Poštnina platana v gotovini
Maribor, 5. marca 1934
Posamezna številka Din VSO " Velja na metee po pošti dostavljen Din 6*—, LCtO tim j za inozemstvo Din 10‘—	Uredništvo in uprava.- Gregorlieeva ul. 26
Telefon 29-70 H Poštni čekovni račun 15.546 n Izhaja vsak petek 11 Oglasi po tarill
Sten. 9|
Rod in zemlja
Za nov odnos med človekom in grudo. — Zemifa ni špekulacijski objekt nego subjekt dednega prava. — Naš pokret v brezkompromisnem boju za kmetske pravice
»Borba« je v mnogih člankih pokazala j V dobi po svetovni vojni so se odno-1 Med kmetom in med meščanom mora 'fZ|!e s-a^e sireni sedanjega gospodar-; šaji med mestom in vasjo, med kmetom ! tudi v naši Jugoslaviji priti do novega,
gana je tista miselnost, češ, saj je vseeno, kako živi kmet in mestni asfalt da je ogledalo narodne kulture in civiliza-
odnošaji zakonite oblike z ustanovitvijo dedne, kmetije, kar je popolnoma pravično.
Si't a, obenem pa tudi popolni bankerot | in meščanom precej spremenili, Prema-asarksizma na vsem svetu. Kar doživlja današnja generacija, tega se mnogi niti
Re zavedajo, saj ne gre morda le za usta ___________ 1U v.
Mev nekih prehodnih sistemov v posa- čije. V nekaterih državah so dobili novi Jeznih evropskih državah.
Pred očmi človečanstva se odigrava Prelom s preteklostjo, in sicer v vseh temeljnih vprašanjih človeške družbe.
Gospodarsko-politlčna idila prvega desetletja tekočega stoletja se je razblinila radi posledic krute svetovne vojne v nič. Izmenjava dobrin je padla v meddržavnih odnošajih na porazni nivo kon-tingentlranja, to je — lepše izraženo — na najprimitlvnejše stanje menjalnega gospodarstva. In zgodilo se je v tej po-vojno-bafailonski situaciji nekaj, česar ‘knogi niso niti najmanj pričakovali:
,v industrijskih državah je pljusknil val kltenzivne agrarizacije, in v agrarnih državah se je pričela uprav vznemirjajoča 'ndustrializacija,
1 ako so bili poioženi vkljub ogromnemu napredku v tehniki prevoznih sredstev Vsi pogoji za avtarkijo. Vsaka država je ‘!itela producirati čim največ doma, da k* se na ta način osvobodiia potrebe kupovanja v tujini. Hkrati je pričel proces žittanjševanja budžetov. Navidezni kon-il>nkturi v prvih letih je sledil bankrot ■'eparacijskega sistema in nastopila je aSonija svetovnega gospodarstva. Go-sPodarski liberalizem ja odrekel v meddržavnih in mednarodnih odnošajih Povojni gospodarski sistem Se odrekel v mednarodnih odnošajih in logična po-stedica tega položaja je tudi bankrot gospodarskega pojmovanja v takih avtar-n*h državah. Tako gospodarsko pojmo-'’ahje je imelo svojo opravičenost vse totiej, dokler je imel kmetijski pridelek j1'3 svetovnem tržišču svojo ceno in do-.‘ter se je izvažalo. V trenutku katastro-a*n®ia padca cen in prenehanja vsake-Sa izvoja je sistem, ki je smatra! in še ''5dno smatra kmetijo za strogo prido-’tei obrat in na njej živečega kmeto-0tea kot upravitelja, čeprav lastnika te-obrata, izgubil v življenju naroda sako eksistenčno opravičenost.
^aša vlada je storila prav, ko je po-'Pfigala kmetijstvu z znano uredbo o sšciti kmeta. Tudi uredba o amortiza-c,’i in obrestovanju kmečkih dolgov po-'Pfni logično nadaljevanje te zaščitne ojitike, toda zaščita v tem smisiu mora enkrat prenehati. Problematične vredno-tl Pa je tudi odplačilni načrt spričo na-a štetega propadanja kmetijstva, ki ne .»mre plačevati niti zemijarine, Ce gre-00 kmetije na boben, s,, ki ne računa s kmetom in kmet-1111 narodom kot večnim pravirom na-onaine energije. Kaj so naša mesta brez h, lVa zdrave krvi z dežele? Beograd [< 'a!?rel1 bi se prav tako kakor Ljub-ne m mo.ra,i »P^ušltl«, če meščanstvo oi dobivalo tega zdravega priliva svo-bopulacije.
intimnega odnosa v tem pravcu, da še bomo čutili orgar.ično kot različne veje enega in istega narodnega debla. Meščan se bo moral nekoliko bolj zanimati za življenje in delovanje našega ratar ja, V to svrho pa ne zadostuje, da se pojavi na kmetih edinole ob počitnicah aii na kakem nedeljskem izletu. Naša mladina,
Tako bi na primer kmetu, katerega | zlasti akademska, nu>ra spoštovati žu-
najmanj tri generacije obdelujejo lastno grudo s svojim znojem, bilo potrebno njegovo zaščito povečati tudi v pravcu, da mu ne bi mogel nihče pognati posestva na boben. Naše kmetsko ljudstvo tvori steber države in ima kot tako velike moralne obveznosti, napram drugim stanovom. Veliko je bilo v zadnjih letih storjenega za napredek našega kmetijstva, toda, ker je posegla vmes kriza, je bilo storjenega vse premalo. Po vzgle du drugih držav z razvitim kmetijstvom bo prišlo tudi pri nas do tega, da bo smel podedovati posestvo le moralno popolnoma neoporečen dedič, in sicer sin -prvorojenec. Ce bi pa bil prvi sin malo-vrednež, bi nai podedoval posestvo drugi sin ali hčerka, dočim bi kmetskemu sinu, ki bi bil kaznovan s kake težjo kaznijo za kako kriminalno dejanje ne smelo ničesar pripadati. Ce bj se pri nas tako izvedlo dedno pravo, bi pridobilo naše kmetijstvo silno na moralnem u-giedu. Duh medsebojne solidarnosti in pokoravanja napram načelom gospodarske etike bi oplojal kreditni sistem tako na zadružni, kakor na gospodarski podlagi. Kmetija ne bi smela biti objekt špekulacije. Kmet in njegova družina šene bi smela bati tistega usodnega dne, ko morajo nekateri romati z rodne grude v neznani svet. Z dednim pravom bi bil storjen ogromen korak v napredku kmetijstva.
Zavedati se moramo, da je kmet v naši državi najmogočnejši steber gospodarskega pa tudi političnega življenja.
ijavo roko, ki prideluje kruh, in v to svrho bedo morali naši poklicani kmetijski faktorji organizirati poučne ekskurzije zlasti za mestno mladino, ki naj na na način v živem kontaktu spozna našega kmetovalca in njegove napore v aprovizaciji mest in trgov.
Obratno pa je treba kmečki mladini pokazati naša mesta, naše muzeje, gledališča, zgodovinske posebnosti, tudi s te strani se mora oživeti kontakt med mestom i« vasjo. Kri in zemlja sta bistveni pogoj nacionalne vitalnosti in socialnega progresa. Danes stoji med mestom in vasjo še kitajski zid nerazumevanja. Tega neznosnega stanja mora biti konec, vsaj za tiste, ki se tolčejo po prsih kot nacionalisti, ki se tolčejtf po prsih kot nacionalisti, ki pa se sramujejo predstaviti v mestu svojo kmetsko mamico aii očeta. Ni nas treba biti sram, da smo po ogromni večini sinovi in hčere kmetov in bajt, nasprotno, v tej konstataciji je zapopadena sladka zavest, da še nismo tako pokvarjeni, da narodu in krajin ne bi mogli dati svojih najboljših moči.
