iiiERišKA Domovina
Ulm
NO. 238
AMOUCAN IN mm
@@mm im LUimjAm om$
HO/Vt E
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 10, 1968
$LOV€NIAN
W€WSPAP€i&
ŠTEV. LXVI — VOL. LIVE
John Birch Society se
živahno udejstvuje
Organizacija skrajne desnice
se krepi in živo širi svojo propagando.
INDIANAPOLIS, Ind. — Ker Vlada občutek, da pri nas utegne priti do večje veljave režim močne roke, seveda pa ne prave diktature, ni treba prezreti delovanja raznih desničarskih ganizacij, kjer se zbirajo glavni desni zagrizenci naše dežele. Mednje spada gotovo znana “brezarska organizacija” - John Birch Society, ki je te dni praznovala desetletnico obstoja. U stanovil jo je pred 10 leti indu-strijec Welsh iz Belmonta, Mass.
Na ustanovnem zboru je bilo komaj 11 njegovih prijateljev in somišljenikov. Danes ima organizacija že 80,000 - 100,000 članov. članstvo namreč močno niha. Centrali se javlja okoli 4,000 Podružnic in ekspozitur. Vsi člani so izredno aktivni in požrtvovalni, saj vodijo nad 400 knjigarn, ki prodajajo v glavnem le k o n s ervativne knjige, brošure dd. Gibanje ima tudi svoj redni Večerni čas na več kot 100 radij-skih postajah. Knjigarne napravijo letno približno $4 milijone Prometa. Dohodki od članarin in Podpor znašajo letno nad $4.5 nhlijona. Organizacija izdaja tudi svoj propagandni mesečnik V 30,000 izvodih.
Veliko pomembnejša je delavnost članov. Vsi člani se ne u-dejstvujejo samo v matični organizaciji, sodelujejo tudi pri Vseh drugih desničarskih organizacijah. Aktivno posegajo tudi v politiko. Pri letošnjih volitvah ie na primer 80% članov agitiralo za Walaceja, 20% za Nixo-na, za Humphreyja pa nihče!
Naravno niso menjali svojega tališča do komunizma. So njegovi odločni in dosledni nasprotniki, zato tudi ne odobravajo no-oenega stika s komunisti in obijajo politiko raznih “mostov”, gospodarskih, kulturnih in podobnih stikov. Se seveda vneto Udeležujejo vseh akcij proti domačim ameriškim komunistom ■‘n levičarskim organzacijam, ki st°jijo po mnenju vodnikov °hn Birch Society pod komunističnim vplivom. Od Nixono-^ega režima pričakujejo vse ^°hro, toda hočejo počakati, da j^dijo, kako se bo obnašal proti
°skvi. šele potem mu bodo prisodili pravo ceno.
Novi grobovi
Helen Bernard
Po treh tednih bolezni je umrla v Woman’s bolnici 61 let stara Helen Bernard z 8016 Kos-ciuszko Ave., preje s 6506 St. Clair Ave., roj Palčič v Clevelandu, žena Johna, roj. v Zalogu v Sloveniji, mati Jean Dragar in Regine, stara mati Thomasa in Gary Tomšič, sestra Franka Palčiča. Pokojna je bila članica SNPJ št. 137, kjer je bila zadnja tri leta predsednica. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Avenue v četrtek ob enajstih dopoldne na Highland park pokopališče.
Arabski gverilci bodo verjeino prav kmalu ulivali svoje sadove
Vixcnova administra-cija ne na levo ne na desno
^NEW YORK, N.Y. — Iz okoli-. ^voljenega predsednika R. ^lx°na je bilo objavljeno, da je inVa administracija sestavljena ^ 1° bo R. Nixon predstavil
Vnosti v sredo zvečer ob de-setih.
trdijo, bo nova admini-'<zmerne sredine” in se ^ b0 nagibala ne na levo in ne itn ^esno‘ "B0 kažejo tudi vsa J^anja svetovalcev in so-aVcev, ki so bila že objavlje-

^rmcnsh
prerok
pravi:
^hlačno z naletavanjem snega, ^išja temperatura okoli 30.
Strašen primer morale
na dnu na Angleškem
NEWCASTLE, Ang. — Anglija, ki se tako rada postavlja svojo moralo, je dočakala letos svojevrsten rekord v nemorali: dve nedorasli dekleti, stari 11 in 13 let, sta padli sodniji v roke, ker sta obtoženi, da sta zadavili dva fantička, stara 3 in 4 leta, da bi “se zabavali in razburjali” nad umorom”. Sodnija je proti navadi objavila imena obeh deklic in rezultat prvih ugotovitev. Umor pride pred poroto, obravnava bo trajala več kot teden.
Pri zaslišanju valita obtoženki krivdo in odgovornost druga na drugo. Zločin je bil odkrit, ko so našli kratka pisma obeh obtoženk, ki sta v njih pisali o tem, kar sta storili. Značilno za obtoženki je obnašanje po umoru. Obe obtoženki sta namreč hoteli iti kropit umorjena otroka, da bi videli, kakšen vtis bosta nanje napravili trupli.
Za angleško javnost je vse skupaj nekaj neverjetnega in nemogočega, tak je splošen vtis. Moralna rana se bo pa le počasi razbolela, to je prva reakcija na zločin, kot ga angleška kriminalistika ne pozna.
Ni pa treba kazati s prstom na Anglijo. Kar se je zgodilo tam, se lahko zgodi tudi drugod. Kjer se obožuje organizirano divjaštvo, se lahko razbohoti tudi posamič.
Napetost med Izraelom in a-rabskimi sostedi se bliža no vi krizi.
AMAN, Jord. — To, česar so se politični opazovalci arabske-go življenja zmeraj bali, se je zgodilo. Arabskih gverilcev ne moreta več krotiti ne Naser ne Husejin. Zrasli so jima čez glavo. S svojimi vdori v zasedeno ozemlje in atentati v Izraelu samem so prisilili izraelsko vlado, da je blokirala vse zasedene a-rabske kraje.
Svoboda gibanja je skrajno o-mejena. Za večino osebnih potovanj iz kraja v kraj je treba imeti potno dovoljenje, ki je zvezano s preiskavami. Zelo je oviran tudi blagovni promet, ker je treba naložene tovorne avtomobile na vsaki meji prekladati. Tudi prihajanje na delo in odhajanje z dela je podrejeno cestni kontroli, kar povzroča hude zamude. Najbolj je prizadeto arabsko prebivalstvo v zasedenih krajih. Poostrena kontrola prometa naravno razburja vse Arabce, ki živijo blizu izraelske meje ali demarkacijske linije. To se čuti celo v jordanskem glavnem mestu Amanu.
Tam so prepričani, da se kriza bliža vrhuncu. Ali bodo znova izbruhnile sovražnosti med Izraelom in njegovimi sosedi, kar v Tel Avivu resno pričakujejo, ali pa bo prišlo nekje v arabskem svetu do uporov, morda najpreje v Jordaniji. Kje bi se
Zakaj je popravljanje aviomeblfov tako drago
WASHINGTON, D.C. — Kongresni pododbor je pod vod-stom kong. P. A. Harta, demokrata iz Michigana, preiskoval pretekli teden vzroke stalnega naraščanja stroškov za popravila in vzdrževanje avtomobilov.
Dognal je, da so stroški v zadnjih 8 letih porastli vsaj za polovico.
En vzrok vidijo v pomanjkanju mehanikov, saj je prišlo leta 1950 povprečno na enega mehanika vzdrževanje le 73 avtomobilov, sedaj pa jih pride že 130., v ...........
Strokovnjaki opozarjan na dej- fMC,no od,skocl,la m 111 Jfn hd,1: stvo, da tovarne avtomobilov |kopter p0‘e?;,1 12 ”orJai° m.llj dajejo sedaj vec na lepo obliko ,	° ... n,n
kot na trdnost avtomobilov. Ne- skam T!™' To Je “° 919 ame-feateri nepristranski s;rokovnja-,nsko leta,° ‘zSublJf» tek<3m
ki sumijo, da industrija nalašč T—, ,	.	. . ^ .
Vietnamom m 4. letalo sestre-
IZVIDNISKO LETALO ZDA
SESTRELJENO NA SEVERU
Včeraj je bilo sestreljeno nad Severnim Vietna mom ameriško izvidniško letalo, četrto od u stavitve napadov na Severni Vietnam 1. no vembra. Oba letalca sta srečno odskočila na morje v Tonkinškem zalivu in bila rešena.
SAIGON, J. Viet. — Ameriško vojaško poveljstvo je objavilo, da je bilo včeraj sestreljeno nad* i Severnim Vietnamom izvidni-.ško letalo RF4C. Oba letalca sta
izdeluje avtomobile tako, da je ..	,
popravil čim več in tako vedno !ljen° tam P° ustavitvi letalsklh
napadov na Severni Vietnam
1. novembra letos. V raznih vojaških akcijah sta bila danes se-
znova zasluži še s prodajo nadomestnih delov. Ti so povprečno veliko dražji, kot bi lahko bili z ozirom na produkcijske stroške. Če pomislimo, da stanejo let-
Bivši diktator Jiminez pri volitvah uspel
CARACAS, Venez. — Bivši diktator Marcos Perez Jimenez, potem val revolucije ustavil, ne!ki je bil obsojen, da je poneve-more nihče predvideti. Vse stra-Jril in odnesel državi 13 milijo-ši zagonetno obnašanje Moskve, hov dolarjev in presedel zato kjer se na videz za sedanje sta-j več let v ječi, je pri volitvah v nje v arabskem svetu ne brigajo nedeljo, 1. decembra, odlično dosti. Morda videz moti. To je zmagal, izvoljen je bil v senat,
streljena dva helikopterja. Ameriške pomorske sile so
no popravila avtomobilov'lastni- pretekli petek začele vestnejŠe ke v naši deželi okoli 25 bilijo-lin dosledneiše nadzirati rečne nov dolarjev, nekako $230 na rokave in PrekoPe v delti Me' vsak voz, in da izdamo povpreč-!konga zahodno in severozahodno za nove avtomobile v letu 29!n° °d SaiSona’ ki vodii° Proti bilijonov dolarjev, šele lahko j meji Kambodže. Mornariški pa-prav sodimo važnost popravlja-'trok:d	nadzirajo pazljivo
nja avtomobilov ne le za avto- ob podpori helikoPteriev ves mobilske delavnice, ampak tudi Vodni promet’ da bi ^mogočih
za samo avtomobilsko industri- rdečim podporo iz Kambodže.
Pri tem naporu sodeluje nad 40
ameriških patrolnih čolnov.
Enote 1. letalske konjeniške divizije ZDA so se včeraj spopadle z rdečimi v bližini meje Kambodže. V 6 ur trajajočem
jo, oziroma industrijo rezervnih delov!
celotno področje in začelo obroč postopno stiskati.
