. Večinoma je sprejemanje šlo na račun slabše obveščenosti delavcev. Tako je družbeni pravobranilec samoupravljanja bil v dveh primerih v skladu z 67. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenega plana SR Slovenije obveščen, da so bile sprejete začasne odločitve o temeljih plana TOZD za obdobje 1981 do 1985. V obeh navedenih primerih pa DPS ni bilo potrebno predlagati začasnih ukrepov družbenega varstva, saj so na osnovi predhodne intervencije družbenega pravobranilca samoupravljanja naknadno v okviru šestmesečnega roka delavci na referendumu sami sprejeli temelje plana TOZD. Opravljanje del po nosilcih samostojnega osebnega dela Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v sodelovanju z delovnimi inšpektorji pomurskih občin zbral podatke o sklenjenih kooperantskih pogodbah med zasebnimi obrtniki in organizacijami združenega dela s področja gradbeništva in komunale. Ugotovljeno je bilo, da nekatere pogodbe po' svoji vsebini ne ustrezajo pogodbam o prevzemu gradbenih del v kooperaciji, temveč dopuščajo možnost posredovanja delovne sile. Na pobudo in opozorilo družbenega pravobranilca samoupravljanja so bile navedene pogodbe usklajene z ustreznimi zakonskimi določili, na organih upravljanja so se obravnavali delovni in življenjski pogoji delavcev zaposlenih pri zasebnih kooperantih ter sprejeli ustrezni ukrepi. Delavcem je bila tudi ponudena sklenitev delovnega razmerja s TOZD. Glede na predvideno zmanjšanje investicijskih del v prihodnje pa organizacije združenega dela s področja gradbeništa in komunale napovedujejo odpravo podobnih kooperacijskih odnosov. Samoupravno normativna urejenost pri krajevnih skupnostih Pri svojem delovanju družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja pomanjkljivo normativno urejenost pri posameznih krajevnih skupnostih. Predvsem so neusklajeni in pomanjkljivi statuti krajevnih skupnosti. Prav tako pa tudi SDK obvešča družbenega pravobranilca samoupravljanja o normativni neurejenosti finančno knjigovodskega poslovanja krajevnih skupnosti, katere bi morale imeti v skladu z zakonom o knjigovodstvu sprejet poseben pravilnik o knjigovodstvu. Večina krajevnih skupnosti nima zaposlenega delavca in ureja vse naloge z volonterskim ali honorarnim delom posameznih krajanov. Pobude, ki jih družbeni pravobranilec samoupravljanjanaslavlja na posamezne krajevne skupnosti za sprejem pravilnika o knjigovodstvu tako ostajajo brezuspešne, ker ni nikogar, ki bi jih lahkoizvršil. V okviru SZDLin pristojnih organovskupščin občin bi bilo zato nujno organizirati neposredno pomoč pri uskladitvah oziroma sprejemu potrebnih samoupravnih splošnih aktov v krajevnih skupnostih. Murska Sobota, 23/2—1981 DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA Franc KOLARIČ, 1. r. STRAN 26 VESTNIK, 10. APRILA 1981 DELEGATSKI VESTNIK - 19 2 3 4 9. Del čistega dohodka sa OD v primerjavi z načrtovanim zneskom v % lo2,7 loo,l 97 « 3. Zaloge Skupne zaloge ob koncu leta 1980 so znašale 637.263 tisoč din oziroma 21 % več kot leto poprej. - v ooo din 1979 % 1980 % ind. - surovina in material 140.477 26,7' 256.533 37,1 168 - proizvodnja,nedovršena proizvodnj a »polproizvodi . 108666 2o,7 141.494 22,2 13o - gotovi proizvodi 104.545 19,9 115.096 18,1 12o - blago v prodajalni 29.221 5.» 40.123 6,3 137 - ostale zaloge 142.767 27,1 104.017 16,3 73 Skupaj zaloge s 525.676 100,0 637.264 100,0 121 4. Izgube Po zaključnih računih za leto 1980 so izkazale izgube naslednje Organizacije združenega dela: OZD, TOZD tekoča 1979 izguba 1980 indeks TOZD Mizarstvo 727 — - KONUS TOZD Usnjama 3.973 - - LJUT0MEBČAN TOZD ' • - simentalka 7.142 6.842 96 EMONA TOZD Agroplod 9.148 - Invalid.delavnica 8. maj - 479 — Skupaj : 11.842 16.469 139 STRAN 26 VESTNIK, 10. APRILA 1981 Do konca februarja 1981 je bila pokrita izguba v TOZD Simentalka, medtem ko je v Emoni in Invalidski delavnici 8. maj izguba nepokrita. Ljutomerčan TOZD Mesna predelava SIMENTALKA, ki zaposluje 115 delavcev je tako že tretje leto zapored zaključila poslovno leto z izgubo, kije v letu 1980 znašala6.842 tisoč din. Vzroki za nastalo izgubo so v glavnem enaki kot v pretežnem delu mesne industrije in sicer v razliki med odkupnimi cenami živine in prodajnimi cenami mesa. Izguba v TOZD Simentalka je pokrita iz sredstev DO Ljutomerčan. Delovna organizacija je že naslovila nekaterim dobaviteljem prošnje za delno pokrivanje izgube v TOZD Simentalki. Emona TOZD AGROPLOD je zaključila z izgubo v višini 9.148 tisoč din. Izgubo v navedeni višini bo pokrival Emonin TOZD Globus, ki daje v ta namen TOZD Agroplod sanacijski kredit za dobo 2 let. Do 10/5-1981 bo izdelan sanacijski program oziroma program ukrepov za odstranitev vzrokov za nastalo izgubo in izdelani ukrepi za zagotovitev uspešnejšega poslovanja. 5.Uvoz in izvoz Izvozno-uvpzna bilanca v naslednjo sliko: letu 1980 v občini Ljutomer kaže ■ 000 din OZD, TOZD izvoz UVOZ % Jcrit ja uvoza z izvozom Tehnostroj 4.287 2.oo2 214 Imgrad 8.163 5.259 155 Križevske opekarne 253 129 196 Lesnina TOZD Mizarstvo 26.032 1.882 ■ 1383 Marles TOZD Ljutomer 23.463 2.873 817 Mura 50.352 - - MTT 22.200 8.452 262 Konus 198 15.923 L DO Ljutomerčan 12.136 59.100 20 Mlekopromet 3.306 .512 645 KZ Križevci-L;|utomer 204 4.605 5 Komgrad - 174 - Radenska TOZD Jeruzalem 1.389 - - SKUPAJ s 268.630 .100^911 266 V skupni bilanci_znaša razmerje med izvozom in uvozom 1:2,7 v korist izvoza. Čeprav je razmerje dokaj ugodno ob upoštevanju Emone TOZD- Agroplod, pa vendar ne dosegamo planiranega razmerja v resoluciji 1 : 3,3 v korist izvoza. 6. Skupen prihodek poslovnih enot na območju občine 23 poslovnih enot, ki nam je posredovalo podatke na obrazcu RJ-1 je ustvarilo 439.514 tisoč din skupnega prihodka, kar predstavlja 78 % več kot v preteklem letu (246.243 tisoč din). V teh poslovnih enotah je zaposlenih 145 delavcev; 7. Zaposlenost in osebni dohodki — V obravnavanih gospodarskih organizacijah združenega dela se je zaposlenost povečala za 4% oziroma 180 delavcev (1980 leta zaposlenih 4.196 delavcev), medtem ko so se osebni dohodki v gospodarskih organizacijah združenega dela povečali za 20 %. Z 7.217 din poprečja osebnega dohodka na delavca smo najnižje v Pomurju. — Po statističnih podatkih pa je bilo ob koncu leta 1980 v družbenem sektorju zaposlenih 5.089 delavcev. Primerjava je prikazana po stanju na dan 31/12-1980. ■ 31/12-79 ' 31/12-80 Nove zaposl. Indeks - gospodarstvo 4.259 4.424 165 lo3,9 - negospodarstvo 633 665 321 lo5 Skupaj i 4.892 5.089 197 104 = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = st Zaposlenost seje v globalu povečala za 4 %, kot je predvideno z resolucijo. Na področju negospodarstva-je sicer zabeležena nekoliko hitrejša rast, na katero pa je po podatkih posameznih organizacij s področja negospodarstva vplivala med drugim tudi vrnitev nekaterih delavcev po odsluženju vojaškega roka, zaposlitev pripravnikov (štipendistov), prenos nekaterih nalog iz republiških SIS in občinske SIS, zaposlitev deficitarnega zdravstvenega kadra in podobno. Pri skupnosti za zaposlovanje je po zadnjih podatkih prijavljenih okrog 200 brezposelnih. — Poprečni osebni dohodki v občini so nominalno porasli za 18 %, v republiki pa za 18,6 %. ___________ DELEGATSKI VESTNIK - 7 POROČILO SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V MURSKI SOBOTI ZA LETO 1980 STRAN 27 VESTNIK, 10. APRILA 1981 L Splošna ocena stanja Organiziranost združenega dela na samoupravni podlagi in uresničevanje drugih temeljnih načel in določb o samoupravljanju je terjalo, da sodišča združenega dela kot specifični organi sojenja, zaživijo čimprej. Za sodišča združenega delaje značilno, da ne rešujejo samo z ustavo in zakonom določene vrste sporov iz družbeno-ekonomskih in samoupravnih odnosov, temveč tudi spore iz medsebojnih razmerij, ki jih udeleženci v sporu sami urejajo ali o katerih so upravičeni sami odločati. Splošna sodišča združenega dela so pristojna odločati o sporih, ki so jih do leta 1974 reševala, bodisi sodišča splošne pristojnosti, gospodarska sodišča ali ustavno sodišče. Od sodišč splošne pristojnosti so prevzela predvsem delovne spore; od gospodarskih sodišč predvsem spore, ki nastanejo v zvezi z delitvijo sredstev, pravic in obveznosti, kadar pride do statusnih sprememb v organizacijah združenega dela in od ustavnega sodišča predvsem statusne spore, to je spore, ki nastanejo v zvezi s spreminjanjem statusa oz. samoupravne organiziranosti (spore v zvezi z izločitvami, spojitvami, razdelitvami OZD. ipd.). Splošno Sodišče združenega dela v Murski Soboti je pričelo zdelom 1.4. 