Jugoslovani smo kmetski narod in s tem miroljuben narod. Kri in zemlja sta pravir vsega našega dejanja in nehanja-Mamonizem velemest in njih propadajoči urbanizem nas še nista izpridilla. Še lahko najdemo pot nazaj k romantiki in poeziji našega ratarstva, ki nam daje moč v boju za socialne pravice v mestu postavljenega človeka!
(Gospodarska razmotrivanja)
Po tej poti
Kapitalizem je mednaroden, rekli bi, da je povsod doma, a nima resničnega doma nikjer. Najbolj teži kapitalist tja, kjer je njegov največji gospodarski interes. Samo tukaj je njegova gonilna sila, samo to njegov cilj. V tem in za to pohodi vse: n r a v s t v o, ljubezen, srečo, mir...
V večni medsebojni gospodarski tekmi, ki jo je pričaralo njegovo rojstvo, si gladi in utrja svojo pot z umetno izrva-nimi nasprotji med narodi in socialnimi skupinami. V ta name11 se 16 polastil svetovnega tiska. Zato lahko z mirno vestjo trdimo, da je prav on izzval vse gorje, ki nas danes tlači.
Ta mednarodni trot je podoben črvu riičkarju, ki razjeda gospodarska tla 95 odstotkom vsega človeštva; ki tako razkraja moralno življenje prav onih socialnih plasti, ki imajo prve pravico do življenja. Pravico imajo zato, ker ustvarjajo življenje. Ce imajo tudi dolžnost, ki jim jo nalaga družina — narod.
Vedno bolj razločno beremo na vseh tajnih kapitalističnih zboriti odvratne in usodepolne, a za njegovo življenje značilne besede:
Moje lastno življenje — človeštva smrt.
ludi pri nas, oziroma prav pri nas ima ta rilčkar dovolj ugodna tla. Da je
to resnica, navajamo te-le številke, ki jih ne moremo in ne smemo čitati le radi njih samih, iz gole statistične radovednosti, pač pa radi porazne slike, ki nam jo morejo predočiti:
V naši državi je bilo 1. 1932. nad
308.000	obvezancev za pridobitno, Nad
130.000	(42 odstotkov) je odpadlo na indiustrijce in veletrgovce, ostalo pa na svobodne poklice (zdravniki, advokati itd) in sicer 8 odst., na male trgovce in večje obrtnike (nad 45 odst.) in na male obrtnike (nad 3 odst,). Njih dohodek so davčni odbori cenili na 1.765,724.635 Din, pridobnine so plačali 210 milijonov (dravska banovina 25,681.390 Din!).
Kite pa so milijoni, ki niso bili izkazani in ne obdavčeni. Ti miljoni so pobegnili čez meje...
Torej malone D obvezancev je bilo industrijcev in veletrgovcev. Ob tej postavki se nas loteva strah, — ne mogoče radi razmerja kot takega, pač pa radi vprašanja, ki je tako vsiljivo: Kdo so ti mogočneži, odkod in kaj? Komu pripade pretežni del ogromnega dohodka? In še eno bridko vprašanje se vsiljuje:' 210 milijonov pridobnine; — na če-gava pleča je razmeroma (po resničnih dohodkih) padlo največ? Naj v to pojasnilo posnamemo besede nekega banovinskega svetovalca, ki jih je govoril na zadnjem banovinskem zasedanju: »Zahtevamo, da se že enkrat najde način in oblika za res pravično razdelitev bremen. Kajti v času, ko naša domača narodna podjetja oddajajo v obliki ogromnih davščin že našo srčno kri, v tem času vidimo, da izkazujejo nekatera tuja velepodjetja, ki imajo prav sedaj ugodno konjunkturo, naravnost smešne zaslužke, — take, kakor jih davčna uprava prisoja našemu srednjemu obrtniku in trgovcu. Tako postopanje pomeni naravnost roganje in izzivanje. Na ta način se ogromni milijonski zaslužki, s spretnimi manipulacijaimi in knjigovodskim! triki izmikajo obdavčenju in mora radi tega vso težo bremen nositi naš človek, dočim tujci mirno izsesavajo to našo zemljo in ljudstvo.«
Kaj naj še vprašujemo, da bo naš trepet še večji in žolč še bolj obtežen?
Torej spretno izmikanje in bogve kakšni »pripomočki« — saj končno se itak vse zravna, ker oni. ki so krvaveli ob kopičenju premoženja bogve komu (tujemu kapitalu), bodo posili tudi davčno breme. O, siromašno seme izkrvavelega naroda, o, grozna ironija!
Ni sicer lepa, a vendar naj nam bo dovoljena ta primera: če krave, ki te vzdržuje s svojim mlekom, pravilno in zadostno ne krmiš, odpove in propade.
A propadeš tudi ti. Ta naravni zakon pa velja za vsa živa bitja.
Vemo, da bi nam zli duh kapitalizma . rad učvrstil fatalnost ali ono vero, da nam je taka usoda določena. Ne, ne! Z nami gre in pojde prav obratno, ker gledamo v svet in sodimo, vprti na zgodovinske dokaze, tako-le: Bili so časi — že davno, davno — ko je človeštvo v to (fatalnost) verovalo. Pa je napravila zgodovina krivuljo in je to človeštvo za- ’ čutilo bol. In še bolj se je krivulja upognila — in trpeči so zagledali pred seboj krivce. Končno so se začeli zavedati svojega dostojanstva, svojih dolžnosti in pravic in v tem tudi iztaknili sredstva za boj »samoobrani«.
Pravkar smo na tej poti in pravimo: Dopoinjeno je! Kogar je strah in si
zakriva pred resnico oči, kdor skuša ta naš vedno jacji glas udušiti, ta je krivec. Dopolnjeno je! Mi se pomlajujemo in zremo sporedno vsi v eno smer. Pa da bi naše moči ne mogle porušiti templja, kjer se moli zlato tele in naša smrt! Ponavljamo. da nismo fatalisti in ne bo seme našega, dasi že enomoglega naroda propadlo, ker še vedno veruje v življenje, ko bo mogel snovati iz sebe za sebe.
Ds*. Stra.ii Janci®
Quo vadiš ZM1?
Pred dvemi leti je jeknilo med mariborskimi abiturijenti srednjih ter-visokih šol: »Brezposelni potrebujejo svojo organizacijo. da skupno branijo ter zastopajo svo-1 je interese!« Lepo in zdravo, saj danda-' nes je vse organizirano in za brezposel-' nost je dobra konjunktura. Pa se je reklo:' »Brez zasebnih političnih prepričanj se | hočemo združiti kot kompaktna celota ene same brezposelne edinice in ne ozi-1 raje se na politiko, bomo potom svojega i predsednika splavali v raj zaposlenih. Kdor bo želel službe, mu jo priskrbimo, I .svobodni poklici’ ostanejo svobodni itd. itd.« Vse je šlo v najlepšem redu, čas i je bil ugoden in ostali pogoji razvoja j tudi.	i
Na zapuščeni ter od vseh zavrženi par-, celi svobodnih brezposelnih je zrasla hi-1 šica, t. j, streha na treh kolih: marksizem, nacionalizem (?) in klerokomuni-1 zem (to je eden izmed vzrokov, da imenujejo ZMI: »šareno« organizacijo.) Med koli in streho pa je bilo vse prazno. Z nečim je bilo treba izpolniti. Težnja organizacije je bila v zaposlitvi svojih članov, v osnovanju inteligenčne borze dela. Za vsako borzo pa je potreben kapital! Cia-, narina brezposelnih (!) nese premalo in delovanje borze se ni moglo rešiti teže osebnostnih interesov:	radi izbornega,
nepristranskega ter hiterega uradovanja se je pri delodajalcih polagoma diskreditirala.