Včeraj je bila operacija kon čana. Poročilo pravi, da so zavezniki v teh bojih pokončali 862 sovražnikovih vojakov. Marini so imeli 95 mrtvih in 504 ranjene, izgube Južnih Vietnamcev in Južnih Korejcev, ki so tu di sodelovali v akciji, pa so bile “lahke”.
glavno vprašanje, ki ga sedaj pretresa politika v arabskih deželah.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
čeprav je že vse od izpustitve iz ječe v tujini.
Njegova stranka “National Civic Crusade” je dobila vsaj 25 poslancev od 197 in bo imela kar precej besede v novi zborni ci.
boju so pokončale 45 sovražnikov, same pa imele 14 mrtvih in 17 ranjenih. Sovražnik je poslal nekaj min in raket na dve pokrajinski glavni mesti v bližini meje Kambodže.
Marini “očistili” področje južno od Da Nanga
Ameriški marini so ob podpori južnovietnamskih rednih e-
Harold Wilson toži nad osamljenostjo Anglije
Predsednik vlade Velike Bri tanije ne vidi nikjer več pravih prijateljev svoje dežele.
LONDON, Vel. Brit.. — Predsednik vlade Harold Wilson se bori z najrazličnejšimi težavami doma in v mednarodni politiki. Doma se mu upirajo unije in zahtevajo konec dobe “zategovanja pasu”, ko je očitno, da se funt še ni izkopal iz svojih težav in se pojavlja nevarnost novega znižanja njegove vrednosti. V zvezi s tem so postale vesti o odstopu finančnega ministra Jenkinsa tako trdovratne, da je ta včeraj smatral za potrebno uradno izjaviti, da ne misli odstopiti.
Tudi v mednarodni politiki se je položaj Velike Britanije v zadnjem času precej oslabil. Nekdaj je lahko vedno računala na trdno oporo v Washingtonu, ti časi so minili. Združene države ne dajejo Veliki Britaniji, odkar je njena moč očitno padla, pred-
onstran
Iz Clevelanda in okolice
Ne odlašajmo—
Poštni urad svetuje in prosi, da čim preje odpošljemo božična voščila. Če le mogeče še ta teden!
Letna seja—
Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue ima jutri, v sredo, ob enih popoldne glavno letno sejo v Slov. domu na Holmes Avenue.
not zaključili včeraj čiščenje o-zemlja južno od Da Nanga, ki so!nost- med zavezn^^ Iga začeli pred tremi tednu Atlantika.
Skupno je tedaj okoli 7,000 mož j zavezniških oddelkov obkolilo
Clevelandskega župana Sfokesa praznične skrbi in težave
CLEVELAND, O. — Oboževalci režima sedanjega župana Carla Stokesa so sestavili kar celo spominsko knjigo, ki opisuje vse pridobitve sedanje mestne uprave pod vodstvom župana C. Stokesa v prvem letu njegovega vladanja. Knjiga je kar čedna na pogled in tudi ne varčuje z o-pisovanjem vsega, kar se da zapisati v dobro sedanji mestni upravi. To pa za župana Stokesa ne pomeni nobene težave, kajti težave se mu grmadijo že sedaj tudi za prihodnje leto. Ne bi govorili o skrbi za mir in red v mestu. Ni nikjer zapisano, da bo leta 1969 tudi res vladal. Vse je odvisno od tega, kako bo delovala znana koalicija belih in črnskih zagrizencev. Zadnje čase se je začela v drugih mestih nekaj krhati, ali se bo tudi v Clevelandu, bomo šele videli. Vsako krhanje pomeni seveda tudi pojemanje udarnosti te koalicije, kar si vsi želimo.
Stokes ima druge skrbi, ki so že močno otipljive. Mislimo na mestni proračun za prihodnje proračunsko leto. Položaj je, kratko povedano, sledeč:
Stokes je podedoval od svo-
jega prednika R. S. Locherja nizek proračun, pa tudi nizko mestno zadolženost.. Ob prevzemu oblasti je odobreni mestni proračun znašal okoli $84 milijonov. Ta proračun ni zadostoval za prvo leto, Stokes mu je moral dodati nove vire, kar : je pomenilo nove davke.
Za prihodnje leto 1969 je prvi načrt za proračun že narejen. Znašal bi okroglo $103 milijone, dohodki so pa preračunani le na $96 milijonov. Že to, da primanjkljaj 7 milijonov, pa še ni vse. Mestna u-prava trdi, da bodo izdatki morali znašati najmanj $111 milijonov in da bo torej treba skrbeti za nove dohodke v skupnem znesku $15 milijonov k sedanjim naračunanim $96 milijonom.
To pa niso mačje solze, saj bi potemtakem rastel letni proračun za povprečno 25%. Mestni svetniki so se ustrašili vseh teh številk in so jim napovedali oster boj. Vedo namreč, da se bodo davkoplačevalci znašali nad njimi in ne nad županom, ker oni odobravajo proračun in ne župan. Pravijo, da bodo oglodali proračunski predlog do kosti in črtali vse, kar ni neobhodno
potrebno. Debate v mestnem svetu bodo gotovo zelo ostre, ne bodo pa dosti pomagale, kajti le malo stroškov se bo dalo znižati.
V proračunu odpade na primer za policijo in gasilstvo okoli $45 milijonov. Dvomimo, da bi kdo upal zagovarjati črtanje pri tej postavki, saj vemo vsi, v kako slabem finančnem stanju sta policijska služba in varnost pred o-gnjem. Tudi socijalni politiki so stroški res pičlo odmerjeni, s priboljškom milijona dolarjev ne bo dosti pomagano, črtati se pa sploh ne bo dalo nič.
Županu Stokesu ne bo preostalo drugega, kot predlagati nove davke. Seveda jih bo zagovarjal, toda javnosti ne bo zadovoljil, naj bo njegova u-temeljitev še tako stvarna.
Potrebe mestne uprave so tako velike, da bo župan Stokes iskal pomoč tudi zunaj mesta, na primer pri republikanskem guvernerju J. Rho-desu. Rhodes bo že nekaj dal, saj je še vsako leto, toda svojega prispevka ne bo bistveno povečal, saj bo že brez tega moral tudi on povečati svoj državni proračun morda tudi ravno tako za 25%.
Ostane torej federacija. Tam bo sedel republikanec R. M. Nixon na čelu. Stokes se ga ne boji, je že bil pri njem in mu ponujal novo idejo: Nixon naj ustanovi posebno komisijo, ki bo posredovala stike med velikimi mesti in federacijo. Ideja ni ravno preveč nova, toda Johnson ni hotel o njej slišati, ker je mislil, da take zadeve lahko kar sam najbolje ureja. Stokes ni dobil od Nixona nobene jasne izjave, zadovoljiti se je moral s simpatično oceno. Je to razumljivo. Republikanec Nixon bo mislil tudi na svojo stranko, ta pa ni dobro zapisana v velikih mestih. Za podpiranje takih mest bo skušal dobiti obliko, ki bo mimogrede tudi nekoliko koristila republikanski stranki, na primer preko državnih uprav.
Stokes torej lahko pričakuje, da se bo glasil odgovor iz Washingtona nekoliko pritrdilno, toda navezan bo na pogoje, ki mu ne bodo všeč. Tega se ne bo ustrašil. Ve namreč, da v njem ne vidi Nixon le demokratskega mestnega župana, ampak tudi enega med vodilnimi črnskimi politiki v naši deželi, in to nekaj pomeni.	I. A.
Predsednik vlade Harold Wilson se privatno jezi, da Velika Britanija nima več “pravih prijateljev” med močnimi. Amerika je postala “brezbrižna” ob britanskem umikanju s predelov vzhodno od Sueza. Sovjetska zveza je postala sovražna, odkar je Velika Britanija tako ostro obsodila sovjetski vdor v Češkoslovaško, De Gaulle se še vedno upira sprejemu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost, Zahodna Nemčija pa je nejevoljna na London, odkar je ta skušal Bonn prisiliti k povečanju vrednosti marke kot ukrepu za rešitev francoskega franka in za okrepitev funta in dolarja.
------o-------
“Kisikova soba” blaži
znake starosti
LIVINSTON, N.J. — V St. Barnabas Medical Center imajo posebno “kiskovo sobo”, ki je stala okoli 2 milijona dolarjev. Zdravljenje v njej “more teoretično preprečiti učinke staranja”, je dejal glavni zdravnik tega oddelka dr. Charles Abbott.
Tu puste bolnike pod pritisk treh atmosfer in jim dajo nato dihati čisti kisik. Ta gre nepo-sredo v telo, med tem ko gre sicer redno preko pljuč v kri in ga rdeča krvna telesca raznesejo po vsem organizmu. To neposredno sprejemanje kisika v telo daje srcu in ostalim organom možnost počitka in krepitve, publiki Čile.
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer letno sejo v SND na St. Clair Avenue. Po seji božičnica, izmenjava daril ($1.00). Na razpolago oodo okrepčila.
Dobrodošel—
Iz taborišča Latina v Italiji je prišel v Cleveland Alojz Gleščič, roj. 4. junija 1933 v vasi Osek pri Novi Gorici, po poklicu čevljar. Dobrodošel in vso srečo! V bolnici—
Mrs. Dorothy Mlinar s 725 E. 155 St. je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 320. Obiski so dovoljeni.
Rokoborba—
V	četrtek, 12. decembra, bo v Areni gala nastop rokoborcev. Začetek ob osmih.
Televizorji—
V	Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj odlične ZENITH televizorje najnovejšega izdelka. Več v oglasu!
Mohorjani—
Te dni prihajajo knjige Družbe sv. Mohorja v Celovcu za leto 1969. Tisti, ki bi jih morda do konca decembra ne dobili, naj to gotovo takoj prve dni novega leta sporoče Slovenski Pisarni v Baragovem Domu, 6304 St. Clair, telefon 361-5926. To velja zlasti za mohorjane, ki so v tej pisarni plačali udnino in naročnino za knjige.
Koristno branje—
V	Slovenski pisarni lahko dobite naj novejšo slovensko brošuro “Svobodni pogledi” za 60 centov. Zanimivo branje o naši komaj pretekli zgodovoni je to.
Bonda zavrnjen—
Etični odbor je včeraj soglasno odločil, da Alva T. Bonda ne more biti član uprave CTS, ker bi ga to zapletlo v križanje koristi, njegovih privatnih in mestnih, ker je v upravi družbe, ki ima posle z mestom. Župan C. Stokes, ki je Bonda imenoval v upravo CTS, je imenovanje umaknil. Prvi je dvignil svoj glas proti imenovanju mestni odbornik E. Turk iz 23. varde. K uspelemu nastopu v obrambo mestnih koristi E. Turku naše čestitke!
