IWHHWIMU O VETA LETO-YEAR XX. cwutSFT1 1« Raa GLASILO SLOVENSKE NARODNE PnnPHDNP irniunTr UisfeUklto I«. UwMUk Al» Off i«« or • MM Bornih Uwadals Am Telephon«. Kockwvll 41NM AcopUf ff nilfait «t mora stražiti I ie mrtva anarhista! ■ * t - ^jjHBKJffiBL.■ . . 10,000 oseb ]C posetilo prvi dan mrtvaški oder, na kate-rem ležita Sacco in Vanzetti. Izgredi pred pogreb-' niskimi prostori. Neka ženska je bila aretirana in policisti so osuvali par moških s pestmi in koli. -Demonstracije ▼ Parizu se nadaljujejo. - Spominske svečanosti t Chicagu prepovedane! s r m ' Chicago, 111., 26. avg. — Po-litijski načelnik Hughes je včeraj odredil, da se preprečijo spominske festivacjje, katere je a ranžiral tukajšnji SaccO. Vanzet-tijev obrambni odbor e. drugimi organizacijami vred za prihodnjo nedeljo. Policija je obvesti la lastnike dvoran, da ne smejo oddati prostorov, v ta namen. Odbor je skušat dobiti Ashland Auditorium ali Coliseum. Boston, Masa., 26. avg.—Sacco in Vanzetti sta zadnjih sedem let njunega življenja preživela v , neprestanem dbroču močne policijske straže — in ta straža je še;vedno okrog njiju, ko sta že mrtva. Ali tudi mrtvi grizejo? Trideset debelih policajev stoji pred pogrebniškim zavodom Y West Endu, kjer ležita Sacco in Vanzetti. Takoj prvi dan, ko sta bili trupli postavljeni v pogrcbniški sobi na ogled občinstvu, je 10,-000 oseb posetilo zavod in korakalo mimo dveh krst. Sacco in Vanzetti ležita v zelo priprostima krstama iz maho-govine, ki sta oviti z rdečim suk-nom. Oba imata na sebi črno obleke, belo srajco, ovratnik in črno pentljo. Krati ležita druga poleg druge na stojalu sredi so. na cela gora*UfeneW. Mnogo vencev je prišlo iz oddaljenih krajev Amerike. Radi enega venca je prišlo včeraj popoldne skoraj do prelivanja krvi pred pogrebniškim zavodom. Miss Mary Donovan, članica Sacco-Vanzetti je vega o-brambnega odbora, je položila h krsti venec, h kateremu je bil prii>et napis z velikimi črnimi črkami: "Glejte, kako sem pokazal tema anarhističnima-- (Podpis.) Sodnik Thayer." Navzoči policaj je takoj zahteval,'da mora biti napis odstranjen. Miss Donovan se je u-prla in z njo so potegnili člani odbora Gardner Jackson in Al dino Pelicani ter Powers Hap-good. Vnel se je prepir in končno je bila Mary Donovan areti* rana, napis pa zaplenjen. Ko je policaj vodil žensko na cepto, so omenjeni taqžje in mnogi drugi ostro protestirali proti taki oskrunitvi mrličev. Policija je pa odgovorila na protest s pestmi in količi. Hap. good je dobil brutalen sunek s pestjo v čeljust in po Jacksonu so padali udarci s količom po glavi in rokah. Množica se je zagnala proti policajem, toda o-stali člani odbora so pomirili ljudi in preprečili hujše posledice. Bilo pa je dovolj izraza o-gorčenja v besedah. Miss Donovan je bila takoj iz. puščena proti jamčevini čim so jo pripeljali na postajo. Policijski uradnik je pa zagrozil, da bodo pogrebniški prostori zaprti občinstvu, če se pojavi samo še eden "ofenzivni" napis ob krstama. Pariz, 26. avg. — Komunistične osvetne demonstracije glede Sacca in Vanzettija so se snoči ponovile na bulevardu de Strasbourg. Pofcija je aretirala Bnšiššn js včeraj poslalo ¿¿daljnih dvajset demonstrantov v zapor od enega do pet mesecev. '< Sangaj, 26. avg. — Eksekuci-ja Sacca in Vanzettija je tukaj izzvala velike demonstracije kitajskih delavcev. Pohod pred a-meriški konzulat je bil preprečen. Razdeljenih je bilo na tisoče letakov s pozivom, da se kitajski proletarijat dvigne in pomaga osvetiti smrt dveh muče-nikov, ki sta umrla tudi za "našo osvoboditev." z delavskega bojnega polja v reh jerseyjü Delavska kandidatska listina Paaaaicu. — Brivski pomočnl- ki končali stavko__Vozniki proti diktaturi na trgih. Paa^tfc, N. J. — Trije voditelji stavke tekstilnih delavcev kandidirajo v občinski svet Gar-fielda. Kandidatje so Gus Dick, predsednik lokalne organizacije tekstilnih delavcev, Felix Pane-risi, njen blagajnik, in John Di-santo, ki. je bil na potovanju sedemnajst mesecev s filmi is Paaaaicu. Elizabeth, N. J. — V gledališčih Gaiety, Royal in Strand so zastavkali kinematografični o-peratorji iz simpatije do tovarišev, ki so zaposljeni pri tvrdki Crissedge Theaters Inc. v New Yorku. Komaj se je to zgodild, je podružnica te tvrdke takoj zaprosila na sodišču za sodni j-sko prepoved. Unija zahteva, da tvrdka Crissedge nastavi po dva operatorja v utici ln zopet nastavi operatorje, ki jih je odslovila. Hoboken. N. J. — Tukajšnji brivski pomočniki so flkinili stavko za povišanje mezde. Iz-vojevali so dva dolarja mezdnega povišanja na teden. Minimalna mezda znaša $32 na teden, vrh te pa prejmejo po BO odstotkov od prejemkov prek $44 tednu. Delavnik ostane do osmih zvečer, dasi ao zahtevali tudi znižanje delavnih ur. Newark, N. J. — Gillen, ravnatelj parkov in javnib pool*. lita. Aslel Ost j. lSlf. atfcsrtasi «a Jim 14. 1911. mo prtd lovim omrežen)*« delavskih aaljvba? Več ko dvajset ranih v posledica lici je na katerem js bil policaj na( rjev sretl. u. — To je državne po* ni shod. pri udi en državni — V Ches, aretiranih več Pittsburgk, wieku, Pa., ja bi ko dvajaet rudarjev. To so posledice napada državne policije na miren šhod.pa katerem so udeleženci shoda protestirali Od Soerata do Saeta Dva Kcvernokarolinska dnevnika priobčila besede Sokrata njegovim sodnikom. Raleigh, N. C. — Tukajšnja dnevnika "Raleigh News" in "Observer" sta dan pred ekse-kutiranjem Sacca in Vanzettija priobčila govor Sokrata, ki ga govoril ta grški modrijan svojim sodnikom, ko so gs obsodili »>a smrt. Govoru nista dodala kumojitarja. Sokrat je bil ob-*»jen na smrt, ker je bil v.opozicij i proti tedanjemu priznanemu redu. Pričel je z beseda-mi: "Moji prijatelji. Težko se ni °initi smrti, ampak težko se je "•'»Kniti krivici, ker krivica je hitrejša kot smrt. Jaz sem »tar in gibljem se počasi. Toda l^ aKnejši tekač me je prehitel, »"»ji obtožite!ji so predrzni in "mi, a prehitel jih je urnejši t' ka<\ ki je krivica. Zdaj odhajam, ko sem obsojen od vas na sgirt--Ko je povedal sodnikom v obraz: "Prerokujem v«m, ki ste moji morilci, da vas 1"> moji smrti čaka veliko hujša k*zon, ki ste jo določili zame. Mene «te ubili, da se izognete t'tfitelju in ne bodete dali ra-< una od svojega življenja. Am-l*k to se ne bo zgodilo, kot vi "NKtitt, ampak popolnoma dru-*actdeset leti možna diferenca na izstreljenih kroglah, ko Še niso poznali avtomatičnih struž-nikov zs vrtanje puškinih in sa-mokresovih cevi. Stasio se norčuje iz pričevanja majorja Calvin H. Goddarda, ki je samega Hebe proglasil za zvedenca glede izstreljenih krogel in Jč omagal državnemu pravdniku v procesu proti Saccu in VanzetUJu. Goddard je načelnik komerd-jalne družbe, ki pošilja svoje zvedene«, da pričajo o kroglah v kriminalnih zadevah. Njegovo pričanje Je bilo raztrgano na kosce v znani Hall-Mllisovl pravdi v New Brunsvlcku, am-psk kljub temu je polotil precejšen račun. Račun je bil zaoj najbrž glavna reč. interesu Saoca in»Vanzettlja. To aretacijo na defcelo 'smatrajo delavski voditelji za novo omre. ženje delavcev na