Javnost se boji borbene (!?) mladine, ako ne gre za njo, zato si je v nepolitični ZMI začela slikati zmaja. In kdo je ta zmaj? Kopica miroljubnih ljudi, ki so v društvu pač zato, ker je škoda za tako idealno idejo organizacije ir. ki se sami boje takih zmajev? Kdo vidi v tej ideji idealno idejo, da je zainteresiran nad obstojem te organizacije? Nekdo je moral tem ljudem povedati, da je njih ideja idealna? Komunisti? Ne bodimo smešni. Nacionalisti? Tega ni možno izpričati. Preostane edino senca one črne sile, klerikalnega kapitala. (Kapital je potreben za vzdrževanje borze, ki dosedaj sploh ne funkcionira . . .) Strokovno stanovsko ustrojen sistem organizacije nemalo nalikuje ideji stanovske države. Ljubljanska podružnica ZMI je takorekoč društvo zase in tam se odkrito govori o klerofa-šizmu. Ah da. ali vera je internacionalna, laže bi bilo govoriti o klerokomunizmu (: nerodni izrazi — latinskem fašizmu). Sicer pa to menda ni nič novega, da gledajo edino »zeleni« z zadovoljstvom in upanjem na obstoj (razvoj?) te organizacije.
Quo vadiš ZMI? Latinci že vedo. Ljubljana se je odcepila. V zadnjem času se je osnoval v mariborskem društvu neke vrste dramski krožek, čigar člansko večino tvorijo člani razpuščenega »Ljudskega odra«. Pričakujemo prvo akademijo v narodnem gledališču.
Osupnila je vsa nacionalna javnost, ko je pred mesecem zvedela, da je upokojen višji državni pravnik dr. Ivan Jančič. Hudo je zadela nepričakovana vest o njegovi upokojitvi najširše plasti obmejnega prebivalstva, ker je dr. Ivan Jančič mož, ki je mimo svojega visokega poklica globoko posegel tudi v vse javno nacionalno delovanje. S prvim marcem je bil dr. Jančič razrešen odgovorne službe in dolžnosti prvega državnega pravnika pri državnem pravništvu v Mariboru.
Dr. Ivan Jančič je rodom od Sv. Le-
jimi pogoji. Vršile so se v tistem času demonstracije za priključitev Maribora in okolice k Avstriji, izbruhnila je pobuna nekega dela vojaštva, dogajali so se neprestani vpadi ob meji, mnogo je bilo primerov kriminalnih zločinov najtežjega značaja, mnogo nedopustnih manipulacij z našimi vrednotami, mnogo primerov ponarejanja denarja Itd. Dr. Jančič je svojo težko in odgovorno službo vršil vzorno!
Strokovno sposobnost dr. Jančiča je cenilo višje deželno sodišče v Ljubljani n mu je poverilo vodstvo kurzov sodniških pripravnikov v kazenskih zadevah. Te tečaje je vodil požrtvovalno in brezplačno do svoje dodelitve k ministrstvu pravde koncem marca 1931. Dr. Jančič je vzgojil v najtežjem čas«, ko je država najbolj potrebovala sposobnih ljudi, generacijo dobrih sodnikov. Ministrstvo pravde in predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani sta mu ponovno izrazila zahvalo in priznanje za uspešno vodstvo in vzgojo sodniškega naraščaja. Izpraševalna komisija pri apelacijskom sodišču v Ljubljani je prav tako ponovno naglasila, da se morajo mnogi sodniški pripravnik za mnogokrat res odlične uspehe pri izpitih v prvi vrsti zahvaliti dr. Jančiču.
Mimo tega pa se dr. Jančič ni udejstvoval strokovno samo v uradu in službi, marveč je imel nešteto strokovnih predavanj, kj so navadno tvorila senzacijo v društvu »Pravnik« v Ljubljani, na kongresu pravnikov v Dubrovniku, na Ljudski univerzi v Maribora in učiteljskih zbo rovanjih. Slovanska zveza pravnikov je dr. Jančiča vselej vabila na svoje kongre se in ga prosila za referate. Mnogo se je
narta v Slovenskih goricah. V svojem za- bavil tudi z vprašanjem vzgoje otrok in
Služabniki »internacionalnih vernikov« so pač še vedno na tem, da bi zmotili človeštvo v reševanju nacionalističnih problemov — s priznavanjem nacije, ako je ta suženj internacionalnega klerikalnega kapitala.
zveza, im
Sodna ulica 9 — dvorišče Uradne ure tajništva so od 1. januarja dalje dopoldne od 9. do 12. ure popoldne od 15. doVil9. ure. ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure dop.
BRATJE! Ne pozabite, da kapitalist ne more biti nacionalist, ker mu je kapital več ko narodi . ^ ^ ,	.
sebnem in javnem življenju, zlasti pa v službenem ozira sega visoko nad povprečnost zasebnika, javnega delavca in državnega uradnika. Že v rani mladosti je kazal visoko razvit talent in je napravil vse državne izpite z odliko. Ima vsestransko odlično kvalifikacijo, za ves čas svojega službovanja ne oziraje se na urad in kraj, ter celo vrsto laskavih priznanj za vestno in vzoriio delovanje.
Pred in ob prevratu je bil dr. Jančič v stalnih stikih z Narodnim svetom v Mariboru in je takrat v tistih najhujših dneh pripravi! vse potrebno za prevzem sodišč, državnega pravdnlštva in kazenskih zavodov. V drugi polovici meseca novembra 1918 je prevzel dr. Jančič vodstvo okrajnega sodišča v Ljutomeru, kjer je prebivalstvo odstavilo prejšnjega nemškega vodjo. V kratkem času petih tednov je dr. Jančič spravil sodišče v Ljutomeru v red in bil ob novem letu 1919 dodeljen državnemu pravdništvu v
mladoletnikov.
Z velikim uspehom se je dr. Jančič udejstvoval v strokovnem pokretu in pH strokovnem glasilu »Slovenski pravnik«, ki izhaja v Ljubljani, v katerem so bila objavljena njegova strokovna dela. Kako spreten ie tudi na tem polju, priča spomenica kongresa pravnikov in nešteti njegovi članki v »Učiteljskem tovarišu«. Dr. Jančičevo mnenje in nasvete citira marsikateri avtor, med njimi tudi avtor knjige »Zavodi za vaspitanje dece in mladoletnikov«, ki je izšla letos v Beogradu. Na dr. Jančičeve strokovne spise se sklicujejo drugi znanstveniki. Univerzitetni profesor dr. Slavič omenja delovanje dr. Jančiča v svoji knjigi »Mariborski Slovenci in prevrat«.