Krššanski demokrat predsednik Venezuele
CARACAS, Venez. — Vrhovni državni volivni svet je včeraj objavil, da je pri predsedniških volitvah v nedeljo, 1. decembra, zmagal krščanski demokrat Rafael Caldera. Dobil je 1,082,941 glasov ali 29%, oddanih glasov, njegov glavni tekmec, kandidat vladne “Akcijske stranke” Gonzalo Barrios pa 1,051,-870. Caldera bo naslednik Raula Leonija.
Krščanska demokratska stranka ni dobila večine v Kongresu, tam je vladna stranka nekaj močnejša. Novi predsednik utegne imeti zato v Kongresu težave, kot jih ima krščansko-demo-kratski predsednik Frey v re-
nJSUfiKiSKA DQMOVliiA, DECEMBER 10, 1968
/mEiiSMA rnmmm
83X7 St. Clair A v« — HSndenson l-062f — CloT«l*nd, Ohio 44103
National and International Circulation
■-ubiishfcii daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
KAEOCN1NA;
&a Združene države:
$18,00 n* leto; $8,00 za pol leta; $8.00 za i m«Hwa Kanado in dežele Izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 1 m« Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION SATES;
Doited States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for S month* lUmad.a and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 238 Tuesday, Dec. 10, 1968
Titovih 25 let vladanja
Koncem novembra 1943 so jxigoslovanski komunisti zborovali v Jajcu v Bosni. Tam so ustanovili tudi novo rdečo Jugoslavijo. Zato so že do sedaj imeli to obletnico v velikih časteh, še posebej pa letos, ker je poteklo 25 let komunističnega režima v Jugoslaviji. Dober del vseh slovesnosti se je vrtel okoli Tita samega, saj že 25 let neomejeno gospodari nad Jugoslavijo. To je vsekako dolga doba vladanja, dosegel jo je pred njim v komunističnem svetu le še Stalin, drugim vodilnim komunistom pa še veliko manjka do te dobe. tudi v svobodnem svetu ne poznamo v tem stoletju razen španskega Franca in portugalskega Salazarja nobenega pomembnega diktatorja, ki bi bil tako dolgo na oblasti.
Že te misli nas stavijo pred vprašanje, kako to, da je ravno Tito dočakal tako blestečo usodo. Na kaj se je mogel Tito opirati v prvi vrsti, da je dosegel tak uspeh, ki mu ga nihče ne more odrekati. Mislimo, da mu je do uspeha pripomogla cela vrsta okoliščin in osebnih lastnosti.
Tito spada čisto gotovo med spretne politične hazarderje, je pa tudi osebno prebrisan in se ne boji tveganja. Najbolj so mu k uspehu pripomogle napake njegovih nasprotnikov.
Seveda mu je pa velikokrat pomagala tudi sreča.
Le sreči je treba pripisati, da se je tako poceni zmazal iz zadrge, ki so mu je Nemci pripravili med vojno v Drvarju. Srečo je imel, da je izigral Angleže na Visu in jim pred nosom ušel v Moskvo na posvet. Sreča ga je obvarovala tudi pred atentati, čeprav je zmeraj dobro zavarovan.
p. Nazal je tudi veliko spretnost v izigravanju svojih partnerjev. Saj je “nadmudril” celo samega Churchilla. Izmaknil se je tudi vsaki pasti, ki mu jo je nastavil Stalin.
Vse to je naravno silno dvignilo njegovo samozavest. Saj je ravno zadnjič priznal, da si je že med vojno dovolil, da se je sporekel s Stalinom in da ni rad poslušal nasvetov iz Mosjcve.
Največ je imel koristi od napak svojih nasprotnikov doma in na tujem.
Že 1. 1942 je začelo postajati jasno, da je Tito postal nevaren tekmec vsem jugoslovanskim politikom in organizatorjem odpora proti okupaciji. Pa se za vse to ni nihče zmenil. V Londonu so se srbski in hrvaški politiki igrali z usodo, doma pa politiki niti slišati niso hoteli o skupni akciji proti komunističnemu gibanju. Vsakdo si je postavil svoje cilje za prvi čas po vojni in si pripravljal pot do njih, kot je vedel in znal. V tem pogledu je bil značilen tale dogodek: Kmalu po atentatu na pokojnega bana dr. M. Natlačena je bil v Ljubljani sestavljen načrt za revizijo ustave, ki naj jo kralj po predlogu vlade oktroira. Ustava bi morala seveda uzakoniti federativni sistem. Dočim so bili v Ljubljani skoraj vsi za ta načrt, so v Zagrebu rekli, da o tem ne morejo govoriti, ker je dr. Maček zaprt, v Beogradu so pa rekli, da so Srbi okupirani in da nimajo politične volje, torej na morejo ničesar sklepati. Iz Londona je pokojni Gabrovšek odgovoril, da je vlada stalno “v Splitu”. To se pravi, da je razdvojena, brez upanja, da bi se mogla sporazumeti na karkoli. Komaj dve leti pozneje se je pokazalo, da je vsem protikomunistom v Jugoslaviji že 1. 1942 tekla voda v grlo. Podobno zaslepljenost res težko najdemo pri katerikoli drugi politični emigraciji.
Titovih jugoslovanskih nasprotnikov v svobodi ni iz-modrila niti tragedija ob koncu vojne. Usoda jih je razgnala po vsem svetu, obenem pa tudi dosti jasno namignila, da bo upov na spremembo režima v Jugoslaviji zmeraj manj in ne zmeraj več. Vse to ni nič pomagalo. Svoje že same po sebi revne sile so drobili v divji tekmi, dokler niso prenehali biti resna nevarnost za jugoslovanski komunizem. Še sedaj, ko za titovce ne pomenijo ničesar več, se nočejo sporazumeti med seboj niti v nekaterih osnovnih političnih ciljih. Kot žaba v luč so zaverovani v neke namišljene cilje in pri tem trdno verujejo, da bodo cilji postali dosegljivi že v kratkem času. Ni torej čudno, da je Tito politično emigracijo že odpisal.
Tito je že dolgo na grebenu svoje moči in slave, pa vendar vsega ni dosegel in to ga mori in jezi. Je dolgo upal, da bo ustanovil “tretjo silo” kot protiutež Ameriki in Rusiji, pa se mu je ideja popakedrala. Dviga se rdeča Kitajska, ki je seveda proti Titovi zamisli, obenem pa se bližamo dobi, ko se bosta v nekaterih vprašanjih sporazumeli Amerika in Rusija. To bo smrtni udarec za Titovo zunanjo politiko.
V Moskvi so namreč titoizma siti do grla, ker jim samo kvari posle s svojo gospodarsko politiko in svojo federacijo. Kremelj sovraži Titov gospodarski sistem, vendar upa, da ga bo življenje samo pokopalo, zato ne nastopa proti ti- decembra ob štirih popoldne s tovskim gospodarskim načrtom. Še bolj sovražijo v Krem-j “Slovenskim božičem”. Jaz m lju Titovo idejo o federaciji. Saj zmeraj bolj čutijo, kako j dolga vrsta ljudi za menoj pri-narodi, ki so pod moskovskim bičem, dvigajo glave in že cakujemo, da bomo slišali dosti
misel na to jim je zoprna. Z vdorom ruskih divizij v Prago je nastopil tudi prelom v odnosih med Beogradom in Moskvo. Moskva bo skušala izolirati titovce na obeh straneh železne zavese.
Na komunistični strani gre ta proces hitro naprej. Tam nima Tito nobenih zanesljivih prijateljev več, niti Ceau-sescuja. V svobodnem svetu bo Moskva rekla: Kdor je s Titom, je proti nam. Človek bi rad poznal tisto diplomacijo, ki bo prijateljstvo s Titom zamenjala s prijateljstvom z Moskvo. Seveda bo tudi Amerika dala več na Moskvo kot na Tita.
Tita jezi tudi to, da ni ustvaril miru med narodi znotraj Jugoslavije. Ker ni pravega sporazuma med Srbi, Hrvati, Slovenci in Makedonci, dvigajo narodne manjšine svoje glave. Poročila o tem iz vseh krajev ob državni meji (tudi v Sloveniji) govorijo jasno besedo. Režim sicer skuša te pojave zatreti, pa jih ne more.
Veliko je dosegel Tito v svojem življenju, toda ni mu bilo vsaj do sedaj dano, da bi svoje uspehe konsolidiral. O tem seveda na jubilejnih slavnostih v Jajcu ni padla nobena beseda. Zadušil jo je uraden, toda umeten optimizem.
I. A.
BESEDA IZ NARODA
božičnih pesmi iii orgeljskih božičnih melodij.
Lepo bi bilo, če bi se pokazali tudi tisti, ki so bili nekoč naši farani, pa jih je veter potegnil drugam.
Razumljivo je, da bi vsa ta društva z morebitnim dobičkom napravila majhno darilo Novorojenemu, zato Ti, dragi brat in sestra, pridi! Naj Ti ne bo žal časa in tistih centov, ki jih boš pri tem potrošil.
Torej na zajtrk in breakfast 13. decembra, po potice 22. decembra dopoldne, popoldne ob štirih ta dan pa na božični koncert. Božični koncert priporočam posebno vsem tistim, ki naše cerkve znotraj še niso videli. Je krasna in vredna obiska!
Vesel, blagoslovljen Božič in srečno novo leto želi vsem
J. P., poročevalec
le tisti, ki si bodo nabavili vstopnice v predprodaji, bodo imeli vstop na “Pristavsko noč’’.
M. Pust
Bom, §sam, isim - pri Mariji Vnebovzefi zvonim
CLEVELAND, O. — Mežnar ne utegne zvoniti, ker . ima še vedno preveč posla z odpadlim listjem, ki ga veter podi sem in tja, pa na okrog, zato mi je neki cerkveni mož namignil, naj jaz pozvonim.
•
Ta veliki zvon poganjam. Srebmo-bronasti glas naj doni do vseh faranov in sosednjih župnij, naj sporoči, kaj se v žup niji Marije Vnebovzete godi.
Zahvalni festival je sicer lepo uspel, pa bi lahko še lepše, če ne bi premnog faran odšel tisti dan po drugih potih ali če ne bi ostal doma. Pika!
*
Pogled naprej:
Člani Društva Najsv. Imena so se zganili in hočejo pokazati, da tudi moški nekaj zmorejo. Pravijo, da bodo 15. decembra po vseh mašah servirali v dvorani pod šolo Slovencem zajtrk s klobasicami in omletami, Ame-rikancem pa breakfast, sausages and pancakes. Tisti, ki bo omlete pekel, je zaupal, da bodo nadvse dobre, ker bo namesto vode rabil smetanasto mleko. Poleg obširne omlete bo vsak dobil še pest tistih malih klobasic, ki ne vem prav, kako se nosijo v usta — po dve ali tri naenkrat. In dobro kavo vam bodo nalili, kolikokrat boste želeli.