debelo. Na predysčer eksekuclje Sac-ca in Vanzettija ae je v Chea. wicku zbralo na ttsoče delavcev, da se izrečejo jmirno in dostojno, da Sacco k Vanzetti do. bita novo obravnavo In se tako dokaže, da sta nortolžna pri zločinih, ki se njim«} podtikajo, ko se je četa državnih policajev zakadila v IjudakO množico, dr. žsč v rokah aan)Dkrese in količke. Količki ao padali na des. no in levo, po glavah moških in ženah. Pri tam napadu je bilo veliko udeleženeei shoda ranje* nih, kajti državni policaji so u. drihali brez usmiljenja in težko. V tej vihri državnih policajev na ljudatvo Je bil ustreljen tudi en državni policaj, Strel je oddal neznanec. Tukajšnji Čaanikl še niao po. ročali, da ao prijeli neznanca, ki je atreljal na policijo. Ampak aretirani ao bili udeleženci shoda, ki niso atorili drugega, kakor da ao prišli na shod. Ljudsko mnenifija, da bi shod izvršil v največjem redu (n da bi ae udeležanci mirno razšli, ako bi državna policija ne naskočila shoda. Ljndatvo tudi ugiba, za. kaj tovarili uatre/jenega dr» žavnega policaja niso prljeM onega, ki je oddal strel na policija. Pešeo vendar ne more uiti konjeniku tudi v ljud. ski gneči, modruje ljudstvo v tukajšnjem mestu. NOV AMERlftKI PLEM. "Kinkajou" m« je Ibm>. New York, N. Y. — Tisoč« plesnih učiteljev s« Je na zborovanju v t«m mestu Izreklo, da ne novi ples imenuje "kinkaiou", ki s« t"' P<«mI l*1* 1^27-1^211 v Ameriki. Predloženih Je bilo več plesov. Med temi "Dlzie Stomp", pri katerem s« t«lo tre-m», kakor da bi silna burja pre. Pokojniki premo(ovae Eden Izmed pobojnikov je vrgel aolzno bombo v hišo stavkar-ja. — Obtoženi ao polzkuŠe. nega abtja. Nanty-y-Glo. Pa.-^'obojnikl, ki ao jih najel«* premogovne družbe, da z brutalnim rsvns. njem uženejo stsvksrje, so' r«s ljudje, ki ss dobi* v največjih velemestnih človeških nižinah, kar dokazuje tukajšnji dogodek, pri katerem so se (»obojnikl spustili v boj s mestno policijo. Mestni policaji so obkolili enega izmed pobojnlkov, ki je vrgel solzno bornim v hišo stav. karja. Pobojnik i" ni bil sam. Pri nJem sta bila še dva njegova malopridna psjda&s, dborožsns a samokresi in lovskimi puškami. Ko so mestni policaji tem trem ptičkom na|*m*lall aretacijo, so pobojniki zagrozili: "Vi ne bodets nikogar odgnali od tuksj" In namerili so puške in no je kriv ljudske rev ttlREJAJUOI? Bogatini, bankirji, veleposestnl* > ki, plantažnikl Itd. se ago v ar-jajo na poplavo. — To je pa samo deloma raanlčno. — Koliko? _ Chicago, III. — Veleposestniki, plantažniki in bankirji, tvo-reči vladajoči razred v južnih drŽavah, so s slabim gospodarstvom zavedli najbogatejše o-kraje v južnih državah v gospodarske potežkoče In revščino, xdaj imajo pa še pogum trkati na dobro narodovo srce v imenu njih oropanih in lačnih peonov. Ti Žentlemani krlče, da Je poplava reke Miaalssippl kriva vse nesreče na jugu. To je deloma resnično, |*>seb-no glede pelkgre, ki se je pojavila na • poplavljenem ozemlju. Pelagra razsaja tam, ali pelagre ni povzročila poplava, kar dobro ve oligarhija plantaltilkov, zemljlAčnib veleposestnikov in bankirjev na jugu. Pelagro povzroča slaba hrana, ki nima pravih redilnih anovi in ki ni pravilno urejena ln sestavljena. Pelagre ni zakrivila reka Mississippi, ampak Jo je oligarhija. Bogatini no zbole na pelagri, ampak samo reveži. Skozi leta in leta ao izkoriščali mezdne aužnje in farmarje, In pustili so jim komaj toliko, da življenje ni ušlo iz telssa. Skozi leta so plenili revno ljudstvo, računajoč mu o-es Moines, Iowa. — lowakl magnatje premoga ao začet! is-alvati rudarje na konflikte in Jim )>odtlkatl zločine. Pred ne-ksj dnsvi je bil najden na dre. vesu blizu hiša, v kateri atanu-Jejo atavkokaal, obešen slamnati mož a napisom: "Nekdo, ki adaj dala, bo drugi, ki bo viae! fttrlf dolži stavkarje, da jt to njihov aignal aa naailja. Eudarji pa odločno odklanjajo vaako sva. ao a tem atrašllom. EN HAM tyc JE.REAIL Z ♦ LADJE. Dvanajst jih js pa požrlo morje. Stockholm, Avsdsks. -Finska ladja Js |)Hpeljala sem edinega mornsrjs, ki s« j« reâll s Šved-skegs pamlka 'Tryggve", Ta parnik Je zapustil tukajšnjo lu> ko dne 13, avgusta, in se Je takoj |K>gr«anll naslednji dan. H parnikom vred s« J« potopilo šest (Mimorščakov. Dan kasneje Je sspustll^ ladjo |»et mor-oprem- nsrjev In dva fiotniks. Odrinili I jene na v«čletno odplačevanja M od ladje v majhnem čolnu, In na nir.ke obresti ljudem, ki,Njih trpljenje J« bik» neizroč-jih je oligarhija oropsls, IJu-lno. N« kateri so |XNllegli trpi j«-dem, ki olnlelavajo zemljo. To J«*! nju, drugI so ponoreli ln po»ks- »aniokres« na nn-stn« policaj«. ,K>t z« rekonstrukcljo| k nI I v morje. En »am j« ostal v čolnu, kat«r«ga j« končno zagledala finska ladja in ga rešila. Mestnim policajem J« prišla na pomoč državna policija in skupnim policijskim silam a« J« po. sračilo ugnati potiojnike In jih aretirati. v " PirfjoJniki ao zdaj obtoženi \*>-izkušenega Ulioja l>oplavljenih dlstriktov, ker bi svobodni ljudje obdelovali svobodno zemljo, Ns ta način bi banke na deftefl ne Izgubile ene ga centa, kajti zemlja je vredna veliko več, kot Je radott«na. To je edina pravilna pot, ampak ■e lui»* «i »•— — — — —• — . . . , m Najbolj lahka in plem«nita pot'tresavaU in majala drogove Ta i« ne uničevati drugih, ampak pl«. j« prej«l drugo priznanj«, da «ami <»boljšaU. T« Je Predli J« bll "Llndl>erghov ...... ......... prerokovanj«, ki g. izrekam valč«k", pa "J«nklj«vo šopirjs- ."Mjau ljudi, da utečete tožite- pred sodniki, ki «o me obsodili, i nje. V t«J občini je bilo Izvoljenih I fcj|Ur| ^ ^ ^ nlkdlir b<-1, nekaj občlneklh mož na d«lavJ |o ^ Uh|u| Ui Hvr. »ki «laaovnlcl. lo j« H,„lV<,r ,n pHpadnlkl Južne lo, da pobojniki nr sm«>o m«U. .ilfarhll# ti solznih bomb svojevoljno in ""K*"»* __ da «trahiijsjo rriestn« občine tam. kjer ao v «ibčinskem za-stopu kompan i Juki podporniki in tiholazcl. Iz t«ga dogodka se IkmaHi MMtni hlAs v pla »en«. I>unsj, 26. svg. — Knoii Je izliruhnll požsr v dunsjski mssL VIHAM POVZROČIL fiKOlN) Oll OBALI NOVE AKOTHKE. Ijidje mt bile potopij«ne sil vr» >«n« ns obrežje. Msllfss, N. H. - Hileti vihar Jt zopet divjal ob obrežju Nov« ftkotske. Obrežje J« pokrito z j ladijakimi pod rt i nami. Majn« ' lad j« «o s« potopil« sli so ps bile vržene ns obsl. Vihsr so lahko deisvci uče, kolik« vred. n| hí4í. |k>mr,«vs ». ds so og«n¡-B¡,'!