Dr. Jančič pa ni bil v službi samo vzor uradnika, marveč si je s svojim delom stekel nevenljive zasluge. Koncem marca 1931 je bil pozvan k ministrstvu pravde, da organizira v Beogradu državna to-
Maribor. Tu je vršil službo pod najtež-1 žilstva po novem zakonu o ustrojstvu so-
Nacionalni škandal!
Maribor je po svojih dogodkih zna-! sprotovsli ustvaritvi naše države, kar menito mesto, ker se v njem dogodi j so pokazali s svojimi demonstracijami marsikaj, kar da poštenemu naciona-|Jla Glavnem trgu, kjer je bila prelita listu mnogo razmišljati. Tako se je' pred kratkim osnoval v Mariboru poseben odbor za podpiranje beguncev socialistov, ki so morali po revoluciji pobegniti iz Avstrije. Neki slovenski
dnevnik je poročal, da stoji na čelu ,	,	, ,
tega odbora minister na razpoloženju i Pc^3Z8b zadovoljstva nad osvoboje-in odvetnik gosp. dr. Vekoslav Kuk.)-	vse njihovo delovanje je bilo
dišč in da pomaga sodnim oblastem- na področju beograjskega apelacijskega sodišča. To težko nalogo je dr. Jančič v glavnem izvršil že meseca julija in prejel zato laskava priznanja in zahvale. V oktobra istega leta pa je bil ponovno poklican v Beograd in dodeljen tamkajšnjemu višjemu državnemu pravdništvu. Deloval je tamkaj in pri apelaciiskem sodišču do 1. aprila 1932 in je med tem časom nad dva meseca vodil višje državno pravdništvo. Za to svoje delo v Beogradu je bil odlikovan z redom Sv. Save III. stopnje, ob koncu istega leta je bil odlikovan za svoje vzorno in vestno delovanje z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje, že leta 1928. pa je bil za svoje odlično delo v uradu odlikovan z redom Sv, Save IV. stopnje.
Kakršen v svojem poklicu, takšen pa je dr. Jančič tudi v svojem izvenurad-nem življenju, kjer se udejstvuje v raznih humanitarnih, nacionalnih in strokovnih organizacijah, katerih delo je vsepovsod kronano z uspehi, kar je zasluga njegove spretne in vešče roke. Tako je dr. Jančič predsednik okrajnega odbora Rdečega križa v Mariboru, odbornik banovinskega odbora Rdčega križa v Ljubljani, prvi in poslevodeči podpredsednik Protituberkulozne lige v Mariboru, nadalje je predsednik »Postaje za skrb rekon-valescentnh delavcev v Mariboru«, predsednik Tujsko-prometne zveze v Mariboru, član Oblastnega odbora Narodne odbrane v Mariboru, poverjenik in odbor nik društva »Pravnik« za mariborsko okrožje, predsednik mariborske Gasilske čete in reševalnega oddelka itd. itd. Vabijo ga razna društva v svoje odbore in mu ponujajo predsedniška mesta, kar je dovolj zgovoren dokaz, kako visoko je cenjena njegova oseba. In če bi hoteli opisati vse njegovo vzorno in uspešno delovanje v raznih organizacijah, hi morali napisati cele knjige.
Dr. Ivan Jančič ima 24 službenih let Ves čas je bil v službi svojim podrejenim najboljši šef in prijatelj, mlajšim pa očetovsko skrben svetovalec. Pamagal je rad vsakomur z nasveti in z dejanji. Dolga leta je vršil tudi cenzurno službo in pokazal svoje popolno razumevanje do našega tiska ter si pridobil visoko spoštovanje zlasti pri vseh mariborskih novinarjih, ki ga bodo težko pogrešali. Nikdar pa se v svojem življenju kako*" tudi v službi ni silil v ospredje in ga je pri tem dičila izredna skromnost, tako da vedo za njegovo delo le njegovi najbližji sodelavci. Vsa nacionalna javnost čuti z dr. Jančičem, vabi ga v svoje
»-MU Ej!3 e". J te Ufciši . . ■<-
fei is ifc
■..m;
kri. Otežkočali so delo za osvoboje-nje Maribora s tem, da so organizirali železničarsko stavko in oneinogočaii prevoz vojaštva, ki je moralo braniti naše meje. Niti z eno samo gesto niso
vec. Nacionalistom je nerazumljivo, kako so mogli priti naši mandsti na idejo in zaprositi vclezaslužnega nacionalnega moža, kakor je dr. Kukovec, za prevzem predsedstva omenje-
očito in nepopisno sovraštvo do naše mlade države Jugoslavije.
Časopisi poročajo, da je avstrijska socialistična stranka rešila vse svoje premoženje v vrednosti nad sto mili-
odbora odvetnik. Mi smatramo, da jei^e nepremičnine deloma tujcem, de-tak odbor, ki naj zbira sredstva za loma jih obremenila s hipotekami, da podpiranje pobeglih avstrijskih revo- je na ta način rešila svoje imetje pred lucionarjev-socialistov, pravcati na- zaplembo. To je dokaz, da je že v na-
cionalni škandal za Maribor in ugotavljamo za enkrat samo sledeče:
Ob prevratu so socialni demokrati v Mariboru odločno in dejanski na-
prej vedela, da bo poražena. In če je vedela to, je morala računati s tem, da bodo njeni člani, ki so na njeno povelje z orožjem v roki skušali bra-
niti njen obstoj, kot premaganci nujno potrebni pomoči. Ker ima tako ogromno premoženje, pač lahko sama skrbi tudi za tiste, ki so morali pobegniti preko meje.
Mi vsi pa vemo, da je v Mariboru mnogo primorskih beguncev, ki so-radi nasilja morali zapustiti rodno grudo in so brez strehe, lačni, goli, bos« in brez zaslužka. Za te begunce, ki s° nedvomno pomoči mnogo bolj potrebni, se niso osnovali take spontan® podporne akcije.
Mi vsi vemo, da je v Mariboru ogr® mno število brezposelnih, med katerim* je tudi precej marksističnih sodrugov. ki morajo živeti na račun mestne P0* možne akcije, da je precejšnje števil® marksistov, naših državljanov, ki ui-majo dela in se preživljajo s pros* jačenjem, pomoči nujno potrebnih.
Za svoje ljudi, za naše državljan® naj bi se v prvi vrsti pobrigali nas' socialni demokrati in ne da si belil0 glave, kje bodo mogli preskrbeti avstrijskim pobeglim revolucijonarjen1
delo in zaslužek in kako jih bodo pr®' živeli, ko njihovi sodrugi po krvi stradajo in s strahom gledajo v bodočnost.
^ Jk 'Jk 0m, **


Konec pustne zabave
v kazenski razpravni dvorani št. 15
Epilog o znanem mariborskem posilstvu
V kazenski razpravni dvorani štev. 15. «a mariborskem okrajnem sodišču pere-io ljudje svojo čast. Tam sta bili pretekli teden dve zanimivi kazenski razpravi. G. Edvard Sessler, brezposelni zasebni uradnik, .:. vere, rodom iz Sunje in stanujoč v Mariboru je tožil pretekli četrtek mariborskega novinarja g. Stanka Hitija, preteklo soboto pa go. Šereče-vo, soprogo znanega mariborskega ka-varnarja g. Ščreca, radi razžaljenja časti. Obdolženec je namreč na letošnji pustni maškeradi Slovenskega športnega kluba Maribora s silo odstranil iz unionske dvorane tožilca Sesslerja, obdolženka ga. Serečeva pa je med drugimi glasno kritizirala njegovo navzočnost na slovenski Prireditvi. Obe razpravi je vodil okrajni sodnik g. dr. Miroslav Dev; obdolženca g. Stanka Hitija sta branila odvetnika gg. dr. Žnuderl in dr. B e r g o č, obdo! ženko go. Šerečevo je branil odvetnik g. dr. Š n u d eri, tožilca pa je zastopal pri obeh razpravah odvetnik g. dr. Ra-koc.