1975. Po pripadu zadev, ki se iz leta v leto povečuje (89 zadev v letu 1975 — 837 zadev v letu 1980), spada sodišče med sodišča z naj večjim pripadom zadev. Pripad zadev po oceni sodišča narašča iz večjih razlogov. Delavci se glede na boljšo obveščenost in poučenost vse bolj zavedajo svojih pravic, obveznosti in odgovornosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu. Zato pogosteje uveljavljajo varstvo svojih pravic pred pristojnimi organi organizacije oz. skupnosti, kjer združujejo delo. Ko tam ne uspejo, največkrat zato, ker se zmotno in nepopolno ugotovi dejansko stanje ali napačno uporabijo materialni predpisi s strani organov, ki odločajo in le v manjši meri zaradi samovolje ter šikanoznega ravnanja teh organov oz. njihovih posameznih članov, se obračajo za varstvo svojih pravic na sodišče. Številni so tudi primeri, ko delavci prejemejo samoupravne splošne akte s tako vsebino, ki jim zagotavljajo številne pravice na področju nagrajevanja in raznih prejemkov iz sredstev sklada skupne porabe, za katere nimajo ustreznega materialnega pokritja v dohodku, kar pozneje privede do številnih konfliktnih situacij, ki se praviloma končujejo na sodišču. Do določenega števila sporov prihaja tudi zato, ker odločajo o posamičnih pravicah delavcev nepristojni organi, čestokrat celo posamezniki ali organi izven temeljne organizacije na ravni širše organiziranosti. Nepristojni organi v mnogih primerih sprejemajo tudi samoupravne splošne akte ali te spreminjajo ali dopolnjujejo, kar je prav tako predmet dokajšnjega števila sporov (npr. samoupravni splošni akti o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev se sprejemajo, še večkrat pa spreminjajo in dopolnjujejo brez odločanja delavcev z referendumom, od razpisa pa do izvedbe referenduma ne poteče minimalno določen 15-dnevni zakonski rok, ipd.). Vsi našteti razlogi, ki vplivajo na pripad zadev, so več ali manj subjektivni. Glede na to bi se najbrž lahko vsaj deloma odpravili z ustreznim dodatnim izobraževanjem za samoupravijalsko odločanje delavcev nasploh, posebnim izobraževanjem članov organov upravljanja in drugih organov, ustreznim delovanjem osnovnih organizacij sindikata, dobrim obveščanjem delavcev o vseh problemih, ki nastajajo v združenem delu v sredinah, kjer delajo, večjim posluhom za usklajevanje posamičnih in splošnih interesov in sploh z boljšim preventivnim delom vseh za to poklicanih subjektov. Od sporov so daleč najštevilnejši spori iz delovnega razmerja (796 sporov v letu 1980). Med temi spori izstopajo denarne terjatve (690 sporov v letu 1980), ki se nanašajo na vse oblike nagrajevanja in druga izplačila v zvezi z delovnim razmerjem (jubilejne nagrade, nagrade za delo ob upokojitvi, razni regresi, itd.). Pri denarnih terjatvah kaže izpostaviti ne le po številu, ampak tudi po višini zahtevkov, odškodninske zahtevke v zvezi z nesrečami pri delu (vloženi zahtevki so presegli znesek 5,000.000 din). Teh zahtevkov je iz leta v leto več in so vse višji. Prisojene odškodnine za te nesreče, odsotnost z dela v času staleža, poznejša zmanjšana delovna sposobnost ali celo invalidnost oškodovanca, ki pripelje do predčasne upokojitve, predstavljajo znatno breme ne le za organizacije združenega dela, kjer je do delovne nesreče prišlo, ampak za celotno družbo. Obravnavani primeri kažejo, da se v skladu s predpisi ne ustvarja in zagotavlja takšno delovno okolje ter takšne delovne in življenjske razmere, ki bi delavcem zagotavljale njihovo telesno integriteto, zdravje in osebno varnost pri delu ter varstvo pred drugimi nevarnimi in škodljivimi vplivi na delavčevo zdravstveno in delovno zmožnost. Večina organizacij združenega dela ima sicer formalno (v aktih, ali pa še tam) urejeno vprašanje varstva pri delu, ki pa se v praksi sploh ne izvaja, ali izvaja z mnogimi odstopanji, ki ravno pogojujejo delovne nesreče. Preostali spori s področja delovnih razmerij se nanašajo v glavnem na sklepanje in prenehanje delovnih razmerij, razporejanje delavcev med trajanjem delovnega razmerja in dodeljevanje stanovanj ter stanovanjskih posojil Pri obravnavanju sporov s področja stanovanjskih razmerij v organizacijah združenega dela, se ugotavljajo številne nepravilnosti, kijih bo treba v bodoče odpravljati. Večina organizacij združenega dela ima v ustreznih aktih zelo nejasno in pomanjkljivo opredeljene osnove in merila, po katerih se razvrščajo pričakovalci stanovanj oz. stanovanjskih posojil na takbzvano prednostno listo. Tako je v večini primerov možna dokajšnja arbitrarnost in samovolja organov, ki odločajo o tej. za delavce tako pomembni pravici, V številnih organizacijah združenega dela se o tej pravici še vselej odloča na ravni širše organiziranosti in ne v temeljnih organizacijah oz. skupnostih. Od obravnavanih sporov kaže posebej izpostaviti tudi spore s področja kooperacij. Število teh sporov sicer ne narašča, vendar so vsi tovrstni spori zelo zapleteni, ker je treba razčiščevati medsebojna razmerja iz nekajletnega sodelovanja. ki največkrat sodelujoče ne kaže v luči dobrih gospodarjev in sodelavcev (npr. zelo pomanjkljive pogodbe se dajo različno razlagati, slabo so vodene evidence o poslovnih dogodkih, izgubljajo se posamezne pomembne listine, itd.). Za razliko od lanskoletnega poročila tokrat ne omenjamo udeležencev posameznih spornih razmerij, ker njihovo omenjenje brez podrobnejših pojasnil, ki v takem poročilu niso mogoča, lahko privede do napačnih ocen. Samo število sporov, v katerih je udeležena posamezna organizacija, prav gotovo ne more biti merilo za zakonitost in pravilnost urejanja medsebojnih razmerij v združenem delu, ne glede na konkretne sodne odločitve. Iz prakse namreč ugotavljamo in prihajamo do zaključka, da v mnogih dredinah nimajo urejenih niti najosnovnejših stvari s posameznih področij dela in poslovanja, pa teče delo in poslovanje naprej »v zadovoljstvo vseh« in obratno, da so dokaj številni spori v sredinah z relativno urejenimi odnosi. Opisano stanje je nedvomno upogojeno z dejstvom, da se v mnogih delovnih sredinah delavci še ne zavedajo v celoti tega, da so sami pristojni odločati o svojem delu in o pogojih ter rezultatih svojega dela. Vse večji pripad in struktura pripada po težavnosti zadev updgojujeta vse večjo obremenitev delavcev, ki sode)ujejo v delu sodišča. Ne glede na to se rešujejo pripadle zadeve takorekoč tekoče. Sodišče ima med vsemi sodišči, tako samoupravnimi, kot rednimi v Sloveniji najugodnejše razmerje med pripadom in nerešenimi zadevami. Večino zadev se reši v roku do 2 mesecev. Na podaljšanje postopkov v nekaterih zadevah vpliva pomanjkanje števila ustreznih izvedencev in hitrost njihovega dela. Kakovost dela sodišča je na zadovoljivi ravni, kar kaže število potrjenih odločb kije nadpovprečno. 2. Splošni pregled dela V letu 1980je sodišče prejelo v obravnavanje 837 zadev ali za 262,38 % več kot v letu 1979„ Tak porast zadev je pripisati dejstvu, da so delavci temeljnih organizacij združenih v delovnih 18 — DELEGATSKI VESTNIK Razporeditev dohodka Dohodek za razporeditev je večji od doseženega, saj so poslovno leto 1980 zaključile z izgubo 3 gospodarske organizacije v skupni vrednosti 16.469 tisoč din in znaša 1,075.346 tisoč din. v 000 din 1979 % 1980 % ' Ind. Dohodek za razporeditev 759.570 1.075.346 141 1. .Razporejeni dohod. 222.570 100 312.702 100 140 - prispevki SIS 30.507 13 ,.7 46.769 15 153 - davki 472 0,2 1.658 0,6 332 - pospeš.amort. 17.099 7,7 23.408 7,5 137 - del.doh.za obresti®.677 5o,8 90.500 28,9 132 i - ostalo 105.815 47,6 150.367 48 142 2. čisti dohodek 557.340 100,0 762.644 100,0 142 - osebni dohodki 409.001 76,1 526.065 69 129 - skupna poraba v 60.209 11,2 85.373 10,9 138 tem za stan.grad .. 24.941 •- 32.027 - 128 - sredstva za razšir. mat.osnove dela 51.041 9,5 127.581 16,7 250 ~ rezerve 15.925 5,0 25.557 5,4 160 drugi skladi 1.164 0,2 68 - - Iz razporeditve čistega dohodka je razvidno, da se je delež za osebne dohodke občutno znižal, (od 76,1 na 69 čistega dohodka), kar je predvsem posledica izvajanja bmejitev po resoluciji in družbenem dogovoru o razporejanju dohodka. Dinamika rasti sredstev za osebne dohodke je tako počasnejša kot v letu 1979 v primerjavi z letom 1978, ko so se sredstva za osebne dohodke povečala za 32 %. Analiza o gibanju osebnih dohodkov po merilih in kriterijih iz družbenega dogovora o razporejanju dohodka bo pripravljena naknadno in sicer po podatkih Službe družbenega knjigovodstva. . Na precejšnjo rast sredstev, ki so jih OZD in TOZD razporedile v poslovni sklad oziroma kot sredstva za razširjeno materialno osnovo dela vpliva predvsem omejevanje osebne porabe. Indeks porasta teh sredstev je 250 in znašajo 127.581 tisoč din oziroma 76.540 tisoč din več kot leto poprej. Seveda pa je del teh sredstev angažiran za združevanje izven TOZD, za naložbe v manj razvitih republikah pa tudi kot prispevki SIS materialne proizvodnje. Visoka inflacija je znatno razvrednotila doseženo akumulacijo, ker se močno povečujejo potrebe po trajnih obratnih sredstvih zaradi naraščanja cen surovin m materiala. Otežkočeno je prav tako investiranje in zagotavljanje lastnega deleža, ker se hitro dražijo tudi gradbene storitve. Precejšnja sredstva v poslovni sklad so razporedili naslednji: Teh-nostroj 14.623 tisoč din, DO Imgrad 22.727 tisoč din, Mura TOZD Oblačila 23.771 tisoč din, DO