Jaz, ki imam še dober apetit, sem sam pri sebi sklenil, da bom šel (kakor navadno) tisto nedeljo enkrat k sv. maši — dvakrat pa v dvorano pod šolo. Po osmi maši bom imel z rojaki zajtrk, po zadnji, dvanajsti pa z Ameri-kanci “breakfast”. Tole sem tudi ujel, da bosta nosila na mize Riglerjev očka in sin. Taka orja-ko ne bosta nosila lahkih krožnikov — bi bila skoraj sramota.
Sem stavil predlog, da bi bilo lepo in dobro, če bi bilo za okras v kuhinji par žensk. Ni mi uspelo. Zavrnjen sem bil, da bo vse v redu poteklo brez meni predloženega “okraska”. Tole še rečem: Zajtrk bo obilen in okusen, zato je malo manj kot greh, če ga zamudiš! Pika.
m
Članice Oltarnega društva, te pridne čebelice, bodo za praznike pekle orehove potice in še druge dobrote. Take potice bodo, da se bodo kar topile v ustih in polzele v temne rove. Zasigu-rati se moraš, zato pokliči Miss Josephine Pavli 851-5798. n o vej koliko
Glavna letna seja SChsha slov. upokojencev na Holmes Žvensie
CLEVELAND, O. — Tajnik Kluba slovenskih upokojencev za področje Holmes Avenue naznanja vsem članom in članicam, da bo v sredo, 11. decembra, glavna letna seja, na kateri bo izvoljen odbor za prihodnje poslovno leto. Poleg tega je treba rešiti tudi več drugih važnih točk in se pogovoriti o veselici, ki je določena za 9. februarja 1969.
Pričetek seje bo ob enih popoldne, eno uro preje kot običajno. Vršila se bo v spodnji dvorani Slov. doma na Holmes. Po seji bo predavala Miss J. Reiter o S. S. Red Cross in postrežba bolnikom na domu.
Sledila bo božičnica za vse člane in članice pri pogrnjenih mizah. Na razpodago bo kokošja pečenka in pijača. Tudi novi člani bodo tega deležni. Noben član ali članica ne sme manjkati, vsak naj pripelje s seboj po kakega novega člana, da zamašimo vrzeli, ki jih je napravila v naših vrstah smrt.
Tisti, ki ste zdravi, ohranite zdravje in prihajajte redno na seje!
Pozdrav!
John Trček, tajnik
Prislavska noč
tov potic bi rad in čakale te bodo 22. decembra. Doslej se je tem ženam še vsaka peka posrečila, zato le s korajžo naročajte. Brez naročila je pa tako: Bo ali pa — ne bo.
Cerkveni pevski zbor pri Mariji Vnebovzeti se ne bo kazal, pač pa se bo oglasil na koru 22.
CLEVELAND, O. — Ponovno obveščamo vse člane in prijatelje Slovenske pristave, da se bo vršila “Pristavska noč” 18. ja-Njejjnuarja v Slovenskem narodnem ali koliko duca- domu na St. Clairju. Ob okusni večerji, v družbi starih prijateljev in ob zvokih “Veselih Slovencev”, se nam obeta lep in nepozaben večer.
Vstopnice so skoro pošle, le nekaj malega jih imajo še odborniki na razpolago. Zato opozarjamo tiste, ki se žele večera udeležiti, da si vstopnice takoj preskrbe, da ne bo prepozno.
Hkrati obveščamo javnost, da vstopnic na sam večer ne bo na razpolago, blagajna bo zaprta in
K moji šestdesetletnici
MILWAUKEE, Wis. — Zadnje čase se veliko piše doma in po svetu, da nekaj ni v redu z Ameriko. Vršijo se protesti, u-pori študentov, sežiganje vojaških pozivnic, zastave, demonstracije revežev in proti vojni v Vietnamu. Nihče nima rešitve. Belci v Ameriki želijo mir in blagostanje, isto želijo črnci in drugi — tega pa ne želijo tako-zvani voditelji — ti želijo oblast. Kljub vsem neprilikam Amerika žanje velike uspehe na kulturnem, gospodarskem, športnem, vojaškem ih znanstvenem polju. Amerika ima v New Yor-ku najboljšo opero na svetu. V novi stavbi Opere “Metropoli tan” nastopajo največji umetniki na svetu.
Amerika ima poleg naj večjih in najmodernejših baletnih skupin tudi 2000 simfoničnih orkestrov, izmed teh 15 najboljših na svetu. Ameriški dolar je še vedno gospodar sveta. Amerika je na zadnjih olimpijskih igrah pridobila 107 medalj, od teh 45 zlatih. Vsa čast taki mladini. Vsa čast mladim vojakom-juna-kom, ki se bore v džunglah Vietnama. V tem je dokaz, da a-meriška mladina ni pokvarjena in pomehkužena.
Vse spoštovanje našim astronavtom, ki so pred kratkim v Apollu 7 preleteli in obkrožali Zemljo 11 dni. In še nekaj — letos so Amerikanci od 7 Nobelovih nagrad odnesli 5. In če ne bi bilo tako, kot je, in če bi vse države vrnile Ameriki svoj dolg, bi lahko polovico Američanov živelo na občinske stroške. Kajti'nekateri današnji ljudje bi radi sanjali in živeli v tistih Starih časih, ko ni bilo -davkov ne vojsk. Dvakrat v letu je rodilo polje, dvakrat na leto je rodilo grozdje, nikoli,ni pobila toča, ni bilo ne suše ne povodnji. Ljudje so držali križem roke, pa so imeli vsega zadosti. Pravijo, da se je narava izneverila, pa ni res, človek se je izneveril. Za nekatere je prevelik čas, da bi ga razumeli, zato gre mimo njih.
Torej 4. decembra 1968 sem dopolnil 60 let svojega življenja. In ko gledam preko ramen nazaj, se čudim, kaj sem vse preživel. Čas beži in prisili vsakogar proti volji v starejša leta. Čim bolj se staramo, tem slabši postajajo ogledala. V teku življenja so nekateri propadli radi fizičnih težav in duševnih ne-prilik, mnogi so se raje predali nesrečni usodi, kot hi se borili. Veliko število jih je premagalo vse ovire in so še danes na pravem mestu, čeprav že čutijo, da se sprehajajo osamljeni v Sahari.
Včasih se s hrepenenjem spominjam dogodkov iz davnih dni lepe rojstne domovine, ki mi ni takrat dovolila, da bi smel živeti v njej. Danes sem srečen, da živim v Ameriki, ki mi je dala drugo domovino, polno neprecenljive svobode, kot zahteva in želi moje življenje.
Na koncu naj še dodam, da sem hvaležen vsakemu umetniku, vsakemu človeku, za najmanjšo dobroto in umetniški u-žitek. Hvaležen sem vsakemu za smeh, ki mi ga je privoščil, hvaležen sem za vsako prijazno besedo in prijazen pogled. In nasmejem se, če se spomnim nečesa, kar se mi zdi otročje in neumno, ali česar si vendar želim nazaj. Za mladostjo se ne izplača jokati. Z vero in upanjem gledam v lepšo prihodnjost. Začel bom meriti novo, mirnejšo pot, kajti včasih je bilo tako, zdaj pa je čisto drugače... in s. tem vas prijateljsko pozdravljam, želim vam srečen Božič in veselo novo leto.
L. Galič
SPOMNITE SE REVEŽEV!
Novice in voššila z Otoka
(Nadaljevanje)
Avstrijska uniforma in disciplina sta vojakom dolgo časa o-stali v srcih. Ko je prišla nepriljubljena in starokopitna, za naše ljudi nerazumevajoča uniforma z juga, so se marsikje ohladila srca za novo državo in to je bil prvi neuspeh. V teku 20 let so se razmere normalizirale, prišla je druga svetovna vojna, revolucija; kruto dejanje okupatorja je še bolj prižgalo zamisel Jugoslavije. Revolucija in nje ideja je prva leta precej umazala dobro ime države, toda čas polagoma celi rane. Manjkalo je prave krščanske ljubezni, spoštovanja in dostojanstva in to danes po 2 - 3 letih povojne Jugoslavije še vedno boli. Kriv je pač tuji meč.
Nekateri vidijo iz tega rešitev v samostojni Slovenski državi. Lepa zamisel, toda skoro neizvedljiva. Skozi naše ozemlje se z avtomobilom pripelješ po dobri cesti v eni uri. Malo ozemlje. Imamo zelo nevarne sosede, kateri komaj čakajo, da bodo naše meje popravljali v svojo korist. Komaj čakajo, da bi Sava in Gorjanci bili naša narodna mejnika, kot je to bilo 1. 1941-1945. Meje sedanje Jugoslavije so mednarodno priznane in ako pride do razbitja in okupiranja po tujcu njenega ozemlja, nihče ne bo mignil s prstom radi tega. Ne bo ljubezni, ne narodnega spoštovanja in človeškega dostojanstva in naš raj tujcev bo lastnina. Na vse to naj oni pomislijo. Boljše je malo potrpeti, čeprav težko, kot pa nekdaj ob ubitem narodu peti žalostinke. Čas bo vse prinesel in razčistil razna nerazumevanja. Če bomo ohranili zvestobo Bogu in dediščino naših vernih krščanskih prednikov, se nam ni treba bati konca.
Malo kramljanja zopet. Najprej se zopet ustavm pri Tonetu in Juretu na hribu. Vedno kaj zanimivega modrujeta z Juretom le o dogodkih, ko sta še fantovala tam v lepi Bel-i Krajini, pa kar nekako pozabljata. Človek prav rad posluša in bere dogodke in zgodbe preprostega vernega ljudstva preteklosti tam pod košatimi Gorjanci. Sedaj, ko sta zopet kaj naprešala, Bara pa pripravila kaj dobrega za pod zobe, se bodo tam v spodnjemu štuku ali pri topli peči lažje obujali stari spomini. Le veselo praznujte naše stare praznike:	sv. Miklavža, Božič,
sv. Štefana, Šentjanža, Tepežni dan, Silvestrovo, Novo leto, sv. Tri kralje. To so res prazniki slovenske domačnosti in vernosti! Bral sem, da so bili v Clevelandu en teden g. prof. Matija Tomc. Gospod Matija so veren, vesel “Belokranjac” in v njih glasbenih delih se vsepovsod zrcali vesela, verna, poštena belokranjska duša. Bog ve, če so o-biskali tudi Toneta in Jureta in tam v spodnjem štuku kaj po belokranjsko modrovali. Gospod ni imel dosti časa in je zopet šel nazaj med Domžalčane. Ugasnila je v Belokrajini zopet velika zvezda — dr. Adlešič Jure. Naj blagi mož v miru božjem počiva.