Oba obdolženca sta podala pismeni zagovor, ki ga je prečital na javni ustni razpravi sodnik g. dr. Dev. Iz zagovora ie razvidno, da je Sessler s svojo nav-
Oanašnfi številki smo priložili položnico in vljudno prosimo vse naročnike, da nam poravnajo naročnino za mesec marec. Posebej pa prosi mo one naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da nam isto zanesljivo poravnajo go 10. marca, ker jim bomo y nasprotnem primeru on naoraui ustaviti list. Naročnike pa. ki so storili že svojo do-žpost in poravnali naročnino £a več mesecev, vljudno orosimo, naj izroče položnice spojim prijateljem in znancem, da se na roče na naše glasilo, ki se bo odslej še gnerpičneje borilo za nacio-^plne in socialne pravice malega človeka.
Gostilničarji nam pišejo
*z vrst naših zavednih gostitmčarjev smo želeli izredno laskavo pismo: »Borb?« ^ Ust, ki je edini poklican,, da se bori, ^akor pravi njen naslov — ne samo za čisto jugoslovanstvo in pravice tlačenih, marveč tudi za točno izvedbo veljavnih zakonov. V Mariboru je 140 gostiln. Med niilm so beznice, katerih higijena je pod kritiko. Te je treba odpraviti! Bolte ie, da 100 gostilničarjev pošteno *,v3> kakor da jih 200 samo vegetira! Qhtevamo pregled vseh gostiln od stra-mestnega fizikata. —	9® ..
^	,s .t&m 'M
, . »Borba« naj tudi v tem oziru ne-borbenega podvzame. Predvsem pa aj zahteva strogo izvajanje obrtniške-a zakona iz L. 1932., ker za nas zakon Uičarf 0 k°S 1>apir^a! ~ Sl°venski gostil-
zočnostjo vzbujal na slovenski prireditvi glasno in vidno ogorčenje. Vkljub temu, da je bil od strani društvenih funkcionarjev opozorjen, naj se odstrani, ker ne mo rejo jamčiti, da ne bi prišlo do kakega škandala, je zasebni tožilec cinično odgovoril, da je plačal vstopnino in da bo ostal na prireditvi. Vsej javnosti je znana Sesslerjeva afera, ki je povzročila splošno odpor, kakor je Že toženčevo dejanje hudo gorčilo vso javnost, ker si jz dovolil tak napad na spolno svobodo slo venskega dekleta. Obdolžencu, ki je po poklicu novina^, pa so bile vse stvari prav dobro znane. Ko je malo dobre volje zagledal Sesslerja po vsem tem kako mirno pleše z nekim samodopadljivim in porogljivim nasmehom, ga ie to njegovo nastopanje tako razkačilo, da je pristopil k njemu in ga pozval naj se odstrani iz dvorane. To je storil v presledkih drugič in tretjič in ko je videl, da Sessler s svojo navzočnostjo, so svojimi odgovori, s svojim posmehom, s plesom z dostojnimi dekleti, vedno in vedno daje povod vidnejšemu ogorčenju vse navzoče nacionalne publike, je pristopil slednjič k njemu in ga pozval naj se odstrani. Ko pa se je tožilec zopet porogljivo in cinič-
Zemlia je. temelj življenja, človeštva, kulture in države. Zato je boj za zemljo bil v vseh časih vodilna misel samoobrambe in svobode. Tudi danes slišimo izjave največjih državnikov vseh narodov: »Boriti se hočemo za njo do zadnje kaplje krvi!«
Mi Slovenci, ki imamo sicer mali biserni košček zemlje, smo gladni zemlje. Imamo je premalo, da bi lahko preživeli svoj rod. Če bi bila naša vsa, kolikor je slovenske, bilo bi nam še premalo, da bi na slovenski grudi žive! slovenski kmet človeku dostojno življenje in si uredil gospodarski obrat, od katerega bi lahko živel sam in pridelal še nekaj več za trg, da bi iz izkupička lahko kril svoje gospodarske, kulturne, socialne, narodne in državne potrebe.
Naša Slovenija je tipičen primer malega kmetijskega obrata, oziroma primer preboda kmetovalca v delavca. Od
150.000	kmetij, ki jih imamo v banovini, je 100,000 takih, na katerih se posestnik-kmetovalec komaj preživlja, oziroma mora svojo razpoložljivo delovno silo še na drugem mestu zaposliti in vnovčiti.
Še večja pogreška pa je, in to hočemo danes tukaj na tem mestu podčrtati, da je velik del naše zemlje v tujih rokah, torej v neslovenski in nejugoslovenski posesti. Poglejmo naš severno-obmejni pas Slovenske gorice!!!!
Najlepša posestva, najlepši vinogradi
Maribor
VPRAŠANJE POROČENIH URADNIC PRI MESTNEM MAGISTRATU IN DRUGOD.
Ljubljana je začela in prav bo, če ji bo sledil Maribor. Vsak dober in socialno ču teč človek bo gotovo z vsem srcem zato, da se to važno vprašanje reši tako, da bo prav. Smo za sledeč načrt: Vse magistratne uradnice, katerih možje so v mestni ali v kakršnikoli stalni službi s primerno plačo, naj se brezpogojno odpuste s pokojnino ali odpravnino. Na njih mesta naj pridejo najpotrebnejši, v prvi vrsti brezposelni družinski očetje z zahtevano izobrazbo, v nobenem primeru pa ne zopet lakšni upokojenci, ki jim že njihova pokojnina zadošča vsaj za siaomno življenje. Silno siabo vpliva na javnost, če se taki upokojenci ponekod
no nasmejal, ga je obdolženec prijel z obema rokama in ga vlekel iz .dvorane. Izzivalno postopanje tožilce Sesslerja pa se jasno odraža tudi v tem, da se je čez nekaj časa vrnil v dvorano in zopet tam plesal. Če kedaj, potem se v tem primeru mora reči, da je tak človek za tako izzivalno nastopanje zaslužil, kar se mu je zgodilo.
Tožilčev zastopnik g. dr. Rapoc je inkriminiral obdolžence tudi vzsklike: »Ven z Židi!« in »če vas drugi ne vržejo ven. vas bom vrgel jaz!«
Zagovornika obdolženke in obdolženca gg., dr. Žnuderl in dr. Bergoč sta v. svojih obrambnih zagovorih dokazala, da je zasebni tožilec dal s svojim nedostojnim nastopanjem povod obema obdolžencema, da sta ga razžalila in da izvira to iz posledic ogorčenja radi znane tožilčeve afere.