Mlekopromet 15.737 tisoč din, KZ Ljutomer—-Križevci 13.484 tisoč din; poslovnega sklada niso formirali v Lesnini TOZD Mizarstvo, Emona TOZD Agroplod, Ljutomerčan TOZD Simentalka, TOZD Vinogradništvo, in TOZD Prevozništvo. TOZD in OZD v naši občini so v letu 1980 razpolagale z naslednjimi sredstvi za reprodukcijo: 1979 1980 Indeks - interna akumulacija 85-229 amortizacija po pred~ 176.614 207 pisanih minimalnih stop- 55.089 njah 75.684 157 sredstva za reprodukcijo 140.318 252.298 180 2. Kazalci o uspešnosti poslovanja — dohodek na delavca seje nominalno povečal za 35 % in znaša 258.651 din. — ekonomičnost poslovanja seje povečala za 2 %. — gibanje fizičnega obsega proizvodnje kaže v nekaterih dejavnostih še dokaj dobre rezultate kljub vsem težavam, ki so bile prisotne v letu 1980 predvsem pri zagotavljanju reprodukcijskega materiala in podobno. Po statističnih podatkih se je gibala proizvodnja v naslednjih dejavnostih takole: 1979 1980 Ind. 1. Dohodek na delavca / v din/ 2. Dohodek v primerjavi s poprečno 191.527 258.651 135 uporabljenimi sredstvi v % 5- Ustwarjeni čisti dohodek na 55,5 57,6 106 delavca v din 4. Akumulacija v primerjavi z do*" 154.256 182.256 155 hodkom v % 5- Akumulacija v primerjavi z 11,2 16,7 149 ustvarjenim čistim dohodkom v % 6- Akumulacija v primerjavi s po 15,7 25,2 148 prečno uporabljenimi sredstvi v % 7- Osebni dohodek iz sredstev za skupno porabo 4,o 6,5 157 na delavca mesečno poprečje 8. čisti osebni dohodek na delavca 10.011 12.595 124 mesečno povprečje 6.042 7.219 119 = = = = = = = = = = = = = = — — — — — = - - - = = = = = = = = Kazalci po Odloku zveznegalzvršnega sveta; ■ t _________________________________________1979_________1980 Ind. -------------1________________________ 2______________3 4 1. Izločanje iz'osebnega dohodka de- lavca -meiečno povprečje v din 2.658 5.513 125 2. Izločanjeiz dohodka na delavca 37.715' 49.747 132 3. Akumulacija z amortizacijo sredst. v % 6,6 9,o 136 4. Poprečno uporabljena sredstva na delavca v din 558.899 688.OX7 128 5. Celotni prihodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi obratnimi sred./koef.obratov/ 2,8 2,7 96 6. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi v % 151,2 155,3 102 7. Izguba na delavca v din 3.032 5.9o8 129 8. Dohodek v primerjavi z načrtovanim dohodkom v % 98,3 97,9 100 8 - DELEGATSKI VESTNIK organizaciji Mesna industrija M. Sobota, sprožili, zastopani po osnovni organizaciji sindikata, kar 507 sporov za uveljavitev svojih pravic iz naslova minulega dela. Ob* upoštevanju 72 nerešenih zadev v začetku leta, seje obravnavalo torej skupno 909 zadev. Rešenih je bilo 812 zadev. Na koncu leta je ostalo nerešenih 93 zadev ali 1,3 mesečni pripad (pri ostalih sodiščih združenega dela v Sloveniji 6,7 mesečni in pri rednih sodiščih 8,7 mesečni pripad — podatek velja za konec leta 1979). Od rešenih zadev je bilo 694 zadev rešenih do 2 mesecev, 66 zadev do 4 mesecev, 21 zadev od 6 mesecev in 35?zadev preko 6 mesecev. Iz leta 1977 sta ostali nerešeni 2 zadevi, leta 1978 3 zadeve, leta 1979 9 zadev in leta 1980 79 zadev. Nerešene zadeve iz prejšnjih let so deloma pri izvedencih, v nekaj zadevah pa se čaka, da se končajo predhodni postopki pri drugih organih. Odločbe so se v 751 primerih izdelale v roku 15 dni in v 61 primerih nad tem rokom. Pripad zadev po posameznih občinah je bil naslednji: — Murska Sobota 671 zadev — G. Radgona 77 zadev — Lendava 60 zadev — Ljutomer 29 zadev V primerjavi z letom 1979 beležimo znaten porast pripada v občini Murska Sobota iz že navedenega razloga. Pripad v občini G. Radgona se je zmanjšal za cca 25 %, dočim je ostal v ostalih dveh občinah skoraj nespremenjen v primerjavi s prejšnjimi leti. Statistični pregled pripadlih zadev, razvrščenih po značaju spornih razmerij, nam kaže naslednje: Sporno razmerje skupni pr ipad Od tega v občini M.S. G.B. Lendava Ljutomer 1. Statusne zadeve - - — - — 2. Razmerja v SIS 32 13 11 5 3 J. Delovna razmerja 796 656 62 55 23 4. Kooperacije 6 2 2 - 2 5. Drugi spori 3 - 2 - 1 8^ 671 77 6o 29 Predloge za uvedbo postopka so vložili v 277 primerih sami delavci, v 527 primerih OOS in v 32 primerih OZD oz. druge skupnosti. Zahtevkom je bilo v celoti ali deloma ugodeno v približno 80 % primerov, v približno 12 % primerovje bil zahtevek zavrnjen in v približno 8% primerovje bil rešen na drug način (sporazum, ustavitev, ipd.). Mnogo realnejši prikaz načina rešitve posameznih zadev se dobi, če se od celotnega pripada odšteje že omenjenih 507 zadev Mesne industrije Murska Sobota, v katerih je bilo zaradi utemeljenosti v celoti ugodeno vsem zahtevkom. V ■ tem primeru se že navedeno razmerje spremeni in znaša 50:20:30. Pritožbe so bile vložene v 10 % zadev oz. brez že navedenih zadev Mesne industrije v 25 %. Razveljavljenih in delno ali v celoti spremenjenih, je bilo cca 35 % prvostopnih odločb. 3. Izvajanje drugih nalog. Razen funkcije sojenja, opravlja sodišče tudi druge nič manj pomembne funkcije, kot so spremljanje in dajanje predlogov za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter z utrjevanjem zakonitosti, pravno pomoč, spremlja in proučuje probleme sodne prakse, ipd. Sodišče vsa leta pošilja opozorila organizacijam združenega dela, njihovim organom, družbeno političnim skupnostim, družbeno političnim organizacijam, družbenemu pravobranilcu samoupravljanja in drugim v zvezi s pojavi in nepravilnostmi, kijih ugotavlja pri svojem delu. Nadalje nudi sodišče pri svojem delu pravno pomoč v obsegu, ki zdaleč presega tozadevne dolžnosti sodišča. Pravna pomoč se daje na sedežu sodišča vsak dan od začetka do konca delovnika (tudi po telefonu), če j e to glede na naravo zahtevane pomoči možno. V letu 1980 se je nudila pravna pomoč 502 delavcev v obliki nasvetov, sestavljanja vlog, ipd. Poleg sodišč dajejo pravno pomoč s področja pristojnosti sodišča le redki subjekti in še ti v zelo omejenem obsegu. Odvetniki, ki so v glavnem nosilci pravne pomoči, so pretežno usmerjeni na nudenje te pomoči pred rednimi sodišči. Njihovo prisotnost v glavnem zaznavamo le na področju odškodninskih sporov, ne pa tudi v drugih sporih, v katerih se prav tako odloča o pravicah delavcev z daljnosežnimi posledicami na področju socialne varnosti prizadetega delavca. Največkrat imamo kaj čudne situacije pred sodiščem, ko imamo na eni strani pred seboj samega delavca, ki uveljavlja svoje pravice, na drugi strani pa ostale delavce, ki jih praviloma zastopajo prave vešče osebe (delavci pravnih služb iz OZD, zavarovalnic, odvetniki, itd.). Enako usodo doživljajo delavci, ko uveljavljajo svoje pravice pred pristojnimi organi OZD oz. delovnih skupnostih, kjer združujejo delo. Če v takih sredinah tudi delujejo ustrezne pravne službe, se te angažirajo predvsem na nasprotni in ne na delavčevi strani, tudi v primeru, ko je delavčev zahtevek utemeljen. Pomoč sindikalnih organizacij je na tem področju v OZD oz. v delovnih skupnostih neznatna. V postopkih pred sodiščem v glavnem sodelujejo osnovne organizizacije sindikata iz temeljnih organizacij ABC »Pomurka«. Tako stanje na področju pravne pomoči je nekoliko ublaženo z dejstvom, da si predvsem občinski sveti zveze sindikatov prizadevajo organizirati pravno pomoč delavcem na njihovih sedežih. Tako na sedežih vseh 4 občin deluje enkrat tedensko služba pravne pomoči v okviru sindikata. Ta pravna pomočje organizirana na zadovoljivi ravni, saj jo nudijo sodniki. Pravna pomoč s področja delovanja SIS najbrž ni najboljše organizirana, ker sicer prizadeti delavci ne bi iskali pravne pomoči pri sodišču. Ob iznešenem stanju bo pravni pomoči, kot dejavnosti posebnega družbenega pomena, treba nedvomno v bodoče posvetiti več pozornosti in to ne le s strani družbenopolitičnih skupnosti, ampak tudi s strani organizacij združenega dela, ki bi morale zagotoviti predvsem svojim delavcem potrebno pravno pomoč z dajanji nasvetov in sestavljanjem vlog, ko ti pred organi v lastni organizaciji uveljavljajo svoje, na podlagi dela pridobljene pravice. Vsekakor bo treba organizirati nosilce pravne službe v bodoče tako, da bo ta služba dostopna slehernemu delovnemu človeku in občanu in da bo na ustrezni kakovostni ravni. Pripad bi številčno prav gotovo še bolj naraščal, če se ne bi sodišče ob sodelovanju družbenega pravobranilca samoupra-vjanja angažiralo na preventivnem delovanju, to je izvensodnem reševanju oz. razreševanju sporov v okoljih, kjer se pojavljajo situacije, ki bi lahko sprožile številnejše sodne spore. 