< ff"* ^^ misti Js aanjt delavska na organlsacijs. Hl^" nalašč i^idUknlli sf• tuaa, ko Ja stal pred policijsko liostajo. Ns vrstih avta so bile začetne črke policijskega lajtnanta. Ko je detektiv dvignil klobuk nad strojem, Je videl, da Je bil avto ukraden dn« 24. maja Edward Mueller Ju is Detrolta. L» J t na nt I^oftUs služI policiji I« pet In dvaja«t 1st. M«hlka sm«rláke MüjnMa filme. Mexico City, 26. svg. » Mehiške vlsds je pr«pov«dsls uvažanje in prevažanja filmov ds-vetnajstih ameriških filmskih družb ia rar loga, k«r filmi Uh družb grdijo In sasmehuj«Jo mehiško vlado In mehiške Institucij«. J/. . m* P k O SVETA uiahilü «lovkniib na bou we rodpobk« jgéwot* Rami labtnina slovehsm nabodne poppobkb /gPNOTl • C—> yUjMT. j» j^orm Bofcop^ m e^ rrefrl» naročnina: z«dtbj«nt dnüra (lavan Cbícafo) |6.00 m Uto, $«.00 sa pol ista; Chicago tcnrttvo 18.00. in Ciearo <7.50 na loto. $8.76 sa pol Uta, in »a lao- -F R O 8 V B T A" **7.ft» No UaradoW **eooa (»lof« THE EN LIGBTBNMBNr Or««» al Hilaos Bott-ol <*mm*é h» th. Kioveat w art—al Baaafh àÊ Subscription: Unltad SUUs (aacoot Chicago) F«ar; Chicago $7.40, and foreign countries ».00 M«; end cenada 96.00 per member of the federated pbebt t» Osi um • ni 4a v oklrpsnju n. pr. (Jsly IMW7) poleg vsftega iaena aa aaalora n» k , nja kinematografična umetnost že precej osvobodila, je bila navada izdelovati takozvane 'type slike. Neka družba je, na pri mer, imala velik uspeh s kakim filmom o vojni; takoj so druge družbe začele izdelovati vojne filme. '^Miracle . Man" je bi uspešen film, ki se je bavil vero;takoj smo Imeli celo vrsto verskih filmov. Potem je pri šla vrsta "vamp1' slik, katerih junakinja je bila krasna, ali bična sirena. To posnemanje pa je ob iconcu vojne precej pone halo. Med tem se je razvil takozvg ni "newsreel", filmski posnetek najnovejših važnejših dogod kov. Dandanes imajo vse večje družbe v svoji službi veliko število fotografov po vsem sveta, ki so vedno na licu mesta, ko se kaj važnega godi. Važnoat tega Časnikarskega kinematografa sa pravilno pojmovanje sodobnega sveta in bodočih zgodovi- jim palačam! mošejam, paffodam in cerkvam polnila v|narjey je Vsl «J- I » i . li * i ui lii u uu . mi ostanejo ohranjeni v arhivih, svojem lantnem blatu, ako bi ne bilo nikogar, ki bi od- poprej ni bilo. Kaj bi mi danes dali, da bi mogli videti a avojimi očmi, kar se je zgodilo pred enim ali več atoletjl? Rtonu, za katerega velja isti izrek, kot za Dunaj, da Po vojni je v kinematografiji kdor hoče na Dunaj, mora pustiti trebuh Zunaj, plačajo ¡»p«4«*! tedenco proti realizmu povprečno na leto borih $800. velika M«Mry« I!. Perica, ki dela v washingtonskih pralnicah zasluži povprečno osem sto dolarjev na. leto, ali manj kot petnajst dolarjev na teden. Veliko peric pa zasluži manj kot 12 dolarjev na teden in le sedem odstotkov njih za služi več ko dvajset dolarjev na teden. To so goli fakti, ki jih je poročalo te dni časopisje o zaslužku peric, ki opravljajo izredno važno sanitarno delo v človeški družbi. Zdaj pa poglejmo, kaj se skriva za temi golimi fakti? Ta povprečni zaslužek pota, da perice zaslužijo mesečno • nekaj drobcev več kot $66.50. Vprašanje nastane, aH se ob času današnje draginje ena oseba lahko prehrani s $6C 50 meeečno, ne da bi trpela pomanjkanje? Odgovor na to vprašanje je, da ne, ako skušamo izdatke omejiti tudi na najpotrebnejše za dostojno človeško» življenje Ako perica izda za stanovanje na mesec le $25, za razsvetljavo in kurjavo $6, za voznino na delo in od dela domov $5, obleko in obučo $3, tedaj je izdala na mesec $39 in ostane ji samo še $27.50 za kritje vseh drugih življen skih stroškov. Tu niso všteti stroški za zdravnika, zavarovanje /proti boleznim in za pogreb, časnike, cerkev, ip druge izdatke, ki so v moderni družbi neizogibni poleg troškov za hrano. Veliko peric pa ne zasluži'niti $66.50 mesečno. Veliko jih je, ki zaslužijo manj kot $12 na teden, kar pomeni, da zaslužijo mesečno manj kot $52. Tem pericam ostane po odbitku $39 le $13 mesečno za kritje vseh drugih življenskih stroškov, ali mjanj kot petdeset centov na dan. Le sedem odstotkov peric zasluži več ko dvajset dolarjev na teden, in te so večinoma pred-delavke, ali pa delajo v pisarni. Veliko teh peric je ob-vdovljenih, druge imajo na skrbi invalidne soproge, bolne otroke ali pa svoje obnemogle starše. Ako se zavedamo tega dejstva, tedaj lahko spoznamo, v kakšnih strašnih in mizemih razmerah žive izredno koristne delavke za človeško družbo. "Visoke" dame se navadno ozirajo zaničljivo na te delavke. Kadar govore o njih, tedaj imajo v mislih neka nižja ženska bitja, ki opravljajo najnižje delo v človeški družbi. Vprav te dame imajo najmanj pravice govoriti o Jeh* delavkah zaničljivo, prezirljivo in poniževalno. Ako bi teh delavk ne bilo, bi uši in drugi mrčesi ujedli te "viaqke" dame, aH bi pa morale same stopiti k čebru in žehti iri oprati svoje, moževo in otroško perilo. Nobeni teh "visokih" dam še na misel ne pride, da te delavke opravljajo za obstanek moderne človeške družbe sanitarno delo, bitfc katerega moderna človeška družba obstati ne more. Modema človeška družba lahko obstoji brez miljonarjev, bankirjev bogatih grabežev, duhovnov in redovnic, "visokih" dam fn še več drugih parasitov v človeški družbi, ne more pa ostati brez delavcev in delavk, ki odpravljajo nesnago in skrbe za čistost, ker bi moderna družba kljub vsem svo- stranjeval nesnago in skrbel za čistost. Kljub temu pa delavkam v glavnem mestu — Wash IZ BMOHl ft Idrije *> poalaH letos je polovic* vsega prebivalstva Združenih držav. Čez JflO.OOO ljudi do&iva svoj - zaslužek od ________ kinematografa. Vaako le|P se I morsko kdpališče v 6radetn 4 producirá čez 760 filmskih igerL^|ehl)ih otroj, itnrtke plača popolne dolžine, da ne oménjal M|j. ^rtška «i^ Vedetta deli' mo krajših fllmóv. Iaonzo" hvali fašistično Človeko- Z razvojem kinematografa kot ijubnogt in Ustavlja, da bo dru- najtylj demokratične obHke gle-1 orodno ijodetvo a spoštova-Jališke zabave v doaedanji zgo- njem videlo v fafttmu svojega dovini človeštva se je uveljavilaL^j^ dobrotnika! IdrijA> raba kinematografa tudi za d™*lr¡3árji žive v bedi, ker jih it»L ge svrbe. Tekom minulih petil» h finska uprava nesramno izžet» let je kinematograf postal edenma Nedavno so jim zBttali pl* izmed največjih vzgojevalnih ¿6t ^ jim obetali povišek. činiteljev v deželi. FHmi se raz- Mrija velika in na stotine j Delavčeva opazovalnica Piše Ivaa Čltateljevo pismo. ČKatelj ''Opàzovatofce" mi piše sledeče: 'Cenjeni aobrat: Že več let Opažam v Prosvetl novice, članke in dopfte,4tt£ie npamojeni mnenju slabo ¿mflpjo (z inte- resi strokevno oi*anftîrshega tdŽBk Jé ludi verificirana t7 lavstv» v ¿Ameriki; ne morem plfiârij »praviti ^ soglasje pravih & N. P. I,lien Xn, V Prosveta z dne avgu cimteijev v oezen. rej trAva zraste na snet raznalll Museoliniia. Pri- IUlijaai^acija priimkov. V cestnem hodnilrti kot bfr ejMjgJ morski Slovenci so iznesti svo-l g^ji 8. avgusta je sprejela tria- Pn v organizacijo Je pritožbe. |ška komisija od 111 prošenj za Upam, da se ne boste ozirali izpremembo priimkov 7. Novi ha morebitne slovniške napake Tehnika* vedno napreduje irt vsak dan nam razodeva nove čudeže.—L. I. S; ! ... ,i 11 ..i 1 disnf karji t IMUfi ap«Hra)o M Ufo čikaških linijah vam lahko po? trdi, da se je v teh unijah u-stvarila reakcijpnarna klika, ki le HMMir šebi 1»oselien poklic: profesijonalni unijski birokratL žem, ožiroma nekak delavski ristokratizem. ta klika ima za drugače šdboj čete favdHžirancev, v kaJ terlh itha zasigurane glasove in špidh "votlng material" za vse rijene načrte. Kritika na sejih fte pomaga nič. Volitve ne poma. ghjo nič, kajti klika ima svoje ljudi, ki nažene j o Člane z revol- kot o- sti, saj ae govori o vprašanju Ivan Molek: Dežela Wv« 26 avg — Zastopni. i¡n)k¡ y iui¡jansk¡ ^¡fci w tega piami. Sm»tr»m. da sem s nri drugimi: Varíií Verzi. temi vrbami storil le svojo Í5" Verh Verri, Ujító .Uccini, Cmo- UoKntet í» Vaa «powrim K wJ.n^Mn.