Jamrovški Majk me v dopisu v avgustu letos vprašuje, ako mi je poznana Bučka na Dolenjskem. Kraj mi je seveda poznan in če me spomin ne vara, da je tudi Majk nekje blizu tam zagledal luč sveta. Sejmovi so bili tam dvakrat na leto zelo dobro obiskani in dosti dobrega blaga, govedi in konj je bilo prignano tja in bila je res živahna kupčija in se je precej literčkov cvička popilo ob takih prilikah. Čas je bil zelo prikladen za vse to, saj se je vršil sejem na praznik sv. Matija v februarju in drugi na sv. Martina dan v novembru. Oddaljen gorski kraj je bil bolj pasiven, toda od tam je bil krasen razgled po vsej Dolenjski in delno po Hrvatski in štajerski. Lepa razgledna točka je bilo
tam župnišče, katerega je 1. 1912 tam zgradil agilni župnik č. g. Blaž Rebolj, umrl v juliju 1938 kot župnik v Beli cerkvi. Župnišče je v septembru 1943 žalostno končalo in postalo žrtev boja: med Nemci in partizani in je menda še danes žalostna razvalina. Župnik sedaj Stanuje v sosednjem Škocjanu. Farna cerkev sv. Matije pa je zopet lepo obnovljena. Kraj je pod okupatorjem veliko trpel in mnogo družin je bio preseljenih v Nemčijo. Čeprav je to gorat, pasiven .predel, je dal v preteklosti našemu narodu velike može: prof. Komjanc, prof. matematike Ra-,tajc, katerega se vsak slušatelj škofijskih zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano živo spominja. Mož, mojster v poklicu in stroki, drugače silno nagel. Učenec je včasih kar z glavo brisal tablo. Toda naučili so se pri tem možu ogromno in kateri so šli iz zavodov v druge poklice, inženirji, geografi, trgovci, bančni u-radniki, so bili pozneje temu možu silno, silno hvaležni. Pod trdo navidezno zunanjostjo je pa bilo v tem možu blago, plemenito srce, kakršnega je težko dobiti. Župnik-mučenec iz Prečne pri Novem mestu, Komljanec Janko, je bil tudi bučenski ro-jak. Ko gmo že pri Bučki, naj 'povem še to novico: V Škocjanu pri Novem mestu je letos 8. februarja umrl 91 let stari, širom Dolenjske znani g. Globevnik Ivan, dolgoletni župan in javni delavec v vseh panogah kmetijstva. Lepo častitljivo starost je mož doživel. Ogromno naroda iz vseh predelov Dolenjske se je zbralo ob njegovem pogrebu. Naj v miru božjem počiva v zemlji domači, katero je tako ljubil in čaka svoje vesele zadnje Velike noči.
(Dalje sledi)
------o—----
Itad ¥ l@§stsefu S3
lesiejs za rapyiilik®
CLEVELAND, O. — V starodavni Prištini na Kosovu *v Srbiji je prišlo 28. novembra na narodni praznik osvobojenja Albanije do obsežnih demonstracij, tekom katerih so demon-strantje zahtevali za Kosovo in Metohijo položaj posebne “albanske” republike v Jugoslaviji. Sedaj sta Kosovo in Metohija (KOSMET) le avtonomna pokrajina republike Srbije.
Zahteva je močno razburila vso Srbijo, ki je bila hudo nejevoljna že tedaj, ko so v preteklem mesecu dovolili, da izobeša-jo v KOSMETU poleg jugoslovanske tudi albansko državno zastavo. Srbi smatrajo to za žalitev in izzivanje, še bolj pa albansko zahtevo po lastni repub-hki. “Srbsko Kosovo” naj postane “albanska republika”?
Komur je znana preteklost tega predela in zgodovina srfc-sko-albanskih odnosov, ve, da Srbi tega ne bode mirno pogoltnili, tudi v Titovi rdeči diktaturi ne!
------o-----
V Pragi zamenjali tiskovnega šefa
PRAGA, ČSR. — Ko je nevo-Ija zaradi razpečavanja sovjetskega propagandnega lista Zpra-vy, ki ga tiskajo v češčini v Dresdenu v Vzhodni Nemčijb dosegla višek in je pritisk na vlado v Pragi, naj vendar nekaj ukrene proti njemu, narastel, je bilo nenadno objavljeno, da je Petr Colotka, podpredsednik vlade, bil razrešen dolžnosti načelnika vladnega tiskovnega in informacijskega urada.
P. Colotka je bil do časopisja in časnikarjev, do radia in televizije skrajno obziren in popustljiv, kar Moskvi ni bilo prav nič všeč. Njegovo mesto je dobil namestnik prosvetnega ministra Jaroslav Havelka.
------o----
Le nekaj stopinj
Za uničenje žive celice je p°' trebno običajno le nekaj stopinj nad njeno običajno temperaturo.
UMU
Iz slovenskega Toronta
9¥1NA
Še o letošnji
dvajsetletnici
Prav kmalu se bomo poslovili 0tJ tega leta, ki nosi številko ^68. Z njim bo odšlo v zgodo-v®o tudi praznovanje in spominjanje naše letošnje 20-letni-Cei ko smo mislili na tiste dni; med 20 leti, ki so postali začetki ^ega življenja v tej deželi. Za Slovence v velikem Torontu in ^eloma v celi Kanadi pa je va-2en še en dogodek izpred 20 let.
Zadnjo nedeljo, 8. decembra, ie preteklo točno 20 let, ko je smpil na kanadska tla in se na-selil med rojaki v Torontu dr. fakob Kolarič C.M. Tako je pri-Sel za ovcami tudi pastir, ki je Poskrbel, da ne bi njegove ovce P°dile v škodo, ampak da bi za-Pajale na dobro pašo in se o-kranile zdrave.
^Takoj po prihodu je dr. Jakob Klarič CM organiziral nedelj-sk° službo božjo, ki je bila v ^rkvi Marije Čenstohovske. Ker lelsko mašo so tedaj imeli Slo-: Venci skupaj s Hrvati. Maševal ^ eno nedeljo njihov dušni pa-S^r dr. Rudolf Hraščanec, dru-nedeljo ga dr. Jakob Kolarič.
asi je bilo takrat razmeroma Se nralo Slovencev v Torontu, so Pri nedeljskih mašah imeli ved-večino. Šele naslednje leto ^9 za Veliko noč je dr. Kola-
stavil besede, da bi ganil srca in voljo, da bi ljudje zopet začeli segati po naših knjigah. Naj jih navedem samo nekaj, ki so odlično božično darilo:
“Nevidna fronta” ($5 in $6). “Skozi Luči in Sence”, I. in II. del ($5 in $6). “Rojstvo, ženitev, življenje in smrt Ludvika Kavška ($4 in $5). Cela zbirka Zbornikov Svobodne Slovenije. Mohorjeve knjige za leto 1969. V Buenos Airesu je izšla monografija o dr. Janezu E. Kreku, ki jo je napisal dr. Vinko Brumen. Pošiljke te knjige še nismo dobili. “Zavržena hči” ($2). In še cela vrsta drugih, . .
Kdor želi lepo in ne predrago božično darilo, naj stopi v Slovensko pisarno na 618 Manning A ve. in naj povpraša po knjigah. Sprejemamo tudi naročila po pošti. Kdor kupi in daruje slovensko knjigo, je isto, kot bi obdaroval tri osebe: Da priznanje pisatelju in tudi to je darilo. Podpre založbo, ki pri tako mali nakladi ne more delati dobičkov. Obdaruje prijatelja, ki mu knjigo pokloni.
Uprava Slovenske pisarne
Seb
v
organiziral službo božjo po-ej samo za Slovence in sicer cerkvi Karmelske Matere bož-^e- Ko je pokojni škof G. Rož-^ari prvič obiskal Slovence v °Pontu, je izposloval tudi do-
kardi-
smeli

^jenje od torontskega McGuigana, da so ^ti stalno službo božjo samo Slovence. To se je zgodilo ^hcem julija 1949. leta. Od te-V dalje so se Slovenci vsako ^eljo zbrali k sv. maši v itali-m^ski cerkvi Karmelske Matere 02je. Točno šest let po prihodu 1 Jakoba Kolariča v Toronto j K že bila prva sveta maša v .^sbiih prostorih, v cerkvi Mari-, ^omagaj. Dne 8. decembra . ^ je v njej prvič maševal K škof dr. Gregorij Rožman. ^ vr- Jakob Kolarič CM je kot Srd pastir postavil ne samo te-v ede verski organizaciji Slo-^dcev v Torontu. Celotni slo-^ski naselbini je dal , bazo, ji ^aril jedro, usmerjal njene
glede, mislil na njeno bodoč-
fl°st.
s0 „ Njegovi skrbni pogledi pa , preko torontskih meja in %egli
celo Kanado ter iskali
^ Ujej rojakov. Ves razvoj duš-Pastirstva med Slovenci ™a početek v prihodu Kolariča in je bil spočet
g°vi zamisli.
0 zaključujemo to dvajset-
J,rav’ se sPom" ° in mu rečemo hvalo pred Prav v teh dneh slišimo, bil zopet na operacijski ^ 1 in ,se vsem, ki so bili nekoč bj KKgovi dušnopastirski oskr-’ PHporoča v molitev.
Por.
^°^ra knjiga -,^repše darilo za Božic
>. 0g° ljudi bomo obdarovali 0^i^- Iz človeške dobrote, ki deli v teh dneh, bodo d^l^tni špekulantj e delali kio cI0bičke. Slovenci ima-

^liko
lepih darov, pa se bo
bj ■. ^Mokdo obrnil nanje, da daroval. Koliko lepih slo-
e^kih
knjig leži na policah in
ki segel po njih. In ko-

^ tisoč slovenskih družin je V nas, ki nikdar ne vzamejo *Vj6_	knjig, ki čakajo na-
vako malokdo daruje za ^Njatelju, sorodniku, ali dobro knjigo; slovenski ^jejj ’ je danes tako malo celt Tako
v.
iežko
je pisati o tem,
0vek ne ve, kako bi po-
Vožnja z avtomobilom in alkohol
Zgleda, da ni praznikov brez pijančevanja. Zato tudi ni praznikov brez nesreč, ki jih povzroči alkohol za volanom. Lansko leto je bilo aretiranih 4,953 oseb, ker so v pijanem stanju ali pa tudi samo malo v “rožcah” vozile avtomobil. Od teh je bilo samo 142 žensk. Zgleda, da osebe nežnega spola ali manj pijejo ali manj vozijo.
Kaj čaka pijanca, ki ga policija vzame izza volana? če je samo malo “v rožcah”, bo zgubil “licence” za tri mesece in plačal $50, za tiste vozače pa, ki so popolnoma “pod paro”, kot pravimo, so pa kazni strožje: za šest mesecev bo zgubil dovoljenje za vožnjo in bo šel najmanj za sedem dni v ječo. To velja za tistega, ki so ga prvič zasačili pod vplivom alkohola. Drugo srečanje pijanca s policijo ima pa težje posledice: za majhno oka-jenost je izguba dovoljenja in 14 dni ječe, za popolno pijanost je pa mesec ječe in izguba dovoljenja.