*
Oba obdolženca sta bila obsojena v smislu obtožbe, in sicer:	ga Šerečeva
na 300 Din globe, pogojno na eno leto, g. Stanko Hiti po na 360 Din globe, pogojno na eno leto. Kazni nista sprejela in sta zagovornika vložila priziv.
so v rokah vinogradnikov, ki ne živijo pri nas, ki niso naši državljani. Naš slovenski človek je samo bajtar in hlapec na posestvu tujerodcev, ki so v težkih časih, ko smo ječali še pod tujim jarmom, za malenkostne vinarje odvzeli slovensko zemljo iz rok onih, ki so jo obdelovali. Isto se dogaja še danes! Tudi danes kupujejo v obmejnih krajih našo zemljo tujci. In to ne samo slučajno! Organizirano stremijo za tem, da pridejo v posest vse zemlje, da bodo lahko potem zavpili na evropska ušesa: »Poglejte vsa Spodnještajerska je v naši posesti in ne v posesti onih, ki danes tam vladajo!«
Zato zahtevamo, da se takoj prepreči vsak nadalini nakup slovenske zemlje po tujcih. Revidirati se morajo vse kupne pogodbe, ki so bile zaključene po prevratu in s katerimi je ob naši severni meji prešla slovenska gruda v posest tujcev!
Ta zemlja se naj da onemu, ki jo obdeluje! To bo najboljše narodno-obrambno sredstvo! Današnje stanje pa je za slo-venski živelj poniževalno. Slovenski viničar sme samo obdelovati slovensko zemljo, ki je v tujčevih rokah in sme še poljubljati roko milostivi oholega tujca, ki ž njim niti slovensko ne govori ... Ustvarimo organizacijo temu malemu človeku, delajmo na to, da bo postal iz hlapca samostojen gospodar, in kot tak najboljši čuvar naše meje.
javno izražajo da jim je druga plača v glavnem le za priboljšek. V sedanjih hudih časih, ko je toliko mladih ljudi, med njimi mnogo akademsko izobraženih, brez dela in jela in so ti srčno hvaležni za vsako skromno plačano mesto, se mora vsak zavedati, da je greh in naravnost zločin, če na eni strani služita mož in žena in potegne prvega vsak izmed njiju mogoče več, kakor zadošča za vzdrževanje veččlanske družine, na drugi strani pa trpijo brezposelni očetje s svojimi ženami in otroci in toliko mladih, idealnih, delavoljnih ljudi. Če bo mestno načelstvo postopalo po tem nasvetu, bo želo priznanje ogromne večine občanov in sploh vseh poštenjakov po vsej državi. Od gotovih strani bodo pritožbe, vzdignil se bo nemara precejšen prah. To pa ne sme motiti. Gre za veliko vprašanje, ki ga je treba radikalno rešiti. Ob tej i
priliki še to: Isto načelo je treba oživotvoriti tudi glede drugih javnih in zasebnih uradnic, katerih možje imajo stalno službo z redno zadostno plačo. Pojm »zadostno« je treba seveda točno definirati in ugotoviti dostojen eksistenčni minimum. Vse to pa mora biti uzakonjeno, sicer ne bo uspeha. In četo ni mogoče, naj mestno načelstvo izda odlok, po katerem se s 1. aprilom naj ne sprejme v službo pri magistratu nobena ženska moč, ki r.i kruha nujno potrebna.
PREJELI SMO:
Nekako pred mescem je sklenil odbor Združenja prevozniških obrti v Mariboru, pod predsedstvom g. Ivana Sluge, prevoznika in veletrgovca v Mariboru, da bo letošnji občni zbor društva v dvorani Narodnega doma. Ta predlog je stavil tudi podpredsednik prevoznik in ravnatelj g. Fridrik Bojk. Ko je članstvo sprejelo vabila za občni zbor, napovedan za dne 24. februarja, je na kolodvoru prejšnji načelnik zadruge g. Jernej Hojnik, izvošček v Mariboru, Aleksandrova cesta, ustavil na cesti sedanjega predsednika Ivana Slugo in ga nahrulil s sledečimi besedami: »Warum haben Sie unser občni zbor in Narodni dom einberufen. wa-rum nicht wo anders, was geht uns Narodni dom an. Sie wer-den das z um verantu/orten haben, wir werden mit Ihnen noch separat abrechnen des-wegen«. Ta	izpad, po petnaj-
stih letih osvobojenja je zelo karakterističen za naše nemčurje in si jih mora tako oblast sama, kakor tudi meščanstvo dobro zapomniti. Res se je potem na dan občnega zbora Hojnik tako nesramno obnašal, da ga je grajal ves občni zbor, posebno navzoči zadružni komisar in zastopnik zbornice TOT in vsi delegati v Združenje spadajočih srezov, posebno iz Celja, Murske Sobote in Ptuja. Zagovarjati pa se bo moral Hojnik še pred sodiščem’.
MASTNE PLAČE TUJIH MOJSTROV V MARIBORSKIH TOVARNAH.
Kako lepo plačujejo tuji tovarnarji pri nas v Mariboru svoje tuje mojstre, naj služi’ sledeči primer: Pri neki tekstilni tvornici je uslužben mojster, ki zasluži na teden 800 Din, kar znese na mesec 3.200 Din. Poleg tega dobi še 500 Din za stanovanje in prosto kurjavo, kar lahko z mimo vestjo računamo mesečno 300 Din, torej dobi takšen tujec na mesec 4000 Din. Potemtakem ni čudno, če se tako krčevito drže teh tovarn in si skušajo celo prilastiti naše državljanstvo. Nekateri obratovodje in direktorji pa zaslužijo na mesec do 20.000 Din. Koliko zasluži naš ubogi delavec? če zasluži v najboljšem primeru 800 Din do 1000 Din, to je že velika plača! Popolnoma umestna je bila zahteva narodnega poslanca Omera Kajmakovića. da naj odstranijo vse tujce iz zasebnih služb. Tej zahtevi se pridružujemo tudi mi in zahtevamo, da toliko časa ne sme biti zaposlen pri nas nobeden tujec, dokler je pri nas še kakšen brezposelni pa naj bo to ročni ali duševni delavec.
NAROČNIKOM V MESTU IN OKOLICI.
Te dni se bo oglasil pri vas naš inka-sant in pobral zaostalo naročnino. Vse cenjene naročnike prosimo, naj ob tej priliki sporoče našemu inkasantu svoje morebitne zahteve in pritožbe radi nerednosti v dostavljanju lista, da bo zamogla uprava vse te nedostatke odstraniti. Prosimo vse naročnike, da spremembo naslova ob preselitvi takoj javijo upravi, če žele, da se jim bo list redno dostavljal. Ker se krog naših naročnikov in čitateljev stalno in naglo širi, zato naj vsi naši prijatelji upoštevajo v svojem interesu proš nje naše uprave.
STRELSKA KORAČNICA.
Izšla je v samozaložbi »Strelska koračnica«, ki jo je spesnil učitelj Anton Mohor v Mariboru, uglasbila pa jo je za moški zbor prof. Ervina Ropasova. Koračnico toplo priporočamo vsem strelskim družinam. Naroča se pri avtorju v Mariboru.
Preprečite nakup slovenske zemlje po tujcih
Z NAŠIH POSTOJANK
Samopomoč in vzajemnost
krepita narodno gospodarstvo
»REVIZOR« V GRAJSKEM KINU.
