-   196   -
Cesarski patent
za novi davk od letnih dohodkor.
29. dan pretečeniga mesca kozoperska so Cesar s svojimi ministri patent no vi ga davka razglasili, ki se bo za prihodnje leto 1850 od letnih d ohodkov (Ein-kommensteuer) odrajtati imel. Cesar pravijo v vvodu tega patenta, de sta posebno dva vzroka Jih nagnala, že za leto 1850 brez deržavniga zbora ta novi davk vpeljati, pervič: ker je pravično, de se davki enakomerno od dohodkov vsake sorte odrajtujejo , in drugič: ke'r je neogibljiva potreba, začasno napravo vpeljati, de se za silno velike stroške , ktere zdej deržava ima , vsi njeni prihodki poišejo , ki so do-sihmal v nemar pušeni bili.
Ker bo ob svojim časa celi patent, kakoršni je, v dokladi „ Novic" na znanje dan, povemo danes iz njega le važniši določke.
„Kakšni davk je nek to? in ktere reči ob-seže?" bo vsak bravec gotovo nar pervo vprašal.
Odgovor je : Dosihmai so bili le grunti, pohištva , rokodelstva, obertnijstva ali kakšne druge pridobitne dela z davkam obloženi, — drugi dohodki pa , ki jih kdo imel v denarjih ali blagu, niso bili z davkam obloženi; tako niso vradniki (BeamteJ, zdravniki, duhovniki, kloštri ali druge deželske družbe, potem tisti, ki imajo svoje premoženje le na posojilih, v gotovini i. t. d. nobeniga davka odrajtovali od svojih letnih dohodkov.
Po tem patentu je pa konec te prostosti — zdej se bo mogel od mnogoverstnih dohodkov davk plačevati, če le dohodki tisto šumo dosežejo, kakor je za različne 3 klase v patentu odločena , in če po določilih pričijo-čiga patenta niso odvezani tega davka.
Zdej ne bojo zamogli gruntni in hišni posestniki, rokodelci in obertniki reči: de samo oni Cesarju davk plačujejo, — po tem patentu pride davk na vse, če imajo le toliko dohodkov, de v patentu postavljeni zne-sik dosežejo.
„Kako pa se bojo ti dohodki skazali: kolikšni de so?" Pri več dohodkih je znano, kolikšni so. Postavimo: Ta ali uni ima na kakšni grajšini, na kakšnim gruntu ali kje drugod 1000 gold. razposojenih ali vta-buliranih — ta šuma je tedaj znana. Ta ali uni vrad-nik , ta ali uni tehant, ta ali uni škof i. t. d. dobiva 1000, 2000, 3000 gold. i. t. d. letniga plačila,— to je tudi znano. Taki davki se bojo lahko določili. Kjer pa dohodki tako očitni niso , tam ne bo tako lahko resnični dohodek zaznamovati in davk od njega terjati. V tacih okoljšinah bo to vsacimu na vest dano, de bo sam — kakor na prisego — povedal: koliko vsi njegovi dohodki zneso. Ce se bo skazalo, de je kdo kaj svojih dohodkov zamolčal, bo mogel potem trikrat več tistiga odrajtvila plačati, ktero je hotel od davka odbiti.
Letni dohodkini davk bo pa po znesku dohodka različen ; od nekterih šum se bo plačevalo 5 gold. od sto — ali 1 groš od goldinarja; pri nekterih 1 gold. od sto in tako poredama naprej , tako de se nikoli višji davek ne bo odrajtoval, kakor deset od 100.
  -   197   -