• Iz . leta v leto se ponavljajo prošnje in navodila:	Če voziš
avto, ne pij. Če piješ, ne vozi. Kdor misli, da ne more prebiti praznikov brez alkohola, naj pusti svoj avto pri miru. Najame naj taksi, gre naj peš (peš hoja okajenemu človeku zelo dobro de), naj spusti ženo za volan, zlasti, če je ona abstinent. Ni pa pametno, da bi žena vozila avto, če ga ne zna.
Župnijske vesti
V središču župnije je vedno več ali manj živahno. Pri Mariji Pomagaj so imeli zadnjega novembra župnijski bazar. Pridne gospe, članice Kat. Ženske Lige, so pripravile vsemogoče privlačnosti, da bi privabile veliko obiskovalcev. Ti so bili postreženi z najraznovrstnejšo hrano, 'z večerjo in še z veselico. Ves čisti izkupiček so namerili za odplačevanje cerkvenih dolgov.
Drugo nedeljo v decembru pa se bo v obeh župnijah oglasil sv. Miklavž; pridnim bo njegov prihod v plačilo in pohvalo, hudobnim v opomin.
Zadnji četrtek so se zopet zbrali prijatelji slovenskih misijonarjev na svoj redni mesečni sestanek.
Izšla je revija “Božja Beseda”, ki je vsa polna božičnega duha. Prinaša 18 strani božičnih pozdravov od posameznikov, družin in slovenskih podjetij.
Por.
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA POLO
LXII
Svet je tako čudovito napredoval v teh časih, ko mi živimo, da ga ne moremo dohajati in se nam zdi marsikaj nepomljivo. Živimo v tako velikih časih, da nam zdi marsikaj nepojmljivo. Pa se tega kaj malo zavedamo. Človeštvu postaja ta, zemlja premajhna. Boji se, da bo nastala lakota. Zato sili na druge svetove in zahteva omejevanja rojstev. V tem se kaže nevera. Ljudje pozabljajo, da je Bog u-stvaril tudi našo zemljo in vse-bolj prepustimo njemu to skrb. Če pogledamo z drugega stališča, nas pa preobljudenost zemlje ne more skrbeti. Dokler bo šlo po državnih letnih proračunih od ene tretjine do polovico v vojaške namene in če pomislimo, kakšne zaloge so v raketah, atomskem in hidrogenskem in še ne vemo v kakšnem, nas mora v srce zazebsti v strahu, da, kadar bo to orožje uporabljeno, se bo zemlja zelo zelo spraznila. Takrat ne bo potrebe nobenih — pilul — za omejevanje rojstev v strahu, da bo zemlja preobljude-na.
Nikar ne recite, da je to — taka vojska — utopija. Nikar ne recite:	Kdo se pa upa začeti?
Prej ali Slej bo prišel na tako mesto norček, ki mu ni mar za drugo, le da se njemu dobro godi. Saj takih je polna zemlja, a ne pride vsak do tistega gumba, ki je pripravljen, da bo nekdo nanj pritisnil in — rakete bodo vzletele ... Človek si sam pripravlja uničenje in pogubo. Znanstveno je tak napredek, da
to kapitalistično spiranje mož- sti ne pozabimo Zbornik Svob.
ganov, nam ubogi raji. V drugem stavku bi pa o raji dejal tole: Roka v roki — kapitalisti in komunisti pa to rajo spretno razdvajajo, razčetverjajo in celo
Slovenije, ki ga izdajajo že nad 15 let v Argentini. Z njim se bodo naši zanamci in zgodovinarji lahko veliko pomagali in spoznavali iz njega pravo in resnič-
poosmerjajo, po njih zamisli in no sliko treh do štirih desetletij,
ščuvanju nastajajo klike in Mikice, prepiri in prepirčki, ki nimajo prav nikakega drugega pomena, kot da razburjajo kri in obremenjujejo naše duše, ki odganja božjo milost iz njih. Ne čudimo se potem, če pride nad nas kazen — sami jo kličemo na vse mogoče načine. Koristilo pa to ne bo prav nikjer, pač pa škoduje nam in narodu našemu. Ohrani, ga — o Bog! Z narodom pa tudi nas in poveži nas- v prijateljstvu in ljubezni. Proč z napuhom!
Ne pustimo ga izpred oči, da nam je vse to z veliko spretnostjo, ki jo ne čutimo, podvrženo od komunizma in kapitalizma, za vabo kot ribam, da se obesijo na trnek ali kot različnim živalim, da se ujamejo v zanjko. Mi, uboga raja, pa prav pridno hlastamo po teh vabah, ne da bi pomislili, kako smešni smo.. Mesto da bi usodo, v katero smo bili pognani, vzeli resno, se pa z njo igračkamo, kockamo in spuščamo važniške balončke, kot otroci — iz milnice. .. Bojim se, da se nam bo-to še kruto maščevalo. Ne morda nam toliko osebno kot celotnemu narodu, ki, kakor se zdi, že kruto visi nad njim “Damoklejev meč”. In zdi se, da Rusi niso zastonj privlekli tolike armade proti'Srednji Evropi. Ogromne stroške, ki jih imajo s to armado, bodo gotovo hoteli imeti z obrestmi povrnjene. Kaj se bo žgodiloj če 'zasedejo Av-
povprečen človek tega ne .morej jugošlavijb? — Nič,; kot
■nrn m riTzo + i • r-i o /-Jvnrvi’	~	•	’ I; A - v
strijo in za. n jo gl^epijo, in vso
pojmovati; na drugi strani pa duhovno tolika žalitev Boga, da se je resno treba bati, da bo prepustil človeka usodi, v katero rine sam in naj se do gotove mere uniči in sprazni zemljo, da mu bo prešla skrb in strah za njeno preobljudenost. Iz ostankov bo potem počasi nastajal boljši, skromnejši, bogaboječ rod, ki bo mislil in delal bolj samostojno in pametneje in ne bo svojih možganov-pameti prepuščal u-mivati zahbrtnemu komunizmu, časnikarjem, televiziji in radiju. Pa ti niso glavni krivci.
Glavni krivec je kapitalizem s svojimi tovarnami, denarništvom in bankarstvom. Pri tem sloju ni vesti, ni usmiljenja, ni ljubezni. Zdi se, da niti sovraštva in nevoščljivosti ni. Kar v lepi slogi gredo z roko v roki, si ,razdelijo vloge in položaje, navadno nevidno in neslišno, in v tej slogi potem pritiskajo rajo na gotovi' nižini. Ce jim kaže potreba, jo tudi nahujskajo v razne vratolomne podvige, proteste in revolucije, moritve, požiganja in ropanje — samo, da se njihovi milijoni povečavajo.
Potrudimo se in malo bolj z resnostjo opazujmo reklamo na televiziji ali pa v časopisih in revijah, s kakšno neresnostjo prednašajo razne spakedranke, nesmiselne figure, norčevanja, natolcevanja, goloto teles točno preračunane mere, da čimbolj privlačujejo. To privlačnost potem ge stopnjujejo s tem, da se taka telesa spakujejo na vse mogoče načine in z raznimi gibi čimbolj zaposlijo živce gledalcev. Kdor je temu bolj podvržen in ker se to dogaja dan za dnem, navadno taki ljudje, — ki stalno visijo pred televižnom ali dnevno prelistavajo razne- revije ali prebirajo dnevno časopisje in strastno iščejo razne senza-cije, napihnjene po brezvestnih časnikarjih in raznih neodgovornih poročevalcih, — težko pridejo ao normalnih, pametnih in popolnoma treznih misli. V e-
nem stavku bi
se ni
zgodilo nič, ko so zasedli Češkoslovaško. — Saj naš narod bo prišel le izpod enega kapa pod drugega, vendar nam pa da to mnogo misliti...
Ali bomo ostali potem še Slovenci — Slovenija? Ali se ne bo vse skupaj, nekako pojugoslova-nilo — poenotilo — pomešalo — ali porušilo? Do sedaj so se Slovenci, čeprav pod komunizmom, kot vedno v vseh časih, še kar dobro otepali in se trdno postavljali na svoje noge. Če pa pride ruska nesreča v te kraje, bo pa Slovencem marsikaj odvzeto. Tudi naši stiki z njimi bodo prikrajšani. Le komunisti in oni, ki so tako pametni, da verjamejo, da se je komunizem poboljšal, ki jim ni mar gorje, ki ga je komunizem povzročil nam Slovencem in še marsikje, ki so vse pozabili, pa se naslanjajo in povezujejo z odločujočimi doma, bodo morda imeli še dostop v domovino, vsaj -zato, da bodo nam prinašali propagando, rusko-ko-munistično in zopet lovili kaline, kot so jih dosedaj. Mnogi slabo vzgojeni — brezznačajni — breznačelni — jim bodo nasedali ... Pa vseeno ne klonimo glave.
Čimbolj se povezujmo med seboj, zaupajmo več drug drugemu, storimo vse, kar -moremo, vsak po svoji moči in zmožnosti, kdor ne more z drugim, naj moli, veliko moli, — za narodovo rešitev. Ves napuh in jezo odvrzimo proč, prenehajmo z raznimi klevetami in se povezujmo v ljubezni. Vse drugo je nično, nesmoterno in napačno. Le pomislimo, kaj smo dosegli s takimi spakami v vseh letih, kar
največje nesreče, kar jih svet pozna — komunizma.
Pa se povrnimo zopet za nekaj časa — pod Ravnik, Sv. Katarino in Grmado — na Trnovčevi-no. Pri nas namreč se je reklo po domače — pri Trnovcu. To je tik pod goro Ravnik, po katere pobočju so hodili preko Toškega čela ljubljanski turisti k Sv. Katarini in na Grmado. Nekateri so prihajali z raznimi vozili, bi-cikli in tudi peš do nas, potem pa preko Osredka na Grabce db turistovskega doma k Anžicu in dalje proti Ljubljani, do katere so se pa že iztreznili, saj je bila precej dolga pot od Sv. Katarine do Ljubljane.
(Dalje sledi)
HANDCRAFTED
iriiiiEiw
DIAQ. 282 sq. in. picture
Savdski kralj Fejsal sit državljanske vojne v Jemenu
ADEN, J. Jem. — Savdski kralj Fejsal je mislil, da bodo jemenski kraljevski uporniki po odhodu egiptovskih čet pregnali republikansko jemensko vlado ali pa vsaj zasedli jemensko glavno mesto Sano. Niso pa storili ne prvega ne drugega, namesto tega se člani jemenske dinastije pridno med seboj prepirajo. Zato je Fejsal menda spremenil svoje stališče do državljanske vojne.