4. Kadrovski pogoji za delo V letu 1980 je opravljalo sodniške funcije 46 sodnikov. Poklicno je opravljal sodniško funkcijo vse leto predsednik sodišča in en sodnik osem mesecev. Pri delu sodišča sta sodelovali z lastnostjo delavca v sodišču še dve administrativno tehnični delavki. Glede na tako kadrovsko sestavo in pripad zadev ima sodišče najmanjše število poklicnih in nepoklicnih sodnikov ter administrativno tehničnega osebja v sodstvu. Začetni, dober izbor nepoklicnih sodnikov in njihovo delo je mnogo soprispevalo z ene strani k podružbljanju sodne funkcije in z druge strani k uspešnemu delu sodišča. Zaradi preobremenjenosti nekaterih nepoklicnih sodnikov z delom v sredinah, kjer združujejo delo in z raznimi funkcijami, nerazumevanjem, ki se v določenih sredinah vse bolj kaže do njihovega sodniškega dela in odhodom nekaterih sodnikov v svoboden poklic, pa se je delež nepoklicnih sodnikov — predvsem predsednikov senatov pri delu sodišča bistveno zmanjšal. Nepoklicni sodniki — predsedniki senatov so rešili le 141 ali 17,35 % od rešenega števila zadev, od česar sodniki, ki združujejo delo v rednem sodstvu v Pomurju, le 39 ali 4,8 % zadev. Zato bo treba tudi v bodoče posvetiti dovolj pozornosti izbiri kandidatov in potrebnemu številu nepoklicnih sodnikov. Zaželjeno bi bilo, da bi se število nepoklicnih sodnikov še povečalo in s tem še bolj podružbljala sodna funkcija. Med sodniki naj bi bilo več žensk in več takšnih sodnikov, ki bi izpolnjevali dejanske in formalne pogoje za vodenje senatov in bi seveda bili pripravljeni senate tudi voditi, kar je seveda STRAN 28 VESTNIK, 10. APRILA 1981 DELEGATSKI VESTNIK - 17 prostorsko planiranje in varstvo okolja. Izvršni svet je posredoval osnutek odloka v javno razpravo krajevnih skupnosti Ljutomer. Krajevna skupnost Ljutomer je o odloku organizirala širšo javno razpravo na zboru občanov in so bile nanj dane naslednje pripombe: — Krajevna skupnost Ljutomer podpira sprejem tega odloka: — v 2. členu odloka se naj upoštevajo izjeme za reje domačih živali v ožjem območju mesta, zlasti za tiste občane, ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodka (pripomba je upoštevana); — izjemno naj tudi v ožjem območju mesta redijo domače živali občani, ki so si pridobili status kmeta po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih. Pripomba ni bila upoštevana, zlasti zato, ker si status kmeta lahko pridobi tudi tisti občan, kateremu ni kmetijstvo glavni vir, ampak tudi dopolnilni vir dohodka, kar pomeni, da takšen občan nima pravice rediti živine v ožjem območju mesta po določbah odloka; — v odlok je potrebno vključiti določbe, po katerih je potrebno vsak primer obravnavati posebej. Pripomba ni upoštevana, zlasti zato, ker mora tovrstni odlok stvari kompleksno obravnavati in določiti pogoje glede na sanitarno-higienske predpise, poleg tega pa bi bilo nesprejemljivo z ozirom na obseg dela pristojnega upravnega organa; — v odlok je potrebno tudi vnesti določbe za določitev časa, zlasti za občane, ki bodo izgubili pravico do reje domačih živali po tem odloku. Pripomba je v 9. členu upoštevana tako, da rejci domačih živali, katerim kmetijstvo ni glavni vir dohodka, izgubijo pravico do reje 31. 12. 1981. Drugih pripomb ni bilo. S sprejetjem tega odloka, zlasti pa izvajanje ne predstavlja nobene finančne obveznosti za občinski proračun. Izvršni svet je na seji dne 1/4-1981 obravnaval predlog odloka o prepovedi reje domačih živali na območju mesta Ljutomer in le-tega predlaga pristojnim zborom občinske skupščine v razpravo in sprejem. Ljutomer. 2/4-1981 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O IZVAJANJU SREDNJEROČNEGA PLANA DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE LJUTOMER V OBDOBJU 1976—1980 V LETU 1980 S POSEBNIM OZI ROM NA REZULTATIH GOSPODARJENJA V OBČINI PO ZAKLJUČNIH RAČUNIH I . UVOD Vsi nosilci planiranja so dolžni v skladu z zakonom o družbenem planiranju sproti analizirati rezultate svojega dela ter izvesti ukrepe za dosego postavljenih planskih ciljev. Še podrobneje pa obravnavamo družbenoekonomska gibanja ob zaključnih računih. Resolucija 1980je bila pripravljena v smislu stabilizacijskih ukrepov, predvsem na področju razporejanja dohodka. Močan povdarek je bil dan izvoznim prizadevanjem. Investicijska vlaganja so bila predvidena v višini 556 mio din, rast družbenega proizvoda 5—7 %, rast zaposlovanja 4—5 %. Prizadevanja so bila usmerjena v zagotovitev nemotenega proizvodnega procesa, na področju razporejanja dohodka pa predvsem v omejevanju vseh vrst porabe, ki bi morala rasti precej počasneje od rasti dohodka, saj je le na takšne načine omogočena rast sredstev za razširitev materialne osnove dela. V nadaljevanju so prikazani podatki o uresničevanju z resolucijo zastavljenih nalog, ki so ugotovljeni predvsem na podlagi podatkov iz zaključnih računov materialne in nematerialne proizvodnje za leto 1980. STRAN 28 VESTNIK, 10. APRILA 1981 » — v ooo din 1979 % 1980 % Ind. Celotni prihodek 5.144.782 100 4.255.315 100 135 Porabljena sredstva 2.596.714 76,2 5.176.458 75 133 Dohodek 748.068 25,8 1.058.877 25 142 Iz tabele je razvidno, daje celotni prihodek porasel za 35 %. V strukturi celotnega prihodka največji delež predstavlja industrija s 62 %, kmetijstvo pa 18 %, Manjši celotni prihodek kot v preteklem letu so ustvarili v Gozdnem in lesnem gospodarstvu TOK Gozdarstvo, Komgrad in OZ Prlekija. . Porabljena sredstva so naraščala nekoliko počasneje kot celotni prihodek, kar kaže na nekoliko izboljšanje ekonomičnosti poslovanja. 64 % vseh porabljenih sredstev'predstavljajo porabljene surovine, material in energije, letno poprej pa 59 %, Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah se je povečala za 37 % in znaša 75.684 tisoč din, kar predstavlja v strukturi porabljenih sredstev 2,4 %, leto prej pa z 55.089 tisoč din 1,7%. Dosežen družbeni proizvod je sestavljen iz doseženega dohodka in amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah. Struktura družbenega proizvoda po posameznih panogah je naslednja: ------- - ----------------~ v ooo din 1979 % 1980 * Ind. Industrija 521.806 65 766.679 Kmetijstvo 107.291 13,4 148.752 Gozdarstvo 1.250 0,2 922 Gradbeništvo 75-773 9,4 95.716 Promet 19.415 2,4 26.011 Trgovina 41.206 5,1 51.771 Turizem 12.208 1,5 15.530 Obrt in osebne storitve 24.210 5,0 29.200 67,6 147 13,1 139 0,1 74 8,4. 126 a,5 154 4,6 126 1,3 127 2.6 121 Skupaj : 805.157 100,o 1.154.561 100,0 141 Iz tabele je razvidno, da se je družbeni proizvod gospodarstva povečal za 41 %, v strukturi pa se je povečal delež industrije za 2,6 °(o, medtem ko je pri vseh ostalih panogah rahel padec. DELEGATSKI VESTNIK - 9 povezano s študijem spisov, vodenjem obravnav, izdelovanjem sodnih odločb, itd. V sedanjem sestavu je najbrž preveč sodnikov, ki imajo v sredinah, kjer združujejo delo, lastnost delavcev s posebnimi pooblastili in odgovovnostmi. Zato se nam zadnje čase vse češče dogaja, da prav taki sodniki, zaradi zadržanosti ne morejo določenega dne opravljati sodniške funkcije. To nam povzroča nemalo težav pri iskanju in določanju drugih sodnikov, posebno takrat, ko opravičila ne prejmemo, ali $a' prejmemo prepozno. Zaradi takega neodgovornega, ravnanja posameznih sodnikov, je že nekajkrat prišlo tudi do obravnav z več kot enourno zamudo, kar prav gotovo ni vplivao ugodno na udeležence postopka. Večje število sodnikov -L delavcev v združenem delu, bi obenem lahko s svojimi izkušnjami in po znanjem razmer bistveno pripomoglo k še hitrejšemu in uspešnejšemu delu sodišča, pa tudi k uspešnejšemu delu v sredinah, kjer združujejo delo. 5. Materialni pogoji za delo Pri zagotavljanju finančnih sredstev je sodišče vselej naletelo na potrebno razumevanje pri financerjih, to je vseh štirih pomurskih občinah. Sodišče ima urejene prostorske pogoje z izjemo razpravne dvorane, ki ni najprimernejša. Murska Sobota, dne 15, 2. 1981 PREDSEDNIK SODIŠČA Ladislav PENTEK, s. r. POROČILO O STANJU IN PROBLEMIH S PODROČJA DELA MEDOBČINSKIH INŠPEKCIJSKIH SLUŽB TER ORGANIZIRANOST TEH SLUŽB NA OSNOVI SPREJETEGA ODLOKA IN O DELU INŠPEKCIJSKIH SLUŽB V LETU 1980. STRAN 29 VESTNIK, 10. Ena izmed temeljnih nalog pri graditvi demokratičnega političnega sistema socialističnega samoupravljanja je vsekakor njegovo utrjevanje. Sistem socialistične demokracije posveča področju zakonitosti in v zvezi s tem delovanju inšpekcijskih služb posebno pozornost. Kontrola je nujno potrebni načelni element pri graditvi naše samoupravne družbe in je po svoji obliki, obsegu in pristojnostih prilagojena sedanjim razmeram. O pomenu kontrole in njeni vlogi so na raznih forumih bile izrečene mnoge misli, ki se sedaj vpeljujejo v vsakodnevno prakso. Ni naključje, da je o vlogi inšpekcijskih služb zavzel stališča tudi VIII. kongres ZKS, XI. kongres ZKJ in v zadnjem času program aktivnosti za uresničevanje VII. seje CK ZKS, ki med drugim določa predvsem naslednje naloge: ~ pripraviti je treba operativni program, kako zagotoviti učinkovito in vsklajeno delovanje inšpekcijskih služb., SKD in drugih organov odkrivanja in pregona, da bi veljko bolj kot doslej spremljali uresničevanje zakonov in predpisov, odločneje sankcionirali in preprečevali negativne pojave; — opredeliti je treba konkretne ukrepe za kadrovsko in organizacijsko usposobitev teh organov ter za hitrejše združevanje inšpekcijskih služb v okviru medobčinskih služb (Komunist, 18. julij 1980), Razen tega morajo inšpekcijski