Prejšnji teden smo imeli Mariborčani prvič priliko gledati in poslušati češki zvoč ni film- Režija in vsebina te komedije nedvomno nadkriljuje veliko večino dosedanjih, tu izvajanih nemških iimov, ki so po večini preračunani samo na plitev zunanji efekt brez globlje vrednosti. Kdor ima količkaj nepokvarjenega čuta za zdra vo umetniško prikazovanje, je moral biti s tem filmom v polni meri zadovoljen. Ob tej priliki pa opozarjamo upravo obeh kinov, naj za prihodnji slovanski film izvede nekoliko vidnejšo reklamo s plakati in objavami v vseh naših časnikih že nekaj dni pred prvo predstavo in tudi vse dni med izvajanjem. Reklama za »Re vizorja« namreč ni bila v vseh časnikih objavljena in je na ta način marsikdo, ki čita vedno samo en časnik, zamudil ta film. V Ljubljani vrte zdaj ruski film »Pot v življenje«, Slovaki pa so poslali nedavno v svet svoj prvi zvočni film »Dežela prepeva« s krasnimi naravnimi posnetki in s prelepimi ljudskimi običaji, ki jih spremlja divna narodna pesem in godba. Upamo, da dobimo oba filma tudi v Maribor, za kar bomo prav hvaležni. Več o slovanskih filmih pa ob priliki.
Llubliana
Že nekoliko let, zlasti pa od leta 1932. se vodi gonja proti pomožnim blagajnam. Prav taka gonja se je vodila proti pomožnim blagajnam in sličnim dobrodelnim ustanovam že leta 1911. Tudi takrat so začeli na vse mogoče načine minirati razni strokovnjaki, v prvi vrsti dobro plačani zavarovalni tehniki zavarovalnih družb, ker so prav v teh socialnih ustanovah videli najbrže veliko prikrajšanje dohodkov zavarovalnih družb, oziroma njihovih delničarjev in upravnih svetnikov če vzamemo v roke brošuro, ki jo je napisal neki zavarovalni »strokovnjak« Karel Werner Bodenbach, se na prvi pogled lahko prepričamo, da bruha pisec ogenj in žveplo na pomožne blagajne in socialne ustanove, ter v eni sapi dokazuje, kako škodljive so take socialne institucije za ljudstvo, med tem ko na drugi strani na vse pretege hvali delniške zavarovalne družbe. Trdi, da dokladuo kri-
letih 648. Živih ostane še torej 1352. Ome njena ljubljanska ljudska zavarovalnica pa je določila za osebe, ki so stare 70 let. karenčno dobo treh let in pravi zadevni paragraf: Če umre zavarovanec v prvi polovici zavarovalne dobe, se povrnejo svojcem zavrovanca le vplačane premije; če pa umre zavarovana oseba v drugi polovici karenčne dobe, se izplača svojcem 50°/o zavarovalne premije. Popolna zavarovalna vsota se izplača svojcem umrle zavarovane osebe šele po tretjem letu!
Vzemimo še primer, da je k omenjeni ljudski zavarovalnici pristopilo 2000 oseb, starih 70 let in plačujejo na mesec po 50 Din, kar znaša na mesec 100.000 Din ali 1 milijon 200.000 Din na leto. Če pa računamo zavarovalno tehniški po statistiki in tabeli o umrljivosti, dobimo naslednjo tabelo gibanja o umrljivosti zavarovancev:
pribrana zniža v tistem razmerju, v katerem je dejanski razpoloženi znesek do vsote teh zavarovalninskih pribran. P° tem se zmanjšana zavarovalna svota iznova zaračuni za vsako posamezno zavarovanje na postavi dotične čiste tarife. To se pravi po domače, če ne bo denarja, se bo znižala zavarovana vsota, izposloval se bo zadevni sklep na občnem zboru in stvar bo rešena!! Ni tedaj čudno, da se morajo zavarovalnice zelo truditi in prepričevati merodajne činitelje, da so sjcer pomožne blagajne na podlagi dokladnega sistema zelo pogubne, toda ne za članstvo in za zavarovance, marveč za zavarovalnice!
Tabela o umrljivosti nam razkriva, da je umrljivost do 14. leta za l0/o vedno višja, v 15. letu zavarovanja za 2°/o in da v 27. letu zavarovanja doživi malenkostno število zavarovancev 96. leto starosti: v našem primeru samo dva zavarovan-
/araro- talna doba	Število zavaro- vancev	Umrlo	v %	Vplačane premije	Izplačane posmrtnine	Obrest!	Razsoiožljiva rušiva ta vsako naslednja leto
1	2000	130	6.5%	1,200.000	78.000	44.880	1,166.880
2	1870	131	7%	1,122.000	222.700	80.622	2,146.870
3	1739	122	7.5%	1,043.400	414.800	111.016	2,886.433
4	1617	134	8.2%	970.200	452.200	166.177	3,540.611
5	1448	132	8.9%	890.400	448.200	159.312	4,142.123
6	1352	130	9.6%	811.200	442.000	180.516	4,693.440
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE.
Neka kreatura, košček polomljenega pesnika, se je oglasila v »Delavcu« in spustila nekaj, kar bi moralo ubiti, razbiti jn pogaziti »ta plave«. Pa jih ni. Na vso žalost visoko čislanega pesnika se to ni zgodilo. »Ta plavi« so ostali celi, s kostmi in kožo. Le, da jih je nos zabolel ob taki duhoviti pesmici kot je zagledala belo luč sveta v slavnem »Delavcu«, se razume. Visoko čislani modrec, ki je spisal pamflet z pesmico v »Delavcu«, je hotel zajavkati, kako boli marksiste, da so uganjali »ta plavi« pri volitvah zaupnikov v Strojnih tovarnah teror, — joj kakšen teror — tak teror, da se je še pesniku zmešalo in je napisal pesmico. Ljudje božji, da ne vidite terorja fašistov. Da ne vidite, da nam že sam pogled na nje — skisa pamet. Za pesnika lahko to trdimo, sicer bi bi! pošteno in pravilno napisal, da so ta rdeči uganjali teror kot nikdar doslej v tej tovarni. Posebno piko so imeli na mlajše delavce, katere so starejši klicali pred se jn jim delili nauk, da morajo voliti rdeče, ker bodo sicer morali iz tovarne. Veliki modrec iz Strojnih, ki je čLan SMRJ, je po veliki zmagi v Strojnih, postal pesnik. Pesnik, da ga je treba iskati. Domovina in marksizem sta rešena. Delavci na kolena. Na kolena pred velikim pesnikom, ki se sam sprašuje, kej bo pa zdej? Najmanj to, kar je bilo v Nemčiji in drugod. Da bodo s takimi visoko-člslanimi pesniki »zmagali« na celi fronti ta rdeči. In da bodo poteptani vsi, ki imajo za rdečo barvo preteške želodce. Najmanj to bo zdej, ko ima marksizem velikega pesnika, ki je bil odkrit leta 1934, v Strojnih tovarnah in ki je zložil kar tri cele pesmice. Bez rim seveda, toda pesmice so le. Srb bi dejal na to: eh, pa na zdravje mu bile! Mi pa tudi tako pravimo in napravimo ob koncu prav debelo. To je bil naš prvi in zadnji odgovor dičnim in čislanim sodrugom rdečkarjem v Strojnih iz Ljubljane,
Celi«
•REDEK POJAV,.