^lii'U Cernotti, Repič Repi, Kavc ^t ¡» "odrug na malenk je »»efei pri^ Žrt Katalinií Citaiini, Ker- ^ trdim iz akuienj. Že. " n je Mh da ^ummond sií 0her9Í' Bla4en Bla,0nl' Krivc \ f ^ • , Jr^..,« Comí iPnllák I stajam z bratakim pozdravom predlo« njihov proteat medna-1 Cttutti, Crntt cerní, rol »* K g¿.nich rodni časnikarski konferenci, H Polla, Wach.rtian VtaKni cieveland O» se zdaj vrti v Ženevi. Na pri. jowker David Laparlni, Kollat- , tožbi ao podpisani biv« poslanci Mher CoíUíero, OríK Orlini, "¡J,» ^ Treves, Cianea in Turati ter dva Andrejüié Andfeüccl, Kocjani« ftanich^NipUal da n^ urednika, Nenni, biv« Muwoli- Cosciani, AntonfLč Antonini,W»v™ »J«?»o phwp, *«rim nijev prijatelj, ter Schiavetti. Lechner Lenardi, Jankovi« qi-lto vteen0' kar mi ">tovo °Pr0- Potlaieni Usti, ki jih zaatopajo, annini, Rodnik Rodenlffo, 'Rttu so: "Í1 Mondo," organ umor je- 2«) j Renii, Bandelj Bandi, 9eni- nega bivšega justttnega mini-1 ca Niizardi, Porok Porro, Gut- stra Amendole, "Justizia", ki gal man Bo»o«io, OrllOTe Orfllandl, j« izdajal umorjeni Matteottl, I HarSič Marslco . . . "Voce Republicana," edino gla. y Vipavski doltnl je prvo. silo it^^.h republkancev, ^, ie zrelo p^» ge g» .. . »iJW ,oaQ«1'8t;mu n>jaku, ki je bil količkaj den je pobegnil iz ItaHje ske M lačujejo kmetu ^ L 0.40 ^ J* P™?bno ^ ženeva, 2«. avg. -i- Konferen-| do L 08O čeftplje po L t)«0 Phutzu rekH Pttrgehliajster. ca mednarodnih manjšin je bila breí|lcve a8o. Sadje tiosijó «autz ima bogat dar humorja včeraj zakljnčena. Na zadnji se-L. volakllrt fmaio\mie v iro-Ce8Ar «n0 *a v ji so se ljuto eprti delegat je s^zelo ljubili. Napisal je mnogo nemške manjšine*!,Poljskem ^ bobrih satir in humorerit, poljske manjšine v Nemčiji. l^ ÁnZi W «<> IzgAile. No, tudi Dr, Vilfan, delegat primor.Sí, ? ¡¡SSaS^M ni bil dol«° pri "^niku". skih JugosloVanoy, in poslanec v\ * Z j Wil J Muke, ki je spet šivel ob milo- Rimu, je energično obsodil za- J ^trl je vsledsuše poskočila wini> je moledoval, da bi ^ tiran je svoje manjšine v Italiji, ceha konize^od TO L za k vin ta) vzeU j^j in —^y 80 se ga. Rim, 26. avg. - Italijanka [ia1190\cfna ,e V€?!J° Tisti čas je prišel k listu tudi vlada je razkačena vsled resolu- ^ nižka'J Su?a P0«»®1» Maks Buh, tt«e*k ttlanega miši-cij, ki so bile sprejete te dni v tudl fi^ozdje, tako da kmet obu^ jonarja \t ToVirerja in Elyja, Ženevi na kongresu narodnost- P*va- Travniki in ps»tilki so Mim k, ^ deW kot gtavec nih manjšin. Mussolini jft-jezen vode ílarti M oko,i Pft" tiskar. Navada je bakrena sraj-radi protestov, ki jih je izrekel kJer Je P°sl» tudl Pltna ca in Muks je spet redno- šnop-dr. Vilfan v imenu primorskih voda. g^ nst j* pa kazal rebra. Dru- Slovencev in Hrvatov, a najbolj Italijanski nčltelj proti slo- gič so ga posadili na cesto, ga jezi poročilo tirolskih Nem.l venskemu tovarišu. Pred gori- Tedaj so poiskali novega u-cev. Vlada smatra, da je kon- ški tribunal je bil pozvan uči- rednika v rudniku. Nastavili so gres delo Nemčije, ki bi rada i- tel j Vilibald Komac, katerega je mene. "Olasíiíkova'» kknja je mela priključitev Avstrije. To anonimno pismo dott!«), da si je bila moja prva časnikarska »e pa nikdar ne zgodi, kajti Ita- h^tll drva v škodo Šolske m>ra- šola. MütSU so phUfcvali $46 lija je ie povedala pred enim le- Ve v Idriji. Komačev branitelj je mesečno, meni so pa takoj ob-tom, da nastopi z orožjem proti I dokazal, da je pisec anonimnega ljubili $50. Takrat sem bil star vsaki uniji Avstrije z Nemčijo.] pigina italijanski učitelj Tava- 88 let. Nikdar ne pozabim tU loci v Idriji, kakor j« pozneje ta stega jutra, ko sem prvič šel tudi priznal. Komac Je bil oflro- na uredniško delo. Peter Belo-ščen. pavlovič, ki je bil upravitelj Samomor. V Višnjem pri Pod- (up^vitelji so se tudi menjali kraju se je obesil Mletni Ivan ****® k^re, je šele tisto jutro Pepič. ltevei je bil bolehen, gluh f°v«isl bednemu Muksu^ da je In skoro popolnoma slep. kohec «Jf^ J>°« edal S BrtiSs- jüí ^tT^A^z verji iz dvorane, če še pokaže ha«t*tittna večina. Ni bil že samo en šlnČSj takega postopanja. TO ee predVšem dodaja v Btav-WnsTrih tinijah. KljSb temu smo v našem listu premili napram Ukim škanda-lom. Unije viedno zagovarja-mo, zlasti kadar So v bojih. Jed. hotlna tiskarna je unijska delav-niča. Vse to pa ne spremeni mojega prepričanja, da je treba v starih tinijah radikalnih izpre. memb. odprto vam i>ovem, da moje mnenje je, da bi bilo za delavce veliko boljše, če bi imeli industrijske unije, za vsako in-l dustrijo eno unijo, ne pa po "eraftih." Ne >bojte- se lastne kritike. Samokritika je prvi korak k preobratu in napredku. Proč z na-zadnjaštvom iz delavskih vrst! Morda se še kdo oglasi in pove svoje mnenje. in opisovanju Vsakdanjega iiv Ijenja, dočim imamo manj ko- To je tista velika krivica v kapitalistični človeški «tumnih in zgodovinskih slik. Iz družbi, da je oni, ki opravlja eno izmed najvažnejših del ^^ ktm]??ij ^"V* ratvl,€ dolg« komedije, ne le kot name- za obstanek *love»ke družbe, plui.n n.jslabeje, vrh tega pa So zaničevan in zasmehovan kot bitje nižjef vrednosti, kot glavna točka programa. Kapitalistična človeika družba Je na slavo postavljen rve* programa . Velikanska popularnost kine- Bof.U po.top»«, farizeji In hin.vcl ao apoitovani. ^Z^H^SS^^S-umiki in ročni delavci pa prer.irani, ker gospodarji s svo- stvo širom T.dniienih drUv pla-Mml ustanovami in napravami skrhe, da delavno ljudstvo v«ak dan čet dva mllljoaa t\* nHdf do seznanja, da je vse na svetu plod umskega vstopni«" v kine. th ročretr. dehi kar je potrebno, da človeški rod ne iitf- T^^ ^ nc s tega sxeta, kot so izpinile predpoiopne «^nli. ¿dna ins»a približno toliko, kot Kdo sedaj meče bombe? Bomba Je ekapledlrala pred obceetno krčmo. Ctlleaga, IH. —- Kdo sedaj meče bombe, ko sta Sacco in Van-zetti eksekutirana, so vpraše- vali ljudje; ko se je I^Ha| ^.^^f^S^IU 'kuri " peUmi' Tedaj pa mene, ki ' aem nekako bomba s silnim treskom pred 1,0 n1ekoUko T"------1 sreča obcestno krčmo, ki je poznana 8V0?i ^ ' pod imenom "Magnet Inn". ra"t"'. "No, ali greate?H je sikni^ Hazntrelba je biU Uko silna. M P°leti Jj n€l^no vod®; proti meni. "Ne pojdite, moj da je poslopje v razvalinah, na ,et*v Komenskl Rto| p^nj» MSJUI tova™« so pa popoka* t!kup' IST VS J i .v^^ .»