organi, poleg z zakonom določenih obveznosti, dobro poznati najvažnejše naloge, ki jih postavljajo skupščinski in politično izvršilni organi. Sledeč tem usmeritvam so občine Pomurja sprejele potreben odlok in ustanovile medobčinski organ za inšpekcijske službe — upravo za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska.Sobota. V tem odloku in kasneje v dogovoru o zagotovitvi pogojev za delo, so postavljene osnove za organiziranost in delo tega medobčinskega upravnega organa, V predlogu pravilnika o organizaciji In delovanju Uprave za Inšpekcijske službe (ki bo v kratkem poslan Izvršnemu svetu v soglasje) so podrobno obdelane fe osnove in sicer; organiziranost Je zasnovana po; 1 , teritorialnem principu — v enote na sedežu občin ustanoviteljic, 2 . strokovnem principu — ko so posamezne inšpekcije ali več sorodnih inšpekcij vključene v strokovno organizacijsko obliko — inšpekcijo, — delavci uprave so zadolženi z omenjenim pravilnikom, da upoštevajo sklepe in smernice skupščinskih in političnih izvršilnih organov. Pri taki organiziranosti prihaja še do določenih težav pri vsklajevanju dela med posameznimi inšpektorji in posameznih enot. Zato bomo morali utrditi strokovno povezanost, da bo tovrstna koordinacija lažja. Poseben problem pri usklajevanju dela je specifični status posameznih inšpekcij. Inšpekcije, kot služba in področje dela, so ustanovljene s posebnimi zakoni. Kot take so močno povezane ž resornimi republiškimi organi od koder mnogokrat prihajajo iniciative in naloge za akcije. V republiki pa ni skupnega organa za vsklajevanje akcij posameznih inšpekcij, kar je mnogokrat velika ovira za realizacijo zastavljenega programa. Tudi ni možna učinkovita notranja delitev dela, ker predpisi o posameznih inšpekcijah opredeljujejo stvarno in krajevno pristojnost, ki tudi ni enotno rešena; te pristojnosti se prekrivajo, se duplirajo, niso točno razmerjene itd. Uprava za inšpekcijske službe bo v letošnjem letu pripravila pregled takih neskladij in ta material posredovala pristojnim republiškim organom. Da bi bile inšpekcijske službe učinkovite, ne samo v odkrivanju nezakonitosti družbenih pojavov, ampak da bi se dejansko razvile in uveljavile tudi svojo preventivno funkcijo, morajo dobro poznati svoj socialni prostor in dobesedno vsakodnevno živeti z družbenim okoljem. Vloga inšpekcijskih služb naj ne bi bila le v ugotavljanju dejanskih pojavov v realnem življenju in njihovih vsklajenosti z zakonitostjo, ampak bi morale tudi pojasniti dejanske vzroke zakonitih pojavov. Te pa je treba pojasniti v kontekstu odnosov človek — družba. Preventivno delovanje je veliko bolj zapleten proces, kot se to na prvi pogled kaže. Gledanje skozi prste vsekakor ni preventivno delo. Tudi izvrševanje zahtev posameznikov, ki opredeljujejo delo inšpekcij zgolj po občutku, brez podrobnega poznavanja predpisov, ni preventivno delo. Pri opredelitvi preventivnega delovanja smo v upravi upoštevali: — strokovno svetovalno funkcijo sodelovanje z drugimi organi nadzora in pregona, s samoupravno delavsko kontrolo, sveti potrošnikov in z drugimi asociacijami, — ' flnkcljo obveščanja javnosti, — način prikazovanja opravljenega dela v smeri preventivne aktivnosti. Tako usmeritev je uprava začrtala tudi v svojem programu dela (ki sb ga dobili vsi izvršni sveti) in se v glavnem po vseh navedenih točkah že izvaja, Povdarlti je treba, da mora imeti vsak ukrep Inšpekcijskih organov podlago, da bi bil zakonit. Inšpekcijski organi uporabljajo pri opravljanju svojih funkcij okrog 700 zakonskih predpisov. Ti predpisi so mnogokrat pomanjkljivi,’ ker ne rešujejo problemov, ki se pojavljajo na posameznih področjih nadzora enotno in v celoti, ali pa so ti problemi rešeni nepopolno in celo nejasno. Tako stanje pogojuje negotovost inšpekcijskih organov pri ravnanju in ukrepanju, ko rešujejo posebne ali povsem določene zadeve. Mnogo je zelo starih predpisov, ki pravno še veljajo, so pa v nasprotju s sodobno doktrino itd. O 16- DELEGATSKI VESTNIK PREDLOG april 1981 Na podlagi 4. Člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. občin Pomurja, št. 10/74) je skupščina občine Ljutomer na seji 12/77) in 204. člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela ODLOK O PREPOVEDI REJE DOMAČIH ŽIVALI NA OBMOČJU MESTA LJUTOMER l.člen Zaradi higiene in zaščite zdravja prebivalstva ter estetskega izgleda mesta Ljutomer je reja konj, govedi, prašičev, ovac, koz (v nadaljnjem besedilu: domače živali) na ožjem območju mesta Ljutomer prepovedana. 2. člen Izjemoma lahko redijo domače živali na ožjem območju mesta Ljutomer le tista gospodarstva, ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodka, njihovo stalno prebivališče pa je mesto Ljutomer. 3. člen Reja perutnine in zajcev je na ožjem območju mesta Ljutomer dovoljena le pod pogojem, da so živali v ograjenih prostorih stanovanjskih zgradb. Prostori za rejo perutnine in zajcev ne smejo v ničemer kaziti estetskega videza mesta in kvarno vplivati na higieno in zaščito zdravja prebivalstva. 4. člen Na šir,šem območju mesta Ljutomer je reja domačih živali dovoljena pod pogojem, da so prostori za rejo domačih živali (hlevi) gnojišča,gnojnične jame, tekališča in ostale naprave, ki imajo kakršnokoli zvezo z rejo domačih živali urejeni tako, da so v skladu s sanitarnimi in veterinarskimi predpisi ter ne kvarijo estetskega izgleda mesta. 5. člen Območje mesta Ljutomer se po prvem členu tega odloka razdeli na ožje in širše območje. L V ožje območje mesta Ljutomer spadajo: — blokovna cona — Zazdialni načrt dela stanovanjske soseske S—3. ki ga omejujejo železniška proga na severovzhodu, Užiška ulica. Ormoška cesta, Ulica Rajh Nade do železniške postaje, — zazidava med železniško progo, ulico Rajh Nade, Slavka Osterca. Prešernovo do proizvodnih obratov DO Tehnostroj, — zazidava med Prešernovo cesto, ulico I. slovenskega tabora in celotno naselje Jana Baukarta do proizvodnih obratov DO MTT, — območje zazidalnega načrta mestnega središča. — stanovanjsko naselje med železniško progo na severovzhodu. Ormoško cesto in Užiško ulico, — stanovanjsko naselje, ki ga omejujejo Ormoška cesta, Kaučičeva ulica in Stari trg, — obojestranska zazidava ulice Ante Trstenjaka. Staneta Rozmana in obrtno-stanovaniska cona ob Jeruzalemski cesti — Zazidalni načrt Ormoška — Lendavska, — celotno stanovnjasko naselje Juršovka — v mejah, kijih določa Zazidalni načrt Juršovka — Ljutomer, — obojestranska zazidava Cankarjeve ceste. Starega trga. Vrazove ulice in Razlagove ulice do hiše št. 2, V širše območje mesta Ljutomer spadajo vsa ostala območja po urbanističnem načrtu mesta Ljutomer, 6. člen Za izvajanje določb tega odloka skrbi pristonna inšpekcija. Če inšpekcija pri izvajanju nadzora ugotovi, da upravičenec iz drugega, tretjega in četrtega člena odloka ne izpolnjuje pogojev iz tega odloka začasno prepove rejo domačih živali in predpiše ustrezne ukrepe. 7. člen Kazenske določbe: — z denarno kaznijo od 1.000 — 5.000 din se kaznuje posameznik, ki redi domače živali v nasprotju z določili tega odloka. — ki ne uredi hlevov in drugih prostorov in naprav namenjenih za rejo domačih živali v skladu s sanitarnimi in veterinarskimi predpisi. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 8. člen Rejci domačih živali iz drugega člena tega odloka so dolžni do 31/12—1981 urediti vodotesna gnojišča, gnojnične jame in ograditi tekališča za živino. Rejci domačih živali iz tretjega in četrtega člena tega odloka so dolžni urediti prostore za rejo domačih živali do 31 /12—1981. 9. člen Rejci domačih živali iz ožjega območja mesta Ljutomer, ki jim kmetijstvo ni glavni vir dohodka izgubijo pravico do reje z 31/12-1981. 10. člen Z dnem, ko začne veljati odlok preneha veljati Odlok o prepovedi reje domačih živali na območju mesta Ljutomer (Uradni vestnik, št. 10/65). H, člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 322-1/81-3 Datum: Predsednik skupščine občine Ljutomer Franc ŠTRAKL, ekon. OBRAZLOŽITEV Na območju mesta Ljutomer je bila regulirana reja domačih živali z odlokom občinske skupščine ž dne 26/2-1965. kije bil objavljen v.Uradnem vestniku okraja Maribor št. 10/65 in je le-ta bil sprelet na podlagi tedaj veljavnega zakona o prekrških (Ur, 1, SFRJ št, 2/59), Med tem časom je bil sprejet novi zakon o prekrških, zato je odlok postal neveljaven, Glede na to, da bi uredili predpise na tem področju v skladu z zakonom o prekrških (Ur. 1, SRS št, 12/77) in glede na razširitev mesta Ljutomer predlagamo sprejem novega odloka o prepovedi reje domačih živali na .območju mesta Ljutomer, Pravna podlaga za sprejem citiranega odloka je tudi statut občine Ljutomer, S tem odlokom se v glavnem prepoveduje reja domačih živali v ožjem območju mesta Ljutomer, izjema je določena le v 2, členu po katerem lahko redijo domače živali tisti, ki jim Je kmetijstvo glavni vir dohodka za preživljanje. V širšem območju pa je reja dovoljena pod določenimi pogoji. Območje mesta je glede na pogoje o reji domačih živali razdeljeno na širše in ožje območje. Območja so opredeljena v 5. členu tega odloka. V mesecu oktobru 1980je bil pripravljen osnutek odloka o prepovedi reje domačih živali na območju mesta Ljutomer, ki ga je obravnaval izvršni svet in odbor izvršnega sveta za urbanizem, 10 - DELEGATSKI VESTNIK takem stanju na področju zakonodaje so ustrezni republiški organi že obveščeni. S samostojnim delom je uprava pričela 1. 