Časopisje je prineslo pod gornjim naslovom malce slavospeva tukajšnji tekstil, ni tovarni »Metka«, katere lastnik je »že« 4 leta g, Wemberger, ker je povišala mezde svojemu delavstvu za celih 5 odstotkov. Ako povemo, da znaša mezda teh izkoriščancev od 80 par pa do Din 2,50 na uro, med temi je tudi kvalificirano delavstvo, mislimo da je takšno hvalisanje popolnoma odveč. Pravilni naslov je le »izkoriščanje našega delavstva«. Kaj pa če bi g. Weinberger tudi javno povedati, kakšne velikanske dobičke je moral imeti, da se je odločil v teh za njega tako težkih časih povišati že itak tako »visoke« mezde svojega delavstva.
tje ni mogoče, da bi se vzdržalo in da zavede vsako tako institucijo v propast.
Ako pa primerjamo z omenjenega zavarovalnega »strokovnjaka« izvajanji, izvajanja nekega drugega resnega zavarovalnega tehnika, vidimo, da popolnoma drugače sodi o pomožnih blagajnah in zaključuje svoje obširno razpravo o zavarovalni stroki tako-le: Z a dobrodelne zavode, ki izplačujejo posmrtnine svojcem umrlih v celoti podokladnem s } s t e m u jn iste doklade izterjujejo od preostalih članov, je plačilna nezmožnost popolnoma izključena in ne smemo proti takim ustanovam nastopati.
V zadnjem času so se sicer pri nekaterih takih socialnih institucijah, ki pa niso bile v bistvu socialne, vršile velike zlorabe ljudske lahkovernosti in mirno lahko trdimo, da so kupčevale s človeškim življenjem! Ni še pozabljena afera mariborske Kmetijske eksportne zadruge! Mentaliteta človeka je taka, da misli, da bo sam dolgo živel.'Pač pa so nekateri drugačnega mnenja, ko se oglasi pri njih zastopnik kake nesolidne socialne ustanove in jim razlaga tarife, ki so zelo mam Ijive in izglodajo na prvi pogled za preprostega človeka kot poštena stvar. Pri lahkovernih ljudeh, zlasti pa pri našem podeželskem ljudstvu, vleče le tako zavarovanje, kjer se lahko zavaruje osebo, ki so ji že takorekoč šteti dnevi in je do-tičnik, ki namerava svojca zavarovati prepričan, da bo po nekaj letnem čakanju zavarovanec gotovo umrl in njemu, za-varovatelju, bo izplačana obljubljena zavarovalnina.
Tako imamo danes v Ljubljani neko ljudsko zavarovalnico, ki nosi zelo pobožen naslov in ki pri akviziciji zavarovancev zatrjuje, da jamči zavarovalnica za točno in popolno izplačilo posmrtnine. Preštudirajmo natančno tarifo te ljudske zavarovalnice, po kateri se plačuje zavarovalna premija do smrti. Vzemimo primer: Za osebo, ki je stara 70 let se plačuje po tej tarifi na mesec Din 50^—-. Svojci zavarovane osebe dobe po njegovi smrti izplačanih 3400 Din in to seveda le takrat, če je zavarovana oseba preživela od dneva zavarovanja dobo treh let! Oglejmo pa si na drugi strani račun, ki so ga izračunali zavarovalni tehniki: Iz statistične tabele o umrljivosti, ki jo je sestavilo 17 angleških zavarovalnih društev, je razvidno, da umre od 2000 oseb v starosti 70 let v nadalnjih petih
V primeru, da bi umrlo v sedmem leju zavarovalne dobe preostalih 1222 zava rovancev nagle smrti, bi morala zavarovalnica izplačati vsem preostalim svojcem po 3400 Din, kar bi znašajo skupno v danem primem 4 milijone 154.800 Din. Zavarovalnici pa bi ostal še čisti kapital v iznosu 538.640.40 Din, s katerim bi se okoristil zavod, oziroma njeni delničarji, deloma pa bi se porabilo od tega kapitala tudi za upravne stroške. Upoštevati pa moramo dejstvo, da bi ne znašali upravni stroški za šestletno opravljanje 2000 zavarovancev pol milijona dinarjev!!
Zaradi lažjega računanja je vzeta verjetnost, da so zavarovanci plačali ob začetku leta in da so bile posmrtnine izplačane ob koncu leta, tako, da zaračunavanje in priračunavanje obresti radi tega -ne spreminja bistveno računa, ali pa vrže malenkostno razliko.
Računajmo, koliko je preostalih 1222 zavarovancev v našem primeru plačalo na premijah skozi 6 let: Če bi letno premijo, ki znaša v danem primeru 600 Din za vsakega zavarovanca vlagali na obresti od obresti po 4a/o, bi to izneslo ogromno vsoto 5 milijonov 79.756.24 Din ali za posameznika 4165.92 Din! V našem primeru pa bi zavarovalnica izplačala vsakemu zavarovancu le po 3400 Din in bi preostanek 765.92 Din mirno spravila v svojo blagajno.
Tako izgleda kapitalno kritje po premijskem sistemu. Sedaj si pa oglejmo kaj pravi zavarovalnica, ki jamči ljudski zavarovalnici v našem primeru za vsako izplačilo v svojih pravilih, oziroma v zavarovalnih ponudbah? Zanimiv je paragraf 56. iz pravil, ki pravi: Obratni pri-mankljaji se poravnajo, v kolikor se ne pokrijejo iz rezervnega sklada, najprej iz varnostnega sklada. Ko je ta porabljen, se nadaljni primankUaj pokrije s primernim zmanjšanjem zavarovalnih obveznosti, ako občni zbor ne sklene drugače. V ta namen sc vsakemu posameznemu zavarovanju pripadajoča zavarovalninska
ca. Iz tega sledi, da sta zadnja dva člana, če sta bila redna in pridna plačnika, plačala zavarovalnici v 27. letih na premijah s 4% obrestmi na obrestih vsega skupaj 58.760 Din in da so svojci zadnjih dveh | zavarovancev dobili izplačano vsak po 3400 Din, skupno tedaj 6800 Din. Preostali znesek 51.961 Din pa je ostal zavarovalnici, ki je osnovana na kapitalnem premijskem kritju. Odveč bi bi! vsak komentar in ljudstvo naj samo računa in sodi.
Ni čudno tedaj, in je popolnoma razumljiva gonja zavarovalnic proti takam pomožnim blagajnam. Mnenja smo, da so v ozadju te gonje le nekatere regularne zavarovalnice, ki vidijo preveč strahov m preveliko konkurenco. Oboje pa v resnici ne obstoja, ker starih zavarovancev življenske zavarovalnice itak ne sprejemajo.
Po našem mnenju, in to je mnenje tudi vsakega intelektualca, so zavarovalnice — denarni zavodi. Vlagatelj, ki nalaga svoje prihranke v hranilnici, dobiva za svoje vloge obresti. Oseba, ki se je zavarovala pri kaki regularni zavarovalnici in plačuje letne premije (hranilne vloge) ne dobiva obresti in dobiva te obresti zavarovalnica, zavarovano vsoto pa dobi zavarovanec, oziroma zavarovalec le takrat, če se zavarovalnica ni poprej poslužila omenjenega paragrafa društvenih pravil.
Konice
NOVA POSTOJANKA.
V nedeljo 4. marca t. 1. bo v Konjicah v dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor Narodne strokovne zveze. in sicer ob 9. uri zjutraj. Občnega zbora se bo udeležil tudi delegat iz Maribora.
NAjLEPšA Čednost je zvesto- ,
BA DOMOVINI IN ČASTNI BESEDI!
Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru, Urejuje in odgovarja Rudolf Germ v Mariboru. Tiska Mariborska
tiskarna 4 4, predstavnik ravnatelj Stanko Detela ^ Maribora.