^ia« il. u< sedel ter lešal toUko čaaa, da so Pred eksekucijo so čaanikij'^^JTIga odnesli ven. Čez teden dni - ko mu je ti jem pravi joTjudje. Alt bo"pli-1 Uudjt po ItaTtoï"^ «¡T^«Miko màSt licija zdaj prišla k pameti ln|i!hJM^ur* ^ t voda lil kakor da sem tihi bil Ji* Fašistična organtsacfj* Je po- kriv ntar^e jt k m€ni v uredništvo in vêlai mi Je prinesel kak epie, ga katerega sem mu is evojega lepa rad dal Iskala bombover med onimi ljudmi, ki lite leto In dan v konfliktu s postavami in ki zažigajo bombe le skoti vie leto, da se maščujejo nad tekmeci v tihotapski obrti t opojnimi pijačami ? nosno napovedovala Krafevcem vodovod, ki bo imtl vedno dovolj vode! ■■ J' * t* i i i i m ZTT NAROČITE S ttfUUO "AMERIŠKI 8LOV*M!I.» par dolarjev, gostilni dan «Ms! «P*t Je ali dva lešal v Ubogi Eno leto in štiri mesece sem tHftjeval "Glašnik" — in prišla je tudi name vrsta, da zletim na cesto. Ne radi pijače, Te nesreče pri meni še ni bilo, hvala Jehovl. Bili so drugi, narav«-nost revolucijonarni vzroki. Belopavlovič je bil medtem od-šel in prišel je novi upravitelj, Math P. Kotee, s katerim sva se dobro razumela. Glede mojega dela ni nihče nič "kikal". Bile so nove ideje, nova smer lista, ki je razburila Izrael. Za časa mojega urejevanja ni hotel ved "Glasnik" ahiiiti kompanijam, baronom bakra in domačemu župniku. "Glasnik" se je iz svoje prejšnje letargije zbudil kot napol socialističen in skrajno brezveraki list. ttorrors! Last-niki lista z malimi izjemami sami kinkarjl in katoliki! Kaj takega pa Se he! Ali jaz se nisem dal; kakor so me obdela-vali in mamili z lepim povKkom plače, {e 6dTteham, «e mwm udal, čeprav šem bil 8e mlad «n neizkušen. Imeli smo dolgo vršto konfliktov — za vse de-tajle ni tu prostora, pridejo P« enkrat, Če bom živ in zdrav -ki ao kulminirali v znani linčar-ski škandal v slovenski cerkvi 16. septembra 1»06. S tem J« eksplodirala moja urednik služba- Za menoj Je prišel (iz J paulakega semenišča) ^ Jauh. sedanji dr. Fr. J. Kern. Tudi on nI bil dolgo in «P*t JJ sedel Purgermajster na staro mestp. Muka je rnedU* stradal kniha in še bolj fr nja, naposled je pa *>ral tolpo sUvkokazov in jih odpeljal Zeigler, III., kjer je bil itrsjk premogovnikih. Tam se je m» dil leto ali dve in spet odU^ buh si nazaj v Calumet.J^ nieo mogli nikogar več ^ ko ae je PlauU naveličal, je^' naaadnje stari Muks dob^ dokler je šivel. Isbruhr a velika atavia »n Schwe.rr pridne mlattl po stavkarjih kadil, tekmi kroni, r' (P,u> prfti^njlš.) _ Afftirftjt* Wà Troe-He-l PROSVETÄ Vesti iz Jugoslavije i» i« i»" * " 111 —____ Eb SI >O V EN I JI. Končno sta se zvlekls oba preplašena potnika z voza, u-darci pa so še pogosteje padali v Po njih ... Okrožna organizacija HSgH ¡MHH^^^^^^^H pol. Undavi prestopila a 17 Vpitje napadencev ie nrenre urbanizacijami v aodaltatlčno čilo nadaljne dogodke, inVbo- 8trtn,C0' ••" da Pride k<,o rudarjema Maribor 6 avgusta Ti P°m*,J 8ta j° ■>-' Mar bor, b. avgusta. drla v gozd y gmep. ^ ^ PVolkssttmme gtavno glasi- Cesta je namreč precej promet- lo socijalistjene- stranke Jugo- na. Po napadu je pogrešal eden slavije, prinaša v svoji današnji izmed rudarjev sv6j dehar vso- številki na uvodnem mestu pod to 860 Din. Ne ve pa, aii mu )0 velikim naslovom "Radičeva je napadalec vzel, ali j0 je med [stranka v r^asulu -«7 Okrožna napadom izgubih^HI^H orjfanizftcija HS» V Dolnji Len- Srerti ^^ m ^ davi s 1/ ™za- tolpe. Pred tri fe nol cijemi v socialistično stranko _Socijaiističm delavci in kmet je gredo skupno v volilni boj" naslednjo vest: "Oblastno tajništvo socijali stične stranke sporoča: Po podajanjih s pooblaščenci okrož nega vodstva HSS v Dolnji Len davi, je prestopila v pondeljek dne 1. avgusta okrožna organizacija HSS s svojimi 17 krajevnimi organizacijami kompaktno v socijalistično stranko Jugoslavije. O tem je bil napravljen zapisnik, ki so fra podpisali za gtopniki mariborske oblastne organizacije S&T In okrožni od bor HSS. Ta vest ne bo le presenetila, marveč tudi veselo iznenadila mase socialističnega delavstva in seljaStva. Razfa-ojevftlni proces, ki ga je 2e dalje časa opa žati v radičevskih organizacijah je s tem satno pospešen. V Sloveniji je potemtakem Radičeva stranka likvidirana in odpravljena dolgoletna demagogija. V Prekmurju je izftruhnll proti Radicu pravi val ogorčenja, ki se spontano izraža sedaj v prestopu cele okrožne organizacije I v Dolnji LeAd**i. Primerno temu sporazumu je bila danes sestavljena kandj delavcev in kmetov". Lista bo vložena-v pondaJjek(dne.8. avgu-sta. Nosilec lišfe je JOsip Pete jan, oblastni poslanec in uradnik OUZD v Mariboru, srezki kandidatje pa so: Brežice: Josip Rihtar, rudar v Jasenovcu, namestnik Karel Ofroreve,, usnjar v PiSecah. — Cel je-Mozir)er Va lentin Komavlji, vodja borze dela v Celju, namestnik Valentin Hrastnik, delavec v Spodnji Hudinji. — Doljna £»endava, Murska Sobota: Zvonimir Petrovič, koncipijent y Dolnji Lendavi, namestnik Matija GabOr, zasebni uradnik v Dolnji Lendavi. — Konjice: Franc SuŠec, železničar v Ž reč ah, namestnik Martin Kvfcs, posestnik v Bo-tah. - Laško": Josip Sitar, žu-Pan v Trbovljah, namestnik Ivan Hrušič, strugar v Trbovljah. — Maribor, desni. breg. — Ljutomer: Josip Krajnik, železničar v Mariboru, namestnik Leopold Brenčlč, Železničar v Mariboru. — Maribor, levi breg: Viktor Grčar, učitelj in oblastni poslanec, nameatnikm, oba v Mariboru. — Ptuj-Ormož: Josip Faval, profesor v Mariboru, najstnik Fran GabHjčI, uradnik OUZD v Ptuju. — f>revalje: Luka Juh, župan v ČtoŠtanju, namestnik Fran Stern, strojnik n* Žerjavu. _ Slovenfgradec: |Jo*i|> Straus, uradnik v Soita-"i". nameetnik freMo Rauter, ^ nar nem!" I Ker nixte napadenča takoj Iz-mrila o jasa jen napad na dva rn- da aeaalke niso mogle zmagovati darja. Dva rudarja iz Sitarjev- in ao jih morali demontirati. * "ta se vračala z vozom iz Treba je bilo ugotoviti, odkod Startna. Se preden sta prišla je voda vdrls v rov; ali iz po-vasi Cerovce, sta prihitela iz toka Medije, malega potočka J»nt dva znana fanta Iz vasi Ribnik ali iz hriba Borovnika, v p"dbiča. Ne da bi oba rudarja katerem je polno vode. V petek '¡""'k k»j hudega, sta skočils se je pripeljal tudi rudniški doAleca k vozu ter za vpila: glavar Stergar. Končno se je danes v soboto zjutraj poarečilo strokovnjakom, da so omejili nadaljni pritok vode. In kakor se čuje, bodo lahko v 4 dneh t delom zopet «Mal*veli Delavstvo je Wk> silno obupano. kajti, ako se strokovnjakom ne bi posrečilo pritok zajeziti, bi voda zalila res rov in par sto delavcev bi bilo brez kruha *IIC| po obeh rudarjih. Kakor "'^njeno, sta se spmvita vsak "nega, ki se seveda v prvem ^notku radi preplaienosti ni-rj ttofrla zavedati opasne situ-m* lar postaviti v bran. Socialistične in komunietične kandidature. Kakor amo fe poročali, so vložili social! ati svojo Kšndlflatho listo za skupščinske volitve v Ljubljani. Kandidat je železniški revident Josip Kitek, njegov tfamestnik pa uradnik Bolniške zavarovalnice Ivan Mil-nar. Komunaitf in bemotovci so vložili skupno listo z odvetnikom dr. Milanom Lemežem kot kandidatom in Zvonimirjem Bernotom kot namestnikom. Listi sta po vrati tretja in četrta. Tudi za volilno okrožje Ljub-Ijana-Novo mesto sta viotili obe skupini sv6ji kandidatni Hsti. Na socialistični listi je nosilec tajnik OUZD Stane Likar, srezki kandidati pa železničar Fran JernejČiČ za Črnomelj, posestnik Valentin Stebi za Kamnik, mestni uradnik Nace Mihevc za Kočevje, knjigovez Josip Paatorek za Kranj, uradnik Delavske zbornice Josip Kopač za Krško in Litijo, vlakovodja Ljudevit Miklošič za Logatec, viški župan Jurij