1. 1981. S tem dnem je prevzela vse inšpektorje in ostale delavce iz občinskih upravnih organov. Tako je bilo v upravi na dan 1. 1. 1981 37 delavcev (vključno z načelnikom, honorarnimi delavci in administracijo). V letošnjem letu je predvideno povečanje za 9 delavcev in to 4 v enoti Ljutomer, 1 v enoti Lendava in 4 v enoti Murska Sobota (oziroma odvisno od kraja bivanja). V upravi je ustanovljena delovna skupnost in izvoljen svet delovne skupnosti. Delovna skupnost je sprejela statut, v fazi sprejemanja pa je pravilnik o delovnih razmerjih. Pripravljamo tudi samoupravni sporazum iz 111. člena Zakona o sistemu državne uprave. Predračun upravnega organa in finančni načrt dohodka delovne skupnosti še ni dokončno sestavljen, ker računovodska služba še ne razpolaga z vsemi potrebnimi elementi (manjkajo nekateri republiški akti). Delavci uprave sedaj dobivajo osebni dohodek kot akontacijo v višini osebnega dohodka iz leta 1980, brez dodatka iz aneksa družbenega dogovora. Posebna komisija pa dela na vsklajevaju analitičnih ocen in predvidevamo, da bomo osebne dohodke s 1. 5. 1981 imeli že poenotene. Prostorski problemi so v glavnem zadovoljivo rešeni oz. so v fazi urejevanja. Uprava razpolaga le z enim službenim vozilom, kar otežuje delo na terenu, saj za uporabo lastnih avtomobilov inšpektorji niso ogreti. V letošnjem letu predvidevamo nabavo še enega avtomobila — za enoto Lendava. Uprava se financira s prispevki posameznih občin ustanoviteljic po dogovorjenem naključju. Finančna sredstva v redu dotekajo. V začetku je bilo nekaj problemov, kar pa smo predvsem z razumevanjem občine Murska Sobota, tudi rešili. V upravi je bila pred kratkim ustanovljena osnovna organizacija sindikata. Ustanovljena je tudi osnovna organizacija ZK, ki vključuje komuniste iz vseh enot. Tu se porajajo določeni problemi, ko ta organizacija obravnava problematiko v glavnem s področja soboške občine. Predlagana je bila rešitev, da bi v upravi deloval le aktiv, člani ZK pa bi bili vključeni v krajevne organizacije, vendar to hi bilo osvojeno. Problemi nastajajo pri medsebojnem obveščanju. Uprava obvešča Izvršni svet o delu mesečno (za januar in februar je bilo poročila skupno) na podlagi poročil posameznih inšpektorjev. Ugotavljamo, da je to premalo, zato je postavljena zahteva, da morajo inšpektorji o vseh pomembnejših ukrepih in stanjih sproti obveščati Izvršni svet in predstojnike. Morda bi kazalo vsake tri mesece ali polletno (predlog Izvršnega sveta Gornja Radgona) organizirati sestanek po občinah s predstavniki Izvršnega sveta in inšpektorji, ki delujejo na področju določene občine. Tu bi se lahko razčistile nejasnosti, ki pri delu nastajajo. Nemalo težav povzroča neenoten delovni čas upravnih organov v Pomurju in zahteve, da se posamezne enote UIS ravnajo po delovnem času določene občine. Prisoten je tudi pojav, da posamezniki oz. predstavniki delovnih organizacij iščejo intervencije na ukrepe inšpektorjev pri Izvršnih svetih. Tu stvari prikazujejo popačeno, sebi v korist in zato lahko pride do raznih nesporazumov. Predlagam, da se tovrstne intervencije pri IS opustijo. Svojo zaščito naj koristijo po normalni pravni poti z rednimi in izrednimi sredstvi. Le — taka oblika ,,intervencije” bo pravno in politično utemeljena. B OPRAVLJENO DELO INŠPEKCIJSKIH SLUŽB V LETU .1980 Do 20. avgusta leta 1980 so inšpekcijsko nadzorstvo opravljali v občini Ljutomer naslednji, za inšpekcijske zadeve pristojni - občinski in medobčinski organi: 1. Oddelek za inšpekcijske službe Murska Sobota — tržna inšpekcija — sanitarna inšpekcija — gozdarska inšpekcija — požarna inšpekcija — gradbena inšpekcija 2. Oddelek za inšpekcijske službe Lendava — inšpeksijska dela 3. Oddelek za inšpekcijske službe Maribor — inšpekcija cestnega prometa — elektro-energetska inšpekcija 4. Oddelek za gospodarstvo in finance Ljutomer — medobčinska kmetijsko-vinarska inšpekcija — kmetijska in vodnogospodarska inšpekcija veterinarska inšpekcija (do 1. novembra 1980). Tržna inšpekcija je v letu 1980 opravljala naloge v skladu s sprejetim program, kakor tudi po posebnih zadolžitvah (organizacija popisov blaga, organizaciji in kontrola blagovnih rezerv, sodelovanje na sestankih, razgovorih ter podobno). Iz direktne svoje pristojnosti je opravljen nadzor nad cenami blaga in storitev, nad kakovostjo blaga, nad vodenjem predpisanih evidenc v prodajalnah, nad kontrolo merilnih naprav, nad kontrolo blagajniškega poslovanja in nad predmetom poslovanja. Na področju trgovine je oravljeno 110 pregledov (25 po vprašanju cen, 26 po vprašanju kontrole kakovosti in 59 po drugih vprašanjih). V gostinstvu in turizmu je bilo opravljeno 26 pregledov (6 po vprašanju kontrole cen, 18 po vprašanju kontrole kakovosti in 1 pregled po drugih vprašanjih). Na področju obrti je bilo opravljenih 57 pregledov (16 po vprašanju kontrole cen, 10 po vprašanju kontrole kakovosti in 31 po vprašanju izpolnjevanja minimalnih tehničnih pogojev. Kliub temu, da je organizirana medobčinska inšpekcijska služba in je število tržnih inšpektorjev ostalo nespremenjeno, je tržna inšpekcija številčno izpolnila program dela za leto 1980. Zaradi nepravilnosti pri kontroli kakovosti blaga je bilo izrečenih 12 mandatnih kazni v skupnem znesku 6.000,00. skupno je bilo izdanih 22 odločb (cena in kvaliteta) o odpravi pomanjkljivosti. Ugotovitve so zadovoljive in lahko trdimo, da blago v prometu ustreza predpisom o kakovosti, to pa ne velja za sladoled, katerega proizvajajo zasebniki. Po vprašanju kontrole cen so bile vložene 3 prijave za gospodarske prestopke in 2 predloga za prekrške. Istočasno je bila odvzeta neupravičena pridobljena premoženjska korist v skupnem znesku din 74.014,00. Na področju kontrole kakovosti je bilo odvzetih 32 vzorcev in poslanih v ekspertizo pooblaščenim OZD. Od teh odvzetih vzorcev je bilo 20 neustreznih in v glavnem gre tu za odstopanje pri sladoledih. Kontrola preskrbe prebivalstva z osnovnimi življenskimi artikli v obdobjih potrošniških mrzlic, je močno angažirala tržna inšpekcija. Prek komisije za preskrbo in neposredno so vplivale na trgovske orgahizacije, da skrbijo za boljšo preskrbo občanov, istočasno pa je naročeno, da se manjkajoči artikli prodajajo v manjših enotah in se pretehtajo oz. razdeljujejo. Število kontrol. ^tev- ----------------2B.mUeni, pregledi_______ objektov objektov skupaj cene kakovost ostalo ---------1................ a ....i' ""...4” 5""..... i'~ I. industrija, energ., proizv. in predel. 20 8 3 1 4 II. Kmetijstvo in ribištvo 3 8 7 - 1 III. Gozdarstvo - - - - IV. Gradbeništvo 2 - - - - V. Promet in zveze 5 - - - ■ - VI. Trgovina /skupaj: 90 110 25 26 39 od tega: trg.na drob. 3 1- ' — trg. na deb. - — — - - prodajalne 88 109 25 26 56 neupravičeno trg. posameznikov 1 i - - ■ 1 VII. Gostinstvo in turizem 52 26 6 19 1 VIII.Obrt 305 57 16 10 31 od tega: - družbena obrt 1 - - - - - zasebna obrt 22'7 32 16 10 6 - dopolnilna obrt 75 16 - - 16 - neupravičena obrt - 9 - - 9 IX. Ostalo - 17 2 11 4 SKUPAJ: 488 226 - 59 = m = = = = = = a = = 3 = = E = = = == = = = = = = = = = = = = = 67 ============= 100 STRAN 30 VESTNIK, 10. APRILA 1931 DELEGATSKI VESTNIK - 15 STRAN 30 VESTNIK, 10. APRILA 1981 POROČILO K ZALJUČNEMU RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1980 Proračun občine Ljutomer za leto 1980 so sprejeli vsi trije zbori na seji dne 21/3-1980 s prihodki in razporeditvijo prihodkov v višini 50.046.836,80. Plan proračuna je bil sprejet v skladu z določili zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1980, predvsem v določbah glede zagotovljanja dopolnilnih sredstev občine. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine za leto 1980 — rebalans proračuna je bil sprejet na seji občinske skupščine dne 21/12-1980 v višini 53,324.164.80. Realizacija proračunskih prihodkov v letu 1979 je bila dosežena v višini 54,825.668,80 in 103 % na plan. Od tega: — lastni prihodki s prenosom iz leta 1979 47,642.682,15 din — republiška dopolnilna sredstva 7,182.986,65 din. Proračunski prihodki so se v letu 1980 oblikovali iz davka od OD in davka na dohodek, prometnega davka, davka na premoženje in davka na dohodek od premoženja, taks odstopljenih prihodkov iz naslova denarnih kazni sodnika za prekrške in od gospodarskih prestopkov ter kaznivih dejanj ter iz prihodkov upravnih organov in raznih drugih prihodkov. Te vrste prihodkov so bile realizirane 6 % višje glede na plan po rebalansu. Nižji indeks od 100 je bil dosežen pri vrsti 5: odstopljeni prihodki in prihodki po posebnjh predpisih in sicer 92, to pa zaradi previsokih planiranih postavkah in pri vrsti 1. Republiška dopolnilna sredstva, kjer indeks 90 odseva le republiške dotacije v letu 1980. ne pa tudi 2,600.000 din. ki smo jih prejeli v decembru 1979. kot akontacijo za leto 1980. Za boljše razumevanje je potrebno dodati, da so se prihodki zbirali na dveh partijah žiro računa proračuna in sicer na redni partiji 51.259.119.80 din. na posebni partiji žiro računa pa 3.566.549,00 din. Proračunska poraba za namene, ki gredo v okvir omejene proračunske porabe po družbenem dogovoru 50.046.836,80 je znašala 48.742.471,45 din ali 97 % glede na plan. Sredstva za dejavnost organov družbenopolitične skupnosti so bila prene-šena iz proračuna 100% v globalu. nižji indeks od 100 pa izkazujejo manipulativni stroški SDK in sredstva za efestno in elektro inšpekcijo, katerih račun je znašal manj kot je bilo predvideno po planu. Sredstva za namen 04 — negospodarske investicije so bile odvedene v višini 79 %; kredit za urbanistični načrt ni bil najet in so odpadle anuitete, indeks pri obrestih je visok, ker so bile obresti za premostitveni kredit na začetku leta visoke. 500.000.00 din za postajo milice pa ni bilo odvedenih zaradi manjšega dotoka sredstev pred koncem leta, ampak šele v januarju 1981. ' Sredstva za namen 08. socialno skrbstvo so bila iz proračuna odvedena v globalu 98 %. Podpore svojcem kadrovcev so bile dane v potrebni višini v skladu z zakonom, prav tako so bile dane priznavalnine borcem in kmetom borcem v višini v skladu s predlogi komisije za vprašanje borcev NOV in VVI pri SO Ljutomer. ’ Sredstva za namen 09. zdravstveno vafstvo so bila porabljena v višini 56 %, ker je bila predvidena številka-previsoka. Sredstva za namen 10 — komunalna dejavnost so bila porabljena v višini 97 % in sicer zaradi manjšin potreb za geodetska dela po programu. Sredstva za namen 11. dejavnost KS so bila prenešena krajevnim skupnostim v višini 97 %. Vzrok za manjšo realizacijo od planirane je potrebno iskati v preteklosti, saj je bilo v letu ‘1975 potrošenih 75.000.00 din za valorizacijo zaposlenih v KS, črpali pa so se iz tekoče proračunske rezerve. Ta znesek seje nato neupravičeno štel v osnovo za izračun planske postavke za leto 1980 in nato vnesel v plansko postavko za leto 1980. Vsled tega 75.000,00 din ni bilo odvedeno iz proračuna. Sredstva za namen 17 — proračunske obveznosti iz preteklih let in tekoča proračunska rezerva so bila porabljena v višini 80 %, ker niso bile poravnane vse obveznosti in ker ni bilo potreb za črpanje sredstev iz proračunske rezerve. Sredstva za namen 19 — odstopljeni prihodki so bila prenešena v višini 101 %, ker so bila v planu prenizko predvidena plačila za analize in alkoskope. Pristojbine za veterinarsko-higiensko službo ne gredo v okvir proračunske porabe po družbenem dogovoru in so bile prene-šene v višini 203.256,00 din ali 97 % na plan. Sredstva proračunskih viškov,-namenjena za oblikovanje blagovnih rezerv in izplačila kompenzacij so bila porabljena v višini 1.251.339.45 din. neporabljenih paje ostalo 2.315.209.55 din. Skupno z nerazporejenimi 2,313.392.35 din od rednih proračunskih prihodkov znaša presežek vseh prihodkov proračuna nad vsemi odhodki iz proračuna 4.628.601.90 din. Pri financiranju proračunskih porabnikov in namenov v letu 1980 ni bilo težav, saj so prihodki potekali v glavnem po planu, posebno pa v zadnjem četrtletju. — za poravnavo računa PGP — za odvod sredstev za zgradbo PM — za plačilo računa za mrliško- 617.907.45 din 500.000.00 din ogledno službo — za prenos pristojbin za Veterinarsko- 1.528,80 din higiensko službo — za prenos taks za zdravstveno varstvo 20.579,20 din živali 125.650,00 din —• za odvod 1 % prihodka za rezervni skl. 124.779,00 din SKUPAJ 1.390.444,45 din Celotna realizacija vseh prihodkov in odhodkov je razvidna iz priloženih pregledov zaključnega računa proračuna. Vsi organi so svoje finančno poslovanje zaključili pozitivno. Posebni račun za zdravstveno varstvo živali Na posebni račun se stekajo preko občinskega proračuna zbrane takse na promet živine in drobnice in razne veterinarske storitve. Zaključni račun izkazuje za leto 1980: — prihodke v znesku 4,952.430,00 — odhodke v znesku 2277.155.50 presežek prihodkov ' 2.675.274.50 Izvršni svet skupščine občine Ljutomer DELEGATSKI VESTNIK - 11 STRAN 31 VESTNIK, 10. APRILA 1981 Predlogi za prekrške: — 2 zaradi kršitve predpisov o cenah — 4 zaradi kršitve predpisov o kakovosti — 12 zaradi kršitve ostalih predpisov. Od naštetih predlogov trije niso rešeni. Prijave za gospodarske prestopke: — 3 zaradi kršitve predpisov o cenah — 4 zaradi kršitve ostalih predpisov Od navedenih prijav je'ena zavržena, 3 rešene in 3 nerešene. Sanitarna inšpekcija je z ozirom na pomanj kljivo kadrovsko zasebo v letu 1980 opravljala predvsem prioritetne naloge s področja nadzorstva nad živili v prometu, s področja gibanja nalezljivih bolezni, s področja nadzora nad gradnjo objektov, itd. Sanitarna inšpekcija je v letu 1980 izdala: — 115 soglasij k lokacijskim odločbam, — 44 soglasij h gradbenim dovoljenjem, — 15 soglasij k uporabi objektov. Poprejšnje soglasje se daje na lokacijsko dokumentacijo brez terenskega ogleda (individualna stanovanjska gradnja).,,Pavšalno’ se dajajo tudi soglasja k odločbi o gradbenem dovoljenju, dočim se tehničnih prevzemov sanitarna inšpekcija redno udeležuje. Z zakonom o spremembah postopka za pridobitev lokacijskega dovoljenja se je obseg dela povečal, saj se morajo dajati mnenja k osnutkom urbanističnih programov, urbanističnim načrtom in zazidalnim načrtom. Največjo pozornost je sanitarna inšpekcija v preteklem letu posvetila nadzoru nad živili v prometu ter nadzoru nad ureditvijo prostorov za proizvodnjo in promet z živili. Primernost živali se v prometu presoja v glavnem organoleptično, laboratorijsko pa takrat, kadar je potreben dokaz za pregon. Ugotavlja se, da so živila v bakteriološkem pogledu v okviru dovoljenih normativov. V letu 1980 je sanitarna inšpekcija povzročila 32 vzorcev živil za bakteriološko in kemično preiskavo. Bakteriološko in kemično ni ustrezalo 12 vzorcev. Organoleptično je bilo preizkušenih 565 vzorcev živil; vzorci so bili oporečni v 17 primerih. Zaradi navedenih ugotovitev so bile izločene iz prometa naslednje količine živil: 46,9 kg v skupni vrednosti 1.300 din. Vloženih je bilo 11 predlogov sodniku za prekrške in ena ovadba zaradi gospodarskega prestopka. Zaradi slabe higienske zavesti delavcev v živilski stroki je izročenih 55 mandatnih kazni. Skupna višina kazni (brez mandatnih) znaša 84.300 din. Pregledanih je bilo 118 objektov za proizvodnjo in promet z živili, v cca 50 % primerov so bile ugotovljene higienske pomanjkljivosti, vsled česar so bile izdane ureditvene odločbe (42). V dveh primerih je objekte trebalo začasno zapreti zaradi grobe kršitve splošne higiene. Pri kontroli rednega opravljanja zdravstvenih pregledov zaposlenih je bilo ugotovljeno, da pri 802 zaposlenih delavcev, ki so v občini Ljutomer zaposleni pri delu z živili, 8 ljudi ni bilo zdravniško pregledanih, ki so začasno odstranjeni z dela, vloženo pa je isto število prijav. V letu 1980 je bila epidemija griže, ki ni šla mimo občine Ljutomer in je zbolelo 36 oseb. Epidemija je izhajala iz Kopališča Banovci. Sanitarna inšpekcija je skupaj z zavodom za socialno medicino in higieno ustrezno ukrepala. Sanitarna inšpekcija opravlja nadzor tudi nad varstvom okolja. Na tem področju je treba izpostaviti problem odlagališča odpadkov skupno z odlagališči za strupene odpadke in naftne derivate, kar bo kazalo regijsko reševati. Problem čistilne naprave za mesto Ljutomer bo tudi treba reševati. Delovne Organizacije Imgrad in Tehnostroj ne spoštujejo odloka, ki dovoljuje organizacijama 3-krat mesečno delo v nočnem času. Hrup, ki se pojavlja v nočnem obratovanju, presega dovoljene norme, pa se bodo v letu 1981 naročila nove meritve, na čigar podlagi bodo izvedeni ustrezni ukrepi. Gozdarska inšpekcija je največ pozornosti posvetila kontroli izvrševanja gozdnogospodarskega načrta in operativnim letnim planom. Opravljenih je bilo 76 pregledov, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je sečnja v družbenih in zasebnih gozdovih bila v mejah sprejetega letnega gozdno-gospodarskega plana. Odstopanja so majhna in sprejemljiva. Pri kontroli nad sečnjo in gozdnim redom so ugotovljeni trije primeri sekanja lesa brez poprejšnjega dokazila in en primer nedovoljene sečnje v zaščitenem gozdu. Proti storilcem je uveden upravno kazenski postopek. Zaradi neurejenosti sečišč je izdanih 10 ureditvenih odločb, ki so tudi dosegle željeni namen. Pri nadzorstvu zdravstvenega stanja sadilnega materiala ni bilo opaziti nobenih bolezni, ne tudi škodljivcev. Zaradi poškodb na lubju, ki so jih povzročile divjadi, je na 4,5 ha bil opravljen zaščitni premaz posameznih sadik. Pri kontroli žagarskih obratov niso bile ugotovljene večje