Ne vztraja več, da bi morala ravno sedanja dinastija s kraljem ALBadrom na čelu vladati pd končani vojni. Je dostopen tudi za druge možne rešitve. To je dalo poguma tudi tisti struji v republikanski vladi, ki želi skleniti mir z uporniki. Vse to je napotilo jemenskega ministrskega predsednika Al-Amrija v Kairo na posvet z Naserjem. Ker tudi Naser noče nadaljevanja državljanske vojne, mislijo v Adenu, da je -sedaj res prišel čas, ko bo mogoče najti kompromis v vojni, ki traja že od leta 1962 in ji ni videti konca.
Bradley Z2417 Attractive Contemporary styled console in grained Walnut color, or grained Mahogany color. 22,000 Volts Picture Power. O1/*” Oval Front-Mounted Speaker.
HANDCRAFTED
LONGER TV LIFE! Every chassis connection is carefully handwired for greater operating dependability, fewer service problems. This means longer TV life.
ONLY
FULL FEATURES! FULL PERFORMANCE!
• 22,000 Volts Picture Power • Custom "Perma-Set” VHP Fine Tuning • UHF and VHF Spotlite Dials • "Capacity-Plus" Quality Components • Exclusive Automatic "Fringe-Lock” Circuit » 3-Stage IF Amplifier • Tone Control

The quality goes in before the name goes or -
EASY MONTHLY PAYMENTS
Norwood Appliance & Furniture
6202 St. Clair Avenue
JOHN SUSNIK & SONS
r^
V 15 letih podvojitev!
NEW YORK, N.Y. — V letih 1930-1954 se je število slušateljev in slušateljic na visokih šolah naše dežele podvojilo. Doseglo je blizu 2.5 milijona oseb. Od tedaj se je podvojilo znova. Za bodoče obetajo še večjo in hitrejšo porast. To, kar je bilo pred 25 leti izjema, postaja postopno pravilo!
CLEVELAND, O.
Molki dobijo delo
Pomivalec — pomivalka
zvečer — 6 dni
YANKOVIC STEAK HOUSE 17027 Euclid Ave. 531-5122
(x)
Moški dobi delo
Iščemo voznika ali pomočnika za delni čas, dopoldan. Kličite 431-8982.
ACME CHAIR RENTAL CO. 1210 E. 79 St.
(239)
MAL! OGLAS
A,
NAROČITE ŽE SEDAJ
SVOJO BOŽIČNO IN NOVOLETNO MESNINO PRI
CIMPERMAN'! CHOICE MEATS
520 EAST 200 STREET
481-2386

Imamo prvovrstno sveže meso, domače kranjske klobase, želodce in šunke, riževe in krvave klobase, domače kislo zelje in repo ter domačo svinjsko mast.
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
/4-
laznasiils prlfafeijem m odjemalcem
Zelo počaščeni smo, da imamo med Slovenci toliko odjemalcev in prijateljev. Da Vas bomo lahko še bolj zadovoljivo in točno postregli, se bomo 10. decembra 1968 preselili na novo, priročnejše mesto:
IIBOi St Ofair Avenue
poleg collinwoodske višje šole.
Za vsa fotografska dela se priporočamo!
tmjs sumo
WEDDING AND PORTRAIT PHOTOGRAPHY

V najem
Pet sob, vse na novo dekori-smo od doma. (Strogo pa izvza-'ran°: za dvojico na Prosser Ave. mem — cerkveno in versko živ-; Kličite pop. ali zvečer 881-6548.
Ijenje in delovanje Slovencev v,____________ (239)
izseljenstvu.)
V tem je -veliko storjenega in bo v duhovnem o-ziru — narodu — če bo ostal, gotovo dosti pomagano. Isto je v kulturnem oziru precej narejenega. Mnoge knjige, ki bodo narodu in zgodovini zelo prav ho-
se reklo — da jejdile, so izšle med izseljenci. Zla-
POZOR
Kadar nameravate kupiti ali prodati vašo hišo, lot, prazno zemljo ali farmo, kličite nas. Točna postrežba.
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820	E. 185 St.
(Tues.X)
DRUŠTVENI mm\HL
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom- ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
Hiša ugodno naprodaj
Enostanovanjska hiša v dobrem ' stanju, z aluminijastim opažem naprodaj na 6724 Bonna Avenue. Kličite 486-3223.
(238)
Lastnik prodaja
Wickliffe — bungalow, 3 spalnice, razvedrilna soba, shrambe, alum, strani, dober prostor, zmerna cena. 2316 Rockefeller, južno od Ridge. Po 5:30 med tednom.	(241)

Jerzy Zulawski:
NA SREBRNI OBLI
ROMAN
Spuščala
sva se v dolino in ugibala, kaj sedaj. Morda bi bolj proti zahodu našli mesto, kjer bi mogli z vozom v strmo pobočje, a kdo bi tvegal tako pot? Kajti če nam ne bi uspelo, bi morali napraviti tisoče kilometrov, preden bi zaobšli rob Morja nalivov od zahoda. Bolje bi bilo vrniti se takoj proti vzhodu. Morda pa se nam posreči prekoračiti povprečno sotesko v pogorju Alp; če bi se pa izkazalo, da je to nemogoče, bi kar nadaljevali pot in zaobšli ves greben.
S tem sklepom sva prišla v dolino. Kakšen strah pa naju je prevzel, ko voza nisva našla več na mestu, kjer bi moral biti! Prva misel je bila: zašla sva! Toda okolica je bila ista, isti kamni, ki sva pri njih pustila voz. Pohitela sva tja, čeprav sva bila vsa ugnana; svojim očem nisva hotela verjeti! Voza ni bilo. Iskala sva sledove koles, da bi po njih uganila, kod naj ga iščeva, toda nobenih sledi ni bilo na skalovitih tleh. Polaščal se naju je obup. 2ivež, ki sva ga bila vzela s seboj, je že pošel, vode je ostalo za nekaj požirkov, zraka za nekaj ur. Varadol je jel klicati. Pozabil je, da ga tu razen mene ne more slišati živa duša.
Začela sva iskati, pretaknila vso okolico, izgubila šest ur — o vozu pa nikjer sledu... Po obupnem iskanju sva se vrnila na prejšnje mesto. Lakota se je oglašala, vode ni bilo več, zrak je domala pošel. Vrgla sva se na tla in čakala smrti. Varadol je glasno preklinjal, jaz pa sem si ubijal glavo, kaj zlodeja ju je bilo pripravilo do tega, da sta odpotovala pred najinim povratkom.
Obstrelila me je misel, da je Tomaž nalašč zbežal in naju izročil smrti. Zakaj? Iz bolestne ljubosumnosti, ki sem jo bil opazil pri njem, ko je govoril o svoji smrti in o Marti. Polotila se me je sveta jeza. Šinil sem pokonci in hotel bežati, slediti mu, maščevati se, ubiti ga — takrat pa...
Takrat sem nekaj korakov pred seboj zagledal Marto. Šla je proti nama in se skoz svojo
stekleno masko smehljala žalostno kakor ponavadi. Skočila sva k njej in vpila drug čez drugega od veselja in razburjenja. Marta nama je nekaj časa mirno gledala na usta. Šele ko sva odje-njala vsa zaripla in gluha od lastnega kričanja, nama je pokazala, da ničesar ne razume. Pozabila sva, da naju brez cevi ne more slišati. Jeza se je na mah razkadila, bruhnila sva v smeh in ji s kretnjami povedala, da hočeva nazaj v voz. Spremila naju je — voz je stal nedaleč za skalo, ki ga je zakrivala.
Zdaj se je stvar razjasnila. Kmalu zatem, ko sva odšla, so vrhovi zakrili sonce in voz je ostal v senci. Tomaža je začelo tresti od mraza. Marta je zapeljala voz za skalo in ga obrnila proti jugu, tako da je sonce moglo ogrevati bolnika. Midva sva iskala voz daleč naokoli, nisva pa pogledala za najbližjo skalo. Marta naju je opazila še v vozu, ko sva se pa spet oddaljila, je sodila, da najbrže raziskujeva okolico, in je zato potrpežljivo čakala najine, vrnitve. Ko pa naju le ni bilo več na spregled, ji je postala stvar zagonetna in je izstopila, da naju poišče. No, pri vsem tem pa ji ni prišlo na um, da ne moreva najti voza! Vsa zadeva se je končala s smehom, čeprav je malo manjkalo, pa bi bilo po naju.
Tomaža sva našla v razmeroma dobrem stanju. Med najino odsotnostjo je komaj štirikrat omedlel. Zdaj je mirnejši in trdi, da mu je odleglo. Tega sicer ne opaziš na njegovem še vedno mrtvaško bledem obrazu, a Bog daj, da bi bilo tako. Dovolj je bilo žrtev in že kar spočetka ...
Šli smo naprej po poti, ki sva jo določila s Petrom. Pomikamo se proti vzhodu še vedno pod vrhovi Platona, ki se dvigajo vse više. Kmalu bomo ob vznožju Alp.
Tomaževo zdravje zahteva, da hitimo na vso moč. Čim preje moramo v kraje, kjer bo mogel iz voza in zadihati na prostem.
CHICAGO. ILL
Dirjali bomo dan in noč, da ja brž zapustimo to puščavo in pridemo bliže tečaju, kjer se baje pričenja dežela zraka in vode.
Pod Alpami, 3° zah. dolž., 47° sev. šir., 161 ur po začetku tretjega dne.
Vedno manj upanja imamo, da se nam posreči ohraniti Tomaža pri življenju. Drvimo se kakor brezumni, kolikor nam le dajo razkopana tla, a tečaj je še vedno daleč... in Tomaž nam usiha pred očmi. Drhtimo vsi nemirni in neučakani, povrh vsega pa nam Alpe zapirajo pot in nas silijo, da se držimo jugovzhodne smeri in oddaljujemo od zaželenega tečaja, namesto da bi se mu bližali. Da bi že bili pri soteski, da bi mogli skoznjo proti severu! Hrepeneče čakamo, da se nam odpro vrata v zid Alp, ki lazimo pod njim kakor drobcena žuželka.
Tomaž kar naprej vprašuje: Ali je še daleč? Hotel bi čim preje do tečaja, pa nismo od Sinus Aestuum napravili niti polovico poti. Strah me je, da le pomislim na to. Tomaž je najbrže pozabil na razdalje. Hrepeneče govori o vodi, zraku, kakor da ju najdemo že jutri. Bolj ko gubi moči, bolj verjame v svoje ozdravljenje. Dela načrte za bodočnost in sanja, kako si uredita z Marto ... Skrbi me ta njegova vera . .. tam na Zemlji smo rekli, da je to za bolnika slabo znamenje ...
Marta sedi ob njem in ga posluša s svojim običajnim, otožnim smehljajem. Kako mora trpeti? Saj ni mogoče, da ne bi videla, kako ugaša ...
V Prečni soteski, 82. ura
popoldne.