Petrovčič za Ljubljanako o-kolico, Frank Jernejčič za Novo mesto in Fran Koren za Radovljico. Nosilec komunistične liste je inž. Dragotin Oustinčlč, srezki kandidati pa med drugimi Marcel Žorga za Ljubljanako okolico in Kočevje, Mirko Weinberger za ^itijo, Anton Znidar za Kamnik'm Kranj in dr. Milan temež za Radovljico. Socialistična lista na Kranjskem bo četrta, komunistična pa peta. Brezarčen ljubimec. Sele 10 letni zidar Josip Beljak iz Ar-cllne pri Vojniku je Začel lju-bavno razmere z nekim dekletom, ki se mu je končno udalo. Komaj pa je zaslutil, da postaja mati, mu je bilo očetovstvo mučno ter se ga je skušal otresti na vse mogoče načine. Prigovarjal je svoji bivši ljubenki najprej, da navede kot očeta koga drugega. Ko se mu to ni posrečilo, ji je pozneje grozil ter jo s pestmi suv«l v trebuh z namenom, da bi povzroči} odpravo ploda. Ko se mu tudi to ni posrečilo, jo je počakal na blnkošt-ni pondeljek zjutraj ob potu proti cerkvi. Ko sta se sešla, ji Je s samokresom zastavil pot ter ji grozil, da jo umori, ako vztraja pri avoji trditvi. Ko vse ni nič pomagalo, jo je trikrat udaril z revolverjem po trebuhu s tako močjo, da je naalednjega dne — dva meseca pred Izno-šenjem -r- porodila. Imel je kljub temu smolo, ker je otrok ostal pri življenju. Pred okroi-nim sodiščem v Celju se je brez-srčnež zagovarjal s sllobranom, kar mu pa nI pomagalo. Dobil je dva meseca težke ječe. Utnrtl so v TMtoilJifi: Macur Jože, 2 mesece, Retje 46, sin rudarja; Zupan Neža 7§, Retje 7, prežitkarica; Martun Marija 31, Retje 65, žena delovodje; Krajšek Ana 80, Loke 87, žena rudarja; Likar Ana 8, Loke 324, hči rudarja. Velika suša v Utrl in na Km-su. Trst, 13. avguata. Suša, ki pritiska že dva meaeca, je v Is-tri uničlls skoraj ves pridelek. Polja ao ožgana; na mnogih krajih je zmsnjkslo tudi pitne vode. Ce ne bo v kratkem kaj de4-Ja, se bodo popolnoma posušile tudi trte, v katere poliga iatr-ski kmet še poslednje upanje. Sllčno sliko nudi tudi vaa Krna. Oeemnajst tnrtstov tfcltlh v Alpah. Chamonix, Francija, 26. avg. — Gorski turistični vlak, k» f» vleče lokomotiva po zobčaail tračnici po strmini, je včersj padel Iz tira na Mont Blancu v francoskih Alpah. lokomotiva in še en voz ata ae prekucnila In padla sto čevljev globoko «ez nasip. Osemnaat turistov Je Mlo ubitih in okrog 60 Je ranjenih. Med zadnjimi Je tudi nekaj Američanov. Nove volitve aa ln*em. Dublin. 2«. avg. — Vlada Svobodne irske države je snočl raz. puatila mesec dni stari parlament in razpisala nove volitve za 16. septembra. Vlada upa z novimi volitvami reducirati man. date Valerovik republikancev. Kaj bo: ženska atl moški. Ogromna večina smrtnikov ni v zadregi glede pripadnosti temu ali onemu spolu hn si tudi ne dela akrbi, da bi ae utegnil kedaj moški i spremeniti v ženako ali narobe. Toda Iznajdljiva priro-da je v svojem večnem stremljenju po varljadjah nekatere ljudi kruto Udarila, ko jim je natovorila mimo kopice običaj, nih Živ! j enakih akrbi še to nenavadno skrb. Taki spolno neopredeljeni ali premalo opredeljeni ljudje se Imenujejo herma. froditi. Mod dvoapolcl pa je malo izrazitih: pri večini se rsivoj izvrši povsem aeaiMženo in nor-malno. Mogoča pa ao tudi preae-nečenja, ki smo jih omenili uvo. doma. B takim primerom hermafro-ditizma se zdaj bavijo češki zdravniški krogi. Gre za deklico nekega šelezniškega uslužbenca v Franki tatu na sever, nem Moravgkem. Starši «o jo aprejeli kot hčerko; dobila je pirt krstu ženpko ime in so jo tudi vedno smatrali za žensko bitje ter jo kot tako vtgojevali. Sedaj je stopila v 18. leto„ki je — kakor znano — v doraščanju mladine, ztalUiSa Ženske dokaj važno. In gllfl od dne do dne je bolj podobna fantu. Visoka je 160 cm, krepKe ^oatlve, moč-n1h mišičastih ttOveduje, da ni nfVdkr v življenju občutila nič lenafeefa v sebi In se je vedno čudila, da jo oblačijo kot di*li. co. Imela je vsekdar moške nagibe; rada se je igrala t dečki in je v tepetih z njimi zmerom zmagovala. Najljubša ji je bila telovadba, zanimala pa ao jo le moška opravila v hiši in na polju. V 18. letu ao jI jeli poganjati brki pod noeom, v zadnjih letih pa ae je rada zal j ubijala v deklice, katerim je noaila razne darove in ft njtmi koketirala. Bitijih stikov ni imela, ker se je bala kazni. Pred zdravniki je isjavlla, da JM» rada po* Kl..., Ta devojka, ki noče biti žen ska, je bila .minule dni v Brnu natančno praisKana in operirana. Zdravnik je ugotovil, da je duševno bližja moškemu nego ženskemu spolu. V njenem tele. au so sicer ttnski organi, vendar pa nerazviti in neapoaObni za funkcijo, a tudi moški niso toliko razviti, da bi md*la brez nadaljnaga valjati za moškega. Zdravnik sklepa, da je sicer len-aka oseba, ki Ima ženske organe, vendar pa je na pol moška. Z drugimi besedami: njen spol bi se lahko imenoval nevtralen ali tretji spol. Ta pa praktično ni mogoč. Nadaljna zdravniška pretaka, va bo dokazala, ali ae da Izpolniti njena žalja, da ae z operacijo pretvori v moškega. Vaeka-kor ae hoče deklica, če ji je le priroda dovolila samoodločbo, čimprej rešiti bluze in krila In ae za vse čase posloviti od spola pramatere F ve. Ce bo šlo . . . •takmo- Mi ZDRAVSTVO Pobijanje naMIJIvth bolezni. V PasteurjeveVn zavodu v Parizu nadaljuje skromno in ne-opsženo svoja raki^Ovamja ruski znanstvenik dč. Bezredko. mogoče najboljši bakteriolog naše dobe. Po dolgem opazovanju. je namreč pHAel mol do zaključke, da hat*ad*jo bacili te ali one nalezljive bolezni vedno samo en, In aiceV določen člova-škl orgah, fločhn se drugih sploh ne lotijo. LegSr se ni» prime n. pr. samo, če okužijo tako svktie Kbtrtove paličice naša črevfcaa. Ofctali organizem preheae te bacile brez zlih posledic. Prav tako ifhmhne pri Človeku ali livall neprijetna furunkuloza le tedaj, če okužijo debfcli streptokoli ali stnfflokoki našo kolo. C« vsbtizgamo te bakterije v poljftbpn notrajnl organ psa aH kfftija, se ne pojavi na ilvfelt noben tvor. Ce pa ršnlmo kolo, Odnosno, če napravimo- Katial od oktrtenega organa do kole, Imajo bakterije proat vhod In furunkuloza ae pojavi. Ta lokalizacija povzročtteljev različnih epldemičnlh bolezni je lKimagsla dr. Kesredku do odločilne zmage nad najhujšimi sovražniki človeškega organizma. Lani na ješen je n. pr. izbruh-nil*lefirar v Lodzu, središču poli« ske predilne industrije. Oblasti so takoj odredile varstveno cepljenje po metodi dr. Beiredka, t. j. skozi usta, kajti na ta im-čin se črevesa najlažje imuni/i-rajo. Izmod 28 tisoč Iflfl cepljenih ljudi je obolelo na legnrju samo 43 oseb, to se pravi na vsakih 67S ljudi je prišel en pacijent. V Pondiaherlju, prestolnici francoske Indije, je razaajala lani kolera. 