nepravilnosti. Požarna inšpekcija je v družbenem in zasebnem sektorju opravila 68 pregledov (planirano 45). Na podlagi navedenih pregledov je bilo izdanih 48 ureditvenih odločb. Požarni inšpektor se je udeleževal tehničnih prevzemov in lokacij za družbene objekte in objekte zasebnih obrtnikov. Izdanih je bilo 248 soglasij k lokacijskemu, 111 soglasij h gradbenemu ter 31 soglasij k uporabnim dovoljenjem. Razen tega je ■požarna inšpekcija podala 3 mnenja k urbanističnim načrtom. Sodniku za prekrške je bilo posredovanih 8 predlogov zoper fizične osebe. Požarna inšpekcija ugotavlja, da je za varstvo pred požarom marsikje preslabo poskrbljeno, saj se pojavljajo problemi prostorov za skladiščenje maziv, tekočih goriv, olj, barv, lakov. Nekatere OZD so naštete težave reševale s skladišči kontejnerskega tipa. Zbirališča odpadnih olj, maziv in odpadne naložbe niso povsod urejene, pa prelite količine odtekajo v kanalizacijo. Kontrola nad izpravnostjo gasilnih aparatov je nedovoljna, premalo delavcev pa z njimi zna rokovati. Izvor požarne vode je prepogosto le mestni vodovod, ostali vodni viri (vodnjaki, bazeni, potoki inpd.) pa so zapuščeni, kar se lahko maščuje. V trgovskih skladiščih so hodniki in prehodki založeni, kar se lahko v kritičnem času tudi maščuje; delavnice zasebnih obrtnikov pogosto so potencialni vir nevarnosti, ker ne izpolnjujejo osnovnih zahtev. Izobraževanje delavcev iz varstva pred požarom in varstvom pred delom še vedno ne zadovoljuje. Gradbena inšpekcija je do 1/7—1980 opravljala na območju občine Ljutomer predvsem nujne zadeve, kot so: tehnični pregledi, pregledi na podlagi pritožb občanov in nadzor nad gradnjo objektov. Od 1/7—1980 sta v Upravi za inšpekcijske službe dva gradbena inšpektorja, pa se poleg naštetega opravlja nadzor tudi nad projektiranjem. 14 - DELEGATSKI VESTNIK BILANCA PRIHODKOV IN RAZPOREDITVE PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1980 I. PRIHODKI Vrsta PRIHODKI plan 1980 po rebalansu realizacija 1980 Ind. 4:3 1 Ž 3 4 09 Davki iz OD in davki na doh. 14;870.OOO 16,508.627,85 111 02 Prom, davek na promet inv -do premoženja 17,261-000 17,569.447,85 102 03 Takse 4,067.000 4,273.082,15 105 05 Odstop, prih, in prihodki po posebnih predpisih 1,717.476 1,585.612,65 92 06 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 2,010.000 2,300.279,75 114 8KUPAJ LASTNI PRIHODKI 39,925.475 42,237-050,25 106 07 Republiška dopolnilna sred. 8 Preneš. sreds, iz pret. 1. Razpor. KAMEK RAZPOREDITVE plan 1980 realizirano Ind. skup._______________ po rebalansu v 1. 1980 4:3 ■ 1 2 _________ 3 4---------5 01 Dejavnost organov DPS 29,580.600,00 29,567.973,75 100 02 Ljudska obramba 1,674.848,00 1,674.848,00 100 03 Dejavnost DPO 2,586.039,00 2,586.039,00 100 04 Negospodarske investicije 2,313.326,00 1,823.780,95 79 08 Socialno skrbstvo 2,217.603,00 2,177.205,50 98 09 Zdravstveno varstvo 25.000,00 14,108,00 56 10 Komunalna dejavnost 923-582,00 893.607,40 97 11 Dejavnost krajevnih skupn. 3,005.000,00 2,930.000,00 97 16 Intervencije v gospodarstvu 1,963.435,00 1,963.435,00 100 :• X ■ 17 Prorač. obvezn. iz pret. 1. in tek. prorač. rezerva 3,252.982,80 2,593-839,05 80 oboj, ■ ' ' 18 Vlaganje v rezervni sklad 369.421,00 369-421,00 100 19 Odstopljeni prihodki 2,345.000,00 2,351.469,80 100 20 Nerazpor. sreds. prorač. - 2,313.392,35 - SKUPAJ RAZPOREJENI PRIHODKI PRORAČUNA 50.256.836,80 51,259.119,80 102 - 21 Proračunski viški 3,067.328,00 3,566.549 116 skupaj vsi razporejeni PRIHODKI PRORAČUNA 53,324.164,80 54,825.668,80 ■« = »« = = = = = =: = = = = =: 102 STRAN 31 VESTNIK, 10. APRILA 1981 12 - DELEGATSKI VESTNIK Ob priliki inšpekcijskih pregledov se ugotavlja, da se manjši prizidki k obstoječim objektom in garaže za kmetijske stroje inp. (tlorisne površine do 10 x 5 m) smatrajo kot pomožni objekti in si investitorji razen gradbenega ne pridobijo lokacijskega dovoljenja in projekt. Urbanistična inšpekcija smatra, da so tlorisi navedenih prizidkov preveliki in predlaga, da se v občinskem odloku točno definira tlorisna površina, do katere se ne bo zahtevalo lokacijsko dovoljenje in projekt in da upravni organ izdaja ustrezna potrdila v smislu 32. člena Zakona o ur elektroenergetske objekte pa ni bilo mogoče nadzorovati v času poročanja, pa bo to prioritetna naloga v letu 1981. Močna investicijska izgradnja v preteklem obdobju je močno terjala prisotnost eletroenergetske inšpekcije. Pregledi i> ukrepi štev. predied. ritev. odločb prekrški gospodarski prestopki - zakon 0 kmetisjskih 59 6 6 - - zakoa 0 semenu in sadikah 28 ■ 4 - - - zako» 0 miaeralaih gaojilih 14 - - - - zakon o varstvu rastilin 50 2 - - - zakoM o ukrepih v živinor. 56 4 6 2 — odvzeti vzorci (semena in krmila) 1 ustrezal — izločeno iz prometa — 20.000 kg krmila, 49 kg semena, 14 kg zaščitnih sredstev. Vloženih je bilo 6 prijav sodniku za prekrške zoper občanov, ki so črpali rudnine iz kmetijskih zemljišč. Izrečena kazen za navedene prekrške v skupnem znesku 2.300 din ne dosega svojega naniena. Ostale naloge so opravljene po naročilu RKI (preskrba z repromateriali, plan setve, kontrola sredstev za premije, kontrola sredstev za zbiralnice mleka, kontrola privezovanja telet, odkup pšenice, uvoz semena, regres za gorivo...). VODNOGOSPODARSKA INŠPEKCIJA V letu 1980 je vodnogospodarskega inšpektorja nadomeščal referent za urbanizem, komunalne zadeve in varstvo okolja pri Komiteju za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer. Opravljena so samo nujna opravila po programu in je bil dan poudarek Zakonu o vodah in na njem temelječim podzakonskim predpisom (čiščenje manjših jarkov, koriščenje peska in proda). Pri izvajanju odloka o obveznem čiščenju in vzdrževanju manjših potokov in jarkov na območju občine Ljutomer je premalo sodelovanja Krajevnih skupnosti s tovrstno inšpekcijo. Opravljeno je skupaj 82 inšpekcijskih pregledov in je izdano 17 ureditvenih odločb. STRAN 32 VESTNIK, 10. APRILA 1981 DELEGATSKI VESTNIK - 13 VETERINARSKA INŠPEKCIJA Veterinarska inšpekcija je v letu 1981 opravljala inšpekcijsko in nadzorno službo v smislu predpisov izdanh s strani Izvršnega sveta Skupščine občine Ljutomer, tako tudi predpisov iz zakonskih osnov republiških in zveznih. Delovala je predvsem v nadzoru zdravstvenega stanja živine, živil v prometu, delu veterinarske službe v smislu preprečevanja in zatiranja živalskih kužnih bolezni, krmil v proizvodnji in zunanjetrgovinskem prometu. i sveta SO o pristoj-a računa skih sred- Veterinarska inšpekcija je pripravila za seje iz odločbo o preventivnih akcijah v letu 1980 in od binah. Kontrolirala se je tudi poraba sredstev p za zatiranje živalskih kužnih bolezni, ter zbiranj štev. Izvršni svet SO Ljutomer je na seji dne 1/ poročilo o stanju in problemih s področja dela špekcijskih služb ter organiziranost teh služb na odloka in o delu inšpekcijskih služb v letu 19 zborom občinske skupščine, da o njem razpravi bi dopolnijo in sprejmejo. .obravnaval občinskih in-ovi sprejetega in ga predlaga jo, ga po potre- PREDLOG Ljutomer, april 1981 Izvršni svet SO Ljutomer Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. Ijst SRS št. 39/74) ter 195. in 203. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občin Pomurja št. 10/74) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne.....sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljutomer za leto 1980 STRAN 32 VESTNIK, 10. APRILA 1981 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljutomer za leto 1980, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine in posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Ljutomer. 2. člen Zaključni račun proračuna občine izkazuje: — skupne prihodke v bilanci proračuna 54,825.668,80 din — skupno razporeditev prihodkov po bilanci proračuna 48,945.727,45 din — presežek prihodkov nad dohodki 2,313.392,35 din — sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna 3,566.549,00 din Zaključni račun rezervnega sklada občine izkazuje: — skupne prihodke 2,325.507,10 din — skupne odhodke 1,000.000,00 din — presežek prihodkov nad odhodki . 1,325.507,10 din Zaključni račun sredstev posebnega računa za zdravstveno varstvo živali izkazuje: — skupne prihodke 4,952.430,00 din — skupne odhodke 2,277.155,50 din — presežek prihodkov nad odhodki 2,675.274,50 din 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna občine v znesku 4,628.601,90 din se razporedi kot prihodek proračuna občine za leto 1981. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada občine v višini 1,325.507,10 se prenese kot prihodek rezervnega sklada občine za leto 1981. 5. člen Presežek prihodkov nad odhodki posebnega računa sredstev za zdravstveno varstvo živali v znesku din 2,675.274,50 se prenese kot prihodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Ljutomer za leto 1981. 6. člen Pregled doseženih prihodkov in njihova razporeditev sta sestavni del proračunske bilance za leto 1980. 7. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.