Nekaj mi pravi, da je vse zaman. Hočem, obupno hočem, da bi živel, tembolj goreče si želim tega, ker čutim v možganih nagnusno kačo, ki proti moji volji šepeče: Če on umrje, bo Marta enega od vaju, morda bo tvoja. Ne, ne! On mora živeti! In če umre, pojde Marta za njim, to vem. In kaj potem? Kaj potem? Čemu naj bi ostala tu midva sama? Kakšen smisel bi imelo to? Nekoč se mi je na moč upiralo, da midva služiva temu paru, zdaj pa čutim, da je v tej službi edino opravičilo najinega življenja na tem čudnem svetu. Z nju-
no smrtjo bi se začela tudi najina shirt. Kaj naj midva ustvariva sama iz sebe9 Ničesar? Najino življenje in najino delo? Komu v prid? Še nama samima ne. Torej čemu ... čemu?
A kaj če bi Marta le prebolela njegovo smrt? Kaj če bi enemu od naju ovila roko okoli vratu in mu prižela usta na usta tako kakor zdajle Tomažu... In kaj če bi jih prižela meni? ... Tako mi je, ko da se je nekje globoko v mojih prsih razpočila žareča krogla zraka, ki me duši in mi plameni po žilah . ..
Proč, proč s to mislijo! Saj bi Utegnil biti tudi Varadol... Zakaj zlodja je zašla ta ženska med nas! Čutim, da proti svoji volji, proti svoji pameti začenjam mrziti Varadola in želeti smrt Tomažu ... Ona pa sedi spokojno in upira pogled v umirajočega prijatelja...
(Dalje prihodnjič)
Voščite praznike svojim dragim v Ameriški Domovini!
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
COCKTAIL LOUNGEt—Hawaiian atmos. Well known estab. 13 yrs. 4 a.m. closing. With bldg. & adj. lot. Has modern apt. 2nd fl. N.W.—Retiring — SP 7-5346.	(238)
BEAUTY SALON SO. WEST LOCATION — ULTRA MODERN — FULLY EQUIPPED. HE 6-1322
(239
MEAT MARKET (Grocery) Fully equipd. Exc. kept. bldg, and shop. area. Summit. Priced to sell fast.	HU 5-5387
(239)
RESTAURANT—Modern 5500 No. on Harlam Ave.
Over $10,000 worth of fixtures. Owner will sell. FULL PRICE $3,500	BR 8-0801
(241)
1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Mary Kolegar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONLt from 6:30 to 7 p.m.
veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, tajnik Johr Tavčar, 903 E. 73 St, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. John Adamic, S.M. of G. Joseph Može, Reditelj, Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Frank Lovsm. Odborniki: Rudi Lekšan, Mary Blatnik, Tone Adamič, Mira Kosem. Nadzornika: Franc Sever in Lojze Mohar. Pevovodja ing. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Avb., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgf. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; roditeljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v šoli sv. Vida.
STARA NOŠA — Obleka na sliki, ki jo je pokazala 7iila-da Kitajka na modni razstavi v Hong Kongu, je bila moderna na Kitajskem pred 100 leti. Bila je navdušeno sprejeta kot “zadnja novost”.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Veronica Gerich; podpreds Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič.— Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty .Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pe-
predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagaj" nik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod nik; gospodarski odsek: predsednik John Troha, John Evatz; Joseph F. Petrie Jr., direktorij John Adams, Albert P e s t o t n i k, Louis Modic, Stephen J. Kasunich, častni predsednik Frank Žagar. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik Edwin. Grosel,
P
od-
predsednik Cyril Štepec, blagajnik John Trček, zapisnikar Frank Hren, tajnik Al Marn, tel. 681-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Richard Richard Spilar, Dan Pavšek, nadzorniki: Joe Hribar, Joe Kozar, Frances Somrak, pomočniki: Frank Sustarsich, Louis Zavodnik, John
z&s&sl TOfcs
Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony j .	,	’	'
Kolenc. Pevevodji: Reginald Res-j	4‘ torek
nik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
mesecu ob 7.30
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, 1. podpredsednik John Culkar, 2. podpredsednik Joe H a b i a n , tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
MALE HELP
BR5CK
LAYERS
CALL
636-5255
(238)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPEH-BABY SITTER Personal interview 1-9 p.m. daily Mon. off.
728-6664
(238)
REAL ESTATE FOR SALE
FRANKLIN PARK — Brick Ranch Att. Garage, full panel, bsmt. Central air-cond. Early possession. 455-4746
t	(240)
CHILD CARE—Working mother needs responsible women to stay with 2 small children. Pvt. rm. & board plus $15 wk.	348-0714
CHILD CARE — Prefer Live In.
5	days. 3 children. $25 wk. Plus Rm.
6	Board.
438-6628
Imenik raznih društev
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nad. zorniki: James Novak, Martin. Ko-mochar in Frank Dremel; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., marc, junij, september, december, kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Strauss, podpredsednik Louis Erste; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink; vratar John Strauss. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop.
v SND na St. Clair Ave. Soba št. 1. -------------------—--------
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BOKŠTNARJEV
Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannareiib bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd, UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd, EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave, (9), Tel.: ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Saver , Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prija-tel, telephone:	845-4440. Dru-
štvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger John Petrie, Vice Chief Ranger Anthony R. Kushlan. Past Chief Ranger Louis V/. Somrak, Honorary Speaker B. J. Hribar, Speaker FrankKocin, Jr. Recording Secretary Louis J. Jesek, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St. MU 1-2119, Treasurer William F. Pavšek, Youth Director Louis J. Jesek, Trustees Louis Somrak, Felix Korošec, John Osredkar, Jr, Conductors Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sentinel Anthony Mrhar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, and Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197.
Meetings are held every third Wednesday in St. Mary’s assembly hall (downstairs of the new church).
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Karen Sajovic, 183 Richmond Rd, Richmond Hts. 44143, tel. 261-1265 med 6 in 9 zv; blagajničarka Rose Intihar, zapisnikarica Adalyne Bober. Nadzorniki: Mary Redeye, Mary Ulyan in Stanley Bober. ABZ federacija za Ohio: Gayle Sajovic, John Tomko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25 v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsaki prvi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE . NO. 493 T. M,
Commander Pauline Debevec, Lt Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan,
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev Msgr John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Arthur Žanu tič, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra-bec, zapisnikar Edward Arhar slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak.
—	Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši.
—	Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja:	Rev. Raymond
Hobart; predsednik Jack Šimenc, 799 E. 159 St.; 1. podpredsednik Frank Žnidar, 2. podpredsednik Zdravko Novak, koresp. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar Ave, tel. 481-3104, zapisnikar Louis Koenig, blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Road, maršali Joseph Sajevic in Rocco La Penta, načelnik programov John Petrič, načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St, tel.: KE 1-8622; mladinski načel. Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. Tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved, L Hauptman, Z. Zakrajšek, S. Ger-din in S. Gaser, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja P. Stanonik, bara L. Mohar in F. KaStigar, reditelja P. Trpin in F. Stanonik, knjižničar F. Jenko, nadzorniki V. Vrhovnik, P. Omahen in F. Urankar. Seje vsak 1. ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, Pocl' predsednik Frank Mihelich, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele nadzorniki: Frank Bitenc, John Cech & Mary Dolšak, gospodarski odbor. Andy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU' TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, Pot*' predsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Marj Taucher, nadzornice: Arina Krese-vie, Antonija Rolih, Angela MagO' vec. Seje so vsako 1. sredo v rne-seču ob 7:30 zv. v SDD na Princ® Avenue.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Uradniki za leto 1968-69
Vinko Zgonik, predsednik, Frank Kokal, podpredsednik, Mary Ulyan, tajnica, 736 Radford Dr., Richmond Heights, O. 44124, tel. 442-1346.
Josie Mihalič, blagajničarka, John Evatz, zapisnikar, Frances Modic, Louis Stavanja, Edward Leskovec, nadzorniki.
Društvo ima svoje redne seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu. 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJ^ “BARAGOV DOM”, 6304 St. Claif
Predsednik: Frank Grdina; po“' predsednik: Joseph Nemanich; tar nik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez BreznikaL upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar' Lojze Bajc; pravni zastopnik: E“' mund Turk; odborniki: Stanko Vid' mar, Franc Sleme, Vinko Rožmani Anton Meglič, Ferdinand Sečnik-Tony škrl, Franc Kamin. — p01^1 ima prostore za razne prireditve-Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Milan Dolinar, p°d' pred. dr. Mate Resman, tajnik Milk0 Pust, blag. Berta Lobe; odborniki-Frank Urankar, Frank Kastigab Matt Novak, Elmer Kuhar, J a n ® z Skubic, Feliks Breznikar, Lojz® Petelin, Frank Lovšin, Andrej Ko' zjek, Lozje Mohar.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Miss Carolyn Budan, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss J o An n Stwan; nadzorniki: Ivanka Majer, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič, namestnik John Perencevic. Garderoba: Mary Batis. Glasbeni arhiv: Mollie Frank Mojster odra John Perencevic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Harry Blatnik, blagajnik John Taucher, finančni tajnik Stanley Pockar, zapisnikar J o s e p h Fortuna, dopisovalni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217, nadzorni odbor: Albert Marn, Anton Zak, Joseph Trebeč. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. Joseph Birk, ta j. Frank Bavec, blag. John Tavčar, zapis. Julia Pirc; Nadzorni odbor 5 članov, Frances Tavčar predsednica, Gospodarski odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, John Perencevich predsednik. Janko Rogelj, častni predsednik. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Tony Zadeli; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Ray Bradač, Steve Kasunic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi ponedeljek v mesecu: april, junij, avg., okt., dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Joško Jerkič, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. Frank Janša, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar in Frances Julylia. Kuharica Albina Mersnik; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod.


F blag spomin
MOJE NEPOZABNE ŽENE
Pepce Konchan
katera je zatisnila zmučene oči 11. decembra 1965
Tri leta v gomili tam počivaš, po trpljenju zemeljskih dni, plačilo nebeško uživaš, katere na tem svetu ni.
Zgubil sem Tebe draga, sedaj še edinega sina Fredita, sprosila si ga k sebi, me pustila samega.
Obisk kamor vodi me srce je stalno Vajin grob, tam grenke otiram si solze, po molitvi postane molk.
Cvetlice ljubila sta oba, bodo Vajin grob krasile, dokler mi Bog zdravje da, tudi lučke gor gorele.
Ko še skupaj smo živeli, sta veselje, — petje vladala, sedaj časi lepi so minuli, oh kako je prazna hišica.
Spomin, ljubezen Vaju spremti3' in bo do konca dni.
Bodita zame priprošnjika, do veselega snidenja.
Žalujoči:
Soprog METOD in oče FREDlT-^ Evergreen Park, 111. 11. dec.