1030 domačinov je zbolelo predan je doapelo iz Pariza naročeno cepivo, 831 p« jih je umrlo. Zato pa je bik) ceplje-no s vakcino dr. B*sredka nad 6,000 ljudi in izmed njih ata umrfa samo dva bolnika. Novo cepljenja skozi kolo ln sluznice se, Je Izvrstno obneslo pri ljudeh in «ivallh. Doelej ao zdravniki pobijali furunktiloio s kopeli in mašili, v neredkih primerih pa ao posegli tudi po operacijskem notu< Toda not je zapustil na eparlrancti za vselej brazgotino. Metoda dr. Bee-redks odpravi neprijetnosti tekom enega dneva. In Imenitni bakteriolog fmk velikanske uspehe tudi pri. drugih * nalezljivih boleznih. Z nepričakovanimi rezultati leči prsna vnetja pri dojiljah, vnetje srednjega ušesa, najrazličnejše izpuščaje ln slič-no. Razun teravpetlčnega pome- Slovaški Nirstfu 1 ____M — í £ ItJkmrp. IT. 1S07 v SrUvi GLAVNI STAN, 2SS7 SS SO. LAWNOAU AVt, CtUCAOO. ILLINOlt Isvrievalni odbor: UPRAVNI OOiKK; ■ VImmI Calakart Mwiásiáafk Aaireir VlAvMk, K. V. D. T Bes IU, JekaaUwa« I'».; «1- U|alk Éba Navali 1 tajalk Umne 0ra4U«k| VL Wasajntk Jaka VecrMit «radMk (kaatta Jale Save*-Siki «pravit al J fftaalla Kili»» U«Aaa| vrhovni «dravaik Ur. r. J. Kara. «SIS ta. Ctalr Ava„ CkvatoM». Okla. QOWODAMKI OD8BX1 ^ t, m K. Tltk St„ C lat ala aS. Oklai Prask liLi Jaaak ia»aa Avas ditoeie. Itt. Jaka Oarlak, POIOTNI OtMRKt 414 W, Ray St., StrtagfUM. VQ.i Aim TrMj. City. IE i Bea U. atraSaaa, Ps i Taa> Sakragal. R. P. D. N¿ 1,____________ Praak Podboj. Bas «1, Park Hill. Paw Anton ftular. Bo. 104, Orees, Keas. BOLNI AR I OO8RR1 . OSREDNJE ORROllK: l^vraaa Ura4i4ak. MIMI 8«. Uwaáala Ava. wBHnMf' PP VERODNO OK noil E; ja«** Zorko, R. P. D. t. Bes ltt, Wael Newt«a. Pa.1 Astea Abraia, UM K. 7«tk 8t, CUvalaa«, Okie. RAPADNO OKROllRs Jacob Ratak, R. R. I, Ras M, PMakerg. Raas. SvXrfíí1 Ri^žlSi^Slr CWsfc«ka, Mía«., «a aav. tap.) J«ka G«. Nadzorni odbor; M» oKl ÜJ^IÜ Mftt, Wis. Zdruftitvenl odbort Freak Vidmar, prašaadnlk. 1501 A«ff«ata «tM Dilaai«, Hit JKRa Otip, «4N M®. Cllftan Park Av*, Cklcafo, III.; Pat ar G ««Pal, left! HP. Broadway, Danvar, (Tal«. POZORI-—RoraapoiUaaca I ftavalal «IberalkL II 4aU)a t ptaraa« arsep, aa iHI Mkelei ▼RA P1RMA, kl «a neaalaja aa paala (I. pradaalalka, aa naalavat Pra4-saéalMve 8. N. P. J. HIT49 Be. UwmUla Ava.. Cklaata. III. V8R RADBVR I10|4NI.AKR PODPORK HK NABLOVBi Bolnllka lajai-Uve B. N. P. |„ Sftf 80. Law«-dala Ava.. Chin»k«. 111. V8K /APltVE V ZVM/.I Z IW AUAJNUSKIMI HOPLI aa HUI|a|n na aaalovi HUf«jnlllvo H. N. I*. J . Ao. I.a«ndala Ava., Chlčas», 1U. . Vaa prllofeba vlad« pailovanla v pi. Uvrlaval»«» odboru ea aa| poMlaio Prank Zajrn, armlnadiilku nadaornaaa «nlbora. Cigar aaalav )a apera). Val pHslvl n« «1. porotni odtok aa naj pollljalp aa aaalovi Jok« tiorlak. 414 W. Hay Rt., Hprlnvfleld, 111. Val dopial la drupl aplal, naananlla, agUel, aarol«l«a la aslok vaa. kar ie v ivatl an|la*lloitt JadaoU. aa) aa p«4ll|a aa aaalav 1 "PRORVKTA," «66741 80. Mwadsla Ava., Cklrapn. III. na ima ta meVods tudi profilak-tičen pomen in büia ae Čas, ko bo rabil Bezredkova sredstva vsak kirurg pred operaoijo In po operaciji! >Ta dvojna opreznost bo rešila bolnika ponovne obolelosti In bo tudi preprečila naknadne komplikacije. Dva belogsrdna generala ustreljena v Rusiji. Moskva, £6. avg. Uradno poročajo, ds ata bita bivši koza. škl general Boris Anenkov In njegov štabni šef, general Denisov, včersj ekaekutlrsna, Anenkov je bil kozaški diktator v juf.nl Slbirfjl leta 1018. Oba •ta slullla v Kolčakovi armadi in vrnila sta se it Kitajske pred nekaj meseci. Vršila ae Je sodna obravnava, kl je trajala 19 dni in stotine prič je potrdilo, da ata Anenkov In Denleov ve. lela poetrellt! cele maae vojnih ujetnikov In revolucljonarnlh kmetov. Na Havajih tltejo lagtibljene amarlška letalce. , Honolulu, Hsvsjl, Z6, avg. — Posebna reševalna ekspedidis je dsnes odpotovala v vailuškl dlatrlkt na otoku Maul, odkoder je prišla vpat, da je v ondotnih divjih hribih videti avetllkanj* ponoči, kakor da nekdo kuri In dajp signale s lučjo. Blllnjt preblvakl tudi prevljo, da so 17. avguata slišali brenčanje letala v zraku. V nadl, da se tam morda nahaja katero Izmed Ugub. Menih letsl Iz Dolejpve letalake dirke, je skupina moških odšla v omenjeno hribe, v Rpet an zamorec Unían. Pine Bluff, Ark. — V četrtek Je drhal tukaj llnčala mladega zamorca, ki Je bil obdotten napada na belokolno lensko. Dr. Iial Je Iztrgala samorca Is rok šerifa, kl ga Je aretiral, Siromaka so potegnili na prvo drevo In Uatrelll! vanj čet ato kra. «el. Nevesta v Fort Dodfe. Iowa. — Mary Dugan. tukajšnja 19latna nevest*. al Je izvolila "everaRe" za avoio prodno obleko, ko se Je v flNttefc (WeHa. ZKLKZNlAKIM PIHAKNIAKIM I ITRLUZBICNCKM MICZDA POVIftANA. Povišanje znaša pet odstotkov. Chicago, III. — Kszaodišče Je priznalo plaarnlškim ualuiben-cem, skladiščnim delavcem in postajnim nauta vi Jwicem na II-llnoia Central šeleznici |>et odstotkov mezdnega povišanja. Ta razaodiični isrek je veljaven tudi ta njeni podruini telezuici Yatoo in Miaaiaippi. Povprečno povjftanje je tri cente na uro. Piaarniški uslui-benri so v letu 1*2€ zaslutili po- „ vprnčne na lets flMI. Uslužbenci «o vprašali /m 10-odatol-no mezdno povišanje. Newyertkl tapa« w ^ Nemčiji t j j lP|á prohlbW'IJI éerlln, 26, avg — Newyorškl tupan James Walker, kl se nahaja zdaj v Berlinu, Je bil anoči gost tokajinjnga Ameriškega kluba Zupan Je navdtišeno z njimi vred pil peneče se nemško pivo, in ko Jlnfle napil zdravi-co, Jih Je ogovoril: "Dragi mo. jI begunel, kl aU» obetali 18 «mend nun tu!" « . . Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA • Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeSkem, nemAkem, angleSkem jeziku in drugih • VOMTVO TISKARNE Al'KIJ K A NA / ČLANSTVO H. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI One «nterne, unljtko ddo prve vr»te. Ven pojasnila daje vodstvo titkarnc Pilila p* U« . S. N. P. J. PRINTERY 2BB7M So. UwBdRla Avanua OflCAGO, ILL TAM m DOBE NA tBIvO TUDI VIA U«TM P R O S V E T A Kram* Bevk: STRINDBER60VA MATI Le povrino in ponajveč radi razvpitega zovraitva do lenak nam je znan Strindbesg. Kdor je prebral dvainitirideaet debe-lih zvezkov njegovih zbranih spisov — in niti ni treba, da vse prebere — bo spoznal, da je Strindberg znal bolj ljubiti nego sovražiti, da je bil velik u-metnik, modne, nesrečne in zagonetne nature, ki mu je prinesla mnogo težkih ur. Morda je bil v tistih stareh, ki so ga najbolj živo zadevale v meso in najbolj bolele, krivičen v toliko, da je risal le aenčne strani in je svetle poteze zamol-čsl, ker jih nI opazil. To se mu je pripetilo, ko je opisal odnose moža do žene. Ne vselej. Tudi solnčne strani te vrste so vidne v njem in niso redke. In če lahko trdimo že pri drugih možeh da je pri odnoau do matere v kali položeno razmerje do drugih žena, smemo to trditi tudi pri Strindbergu. * In lahko rečemo, da nam je Strindberg v razmerju do matere simpatičen. Z naturalistično nstančnostjo nam opisuje Strindberg svoje življenje. V knjigi "Sin dekle" nam riše svoje detinsko in dijaško ^dobo. Njegov oče je bil arl-stokrat po rodu in vzgoji. Mati je bila sprva dekla, ki jo je pozneje oče poročili O nji pUe: "Mati je bila v evoji notranjosti demokratlnj*. Bil je vedno preproeto, a čisto opravljena. Otroci so morali nositi čiste in zdrave obleke, a nič več kot to. Bila je prijazna do služin-čadl, ln je kaznovala avoje otroke, če so se grdo obnašali nasproti njim, takoj, ne da bi zadevo preiskala, samo na podlagi ovadbe. Nasproti ubožcem je bila dobrosrčna; naj je bilo še Uko pomanjkanje v družini, ni nikoli pustila berača od vrat, ne da bi mu dala jeeti." Na drugem mestu: ."Za Otroke je bila vedno polna skrbi. Strigla jim je nohte, zavezovala ranjene prste, tolažila je in pomirjevala, če je ^ koga kaznoval, kljub temu, da nas je pogoeto zatožila.--J-Iz njenih rok smo dobili jedi, od nje smo dobili tolažbo; zato je bila priljubljena, medtem ko je oče ostal tujec, nik kot prijatelj." Kot mlad dijak je mora za nekaj časa od .doma. Občutil je Čuvstvo praznote, čutil se je tako zapuščenega, da je začel jo- U-Ko so ga bratje vprašali, *a-kaj joče, je odgovoril, da hoče domov, k materi. Smejali so se mu. V tem hipu mu je priplavala podoba matere pred oči. Res- na, mila, amehljajoča ae mu je prikazala. Slišal je njene beae- prej sovraž- de ob parniku: Bodi ubogljiv in prijazen nasproti vsakomur, pazi na obleko in ne pozabi na večerno molitev, Pomialil je nato. kako je bil neposlušen nasproti nji. in ee je vprašal, če je morda bolna. Njena alika se je dvignila, očiščena, razjasnjena, in ga je vlekla k sebi z večno nepre-trgljivimi nitmi hrepenenja. To hrepenenje po materi ga je spremljalo akozl vse življenje. ___Kaj je bilo, ki ga je tako vezalo z materjo?" Tako piše Strindberg o materi v gori imenovanem romanu. Postala je po mnogih porodih — dvanajat jih je imela. — šibka, legla je zgodaj v posteljo in je le tu pa tam zopet vstala. O njeni smrti piše: / "Neke noči ga je prebudil oče tov glas iz spanja. Planil je kvišku. Tema je bila, v sobi. Iz teme je slišal očetov glas, ki je bil globok in trepetajoč: I — Dečki, vatanite, pridite k materini smrtni postelji I Kakor strela ga je zadelo. Tre-ael ga je mraz, da so udje tolkli drug ob drugega, medtem ko se je oblačil; koža na obrazu je postala led; oči so bile široko odprte, zalivale so jih solze, da je bil videti plamen luči kakor gromen mozolj. ♦ Nato so stali vsi ob bolniški postelji. Jokali so enouro, jo- kali ao dve, tri ure. Noč je počasi potekla. #ati je bila nezavestna in ni epoznala nikogar. Smrtni boj je pričel z grgranjem ln SPOVED L. N. Tolstoj.—Prevedel Josip Vidmar. (Dalj«.) Potrebna ln dragocena je razrešitev protislovja med končnim in neekončnim ln tak odgovor na žlvljensko vprašanje, da je življenje mogoče. In to edino razrešitev, ki je najdemo povaod, vedno in pri vseh narodih, — razrešitev, ki se je izobllkovsla v času, v katerem za nas Izgine vsaka zgodovina človeškega Šlvlje-nja, razrešitev, ki je tako težavna, da ml ne moremo uatvaritl ničesar podobnega, to razrešitev lahkomišljeno razdlrapo, zato da bi zopet poatavill ono vprašanje, ki Je lastno vsakomur in na katero nimamo odgovora. Pojem neskončnega Boga, božanatvenosti duše, zveze med človeškimi dejanji in Bogom, enotnosti, bitnosti duše, Človeškega pOjma nravnega dobrega ln zla — so pojmi, ki so iz. delsnl v skriti neskončnosti Človeške misli, so tisti pojmi, brez ksterih ne bi bilo ne življenja ne mene samega, jaz pa sem zavrgel vse to delo celega človeštva in hočem napraviti vse sam, na novo in po svoje. Takoj nisem tako mislil, toda zarodki teh misli so že bili v meni. Razumel sem prvič, da je moj, Schopenhauerjev in Salomonov položaj kljub vsej naši modrosti nespameten: ml vemo, da je življenje zlo, pa vseeno živimo. To je očitna nespametnost. kajti če je življenje bedasto, — ln če jaz tako ljubim razumnost, — tedaj je trcfca življenje uničiti, pa ga ne bo Imel kdo zanikati. Drugič sem razumel, da se vrte vsa naša razsojanja v začaranem krogu kakor kolo, ki ne prime v zobato kolo. Naj raz. sojamo Še toliko in še tako imenitno, odgovora na vprašanje ne moremo dobiti in vedno bo 0 »k 0, in da je radi tega naša pot najbrž zmotna. Tretjič, začel sem spoznavati, da je v odgo. < vorlh, ki jih daje vera, shranjena najglobja modrost človeštva, in da jih na podlagi razumu nisem imel pravice zanikati in da so ti glavni odgovori edini odgovor na žlvljensko vprašanje. X. Spoznal sem to, vendar pa mi ni bilo od tega lažje. Sedaj sem bil voljan sprejeti vsa. ko vero, samo da ne bi od mene zahtevala naravnost zanikanja razuma, kar bi pomenilo laž. In proučevat sem kakor budizem, tako mo-hamedanstvo in bolj od vseh drugih — po knjigah in živih ljudeh okrog mene krlst. janstvo. Naravno je, da sem se obrnil na verne ljudi mojega kroga, na učenjake« na pravoslavne Imgeslovce, na menihe, na samostanske oče. te, na pravoslavne l>ogoslovce novega odtenka ln c««lo ns takozvane nove kristjane, ki izpovedujejo izveliivsnje že iz nsme vere v odrešenje. In okle|tal sem se teh verujočih ljudi In jih izpraševal, kako verujejo in v čem vidijo smi. sel življenja. Kljub temu. ds sem kolikor sploh mogoče popuščal in da sem se izogibal vsakih debat, nisem mogel sprejeti >t»re teh ljudi, — videl sem. da tisto, kar so oni izdajali za vero, ni bilo pojasiiitev, temveč zatemnitev žlvljenskega »misla. in da Nami svoje vere niso uveljavlja. II, ¿ato ds bi odgovorili na ono žlvljensko vprašanje, ki je privedlo do vere mene, temveč ta. radi nekakšnih drugih, tujih mi ciljev. S|M»ntinjam se mučnega čustva groze, ki me je prevzemala, ko *«*m |»adal it nade, ki nem jo tolikokrat in tolikokrat oličutll v občevanju j temi'ljudmi, nszaj v prejšni obup. Cim Holj, čim p ra imeti preko 10,000 naročnikov ie to leto. Agitatorje, ki > bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrade. < n noye naročnike na dnevnik "Prosveto" ss otvari 18. februarja 1927 ln se saključi 18. novembra 1927. Vsakdo, ki se «aro« na dnevnik "Prosveta" ln U doslej ie ni bfl naročnik, bediš! sa pol leta aH sa celo leto, ali če stari naročnik pošlje dva ali vač naračnin NOVIH NAROČNIKOV, je deleien nagrada v knjigah is sa-loge Kajttevao Matice S. N. P. J. Pogoj sa nagrada je NOV NAROČNIK In vsakdo mara poslati etki vsoto naročnine bres vsakega odbitka poštnine ali provizije upravalštva "Prosveta". V tej kampanji ni dovoljena nobena provizija. Kdar si vusbm provizijo, ne dobi nagrade. Za eno polletno naročnino na dnevnik je pošiljatelj šriiiis knjige "Jfaamle Hlggina," ki je vredna $1.00. Za eno celoletna aarečatae Js psil-Ijatelj deleien "Slovensko-angleške slovnice," vredne $2.00, aH pa dragih kajlg ia saloge Književne Matice v vrednosti $2.00. Za dva celoletni aarečalal MoM pošiljatelj knjiga "Ameriški viadna $840, aH pa drugih kajlg Ia zalege Kajttevne Matica V aU98.ee. Bratje Ia sestra 8. N. P. J„ kakor tudi drugI rajsld In rojakinj* M Is niste aarečsal na dnevnik "Proeveta," sedaj ia vam nudi da al aa majhna vaetico aakavtte dober Hat In peleg tega deMte fs kajlge ZASTONJ l Pošertte ee z naročbo! PefljRe naročnine Be danasl Nsročataa svete- aa eno leto je $6.00, aa pel Ida $1.00. (Za Chieage Ia Ocero js $7 JO, člani plačajo $8.30, aa Evropa pa $9.00.) Claal S. N. P. J. UM aa cele lete aH $2.40 aa pel Ista. ker čkal plačajo pri $1.20 as Ista ss tednik. Mladinski List stane aa ene leta 91 JO. Vsa ptsau Ia denar pošljite na nesfev: Proeveta, 2887 Se. Lsiradsls Ara, Chieage, IH