AME
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
U J jt - J i
NO. 187.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 11th, 1930.
LETO XXXII,—VOL.XXXII.
Anglija ima primeroma Farmarji v državi Ohio večjo brezposelnost kot obupno apelirajo na zve-Zedinjene države zno vlado za pomoč
Tako je, ko se peljemo v nedeljo na sprehod
London, 10. avgusta. Angleška delavska vlada je pravkar izdala statistiko, glasom katere se nahaja danes v Angliji 2,011, 497 brezposelnih delavcev, kar pomeni, da je v Angliji pod delavsko socialistično vlado tri krat toliko brezposelnih kot v Zedinjenih državah, kjer je danes dva milijona in pol delavcev brez dela. Toda čim šteje Anglija 40 milijonov prebivalcev, jih štejejo Zedinjene države 123.000.000. Današnja delavska vlada v Angliji pa sama ni toliko odgovorna za slab delavski položaj, kot s6 odgovorne razmere. Indija se punta, Egipt se punta, v južni Afriki vre, vsepovsod, kjer prevladuje angleška zastava, vre med narodom, trgovina je skoro pojenjala, promet na morju se je skrčil, in to je vzrok, da delavske razmere v Angliji so danes slabše kot so bile zadnjih petdeset let. Delavska vlada se sicer trudi na vse načine, da izboljša položaj, toda videti je, da postaja brezposelnost od meseca do meseca večja.
-o-
Nekaj drobnih novic iz lorainske naselbine
Mrs. Mary Černilec iz 33. ceste se nahaja v tukajšni bolnici, kjer se je morala podvreči ope-raciji. Zdravje se ji obrača na bolje. — Mrs. Melena Bučar iz 33. ceste je bila primorana biti v postelji za nekaj tednov, ker ji je gospod Revmatizem tako ukazal. Ker je pa žena močna in korajžna, je gospodu kar fige pokazala, ker se ji je za malo zdelo, da bi ji ta nepridiprav kaj ukazoval. Zapodila je lum-pa tja čez jezero v Kanado, in Mrs. Bučar se sedaj zopet dobro počuti. — Mr. Jakob Lov- in enako Callaway družina poši-riha iz 31. ceste si je že pred Ijajo prav iskrene pozdrave par meseci zlomil nogo. Zdrav- vsem svojim prijateljem v je se mu le počasi vrača. Pred! Clevelandu in jim je žal, ker ni-kratkim si je na Pearl St. po- so mogli vseh osebno obiskati, stavil dva lepa trgovska prosto- In pravijo, da se boste že še vira. Slovenski Ter o j ač, Mr. Frank deli! Posavc, se nahaja v enem pro-	Največji piknik štoru, v drugem pa ima trgovi- Kot se nam poroča se je vršil v no z moško opravo Mr. John nedeljo na Močilnikarjevi farmi Brus. — Mike Virant is je tudi največji piknik, kar jih pomni zgradil lepo novo hišo na 34. slovenska naselbina od svojega cesti. — Vroče je pa tudi pri postanka sem. Na farmah se je nas tako, da se besede kar v zbralo nekako 4,000 našega na-ustin topijo, kakor je Jaka zad- roda, na povabilo slovenskih tr-njič enkrat napisal. Mhm, mhm! govcev iz Collinwooda, ki so po-- gostili ljudi. Seveda so se trgov-
Washington, 10. avgusta. Ko je sinoči senator Fess obiskal predsednika Hooverja v Beli hiši, mu je povedal, da je položaj med ohijskimi farmarji radi dolge suše in pomanjkanja dežja tako obupen, da ga zgo-! dovina države Ohio ne pozna od početka obstanka države. Fess je našvetoval, da bo morala zvezna vlada financirati razne farmarske banke po državi, da bodo slednje lahko pomagale farmarjem, ki bodo is-: kali posojila, da se preživijo skozi zimo. "Položaj v državi Ohio ni samo slab, pač pa je naravnost obupen," je narekoval senator Fess predsedniku.' "Farmarji v državi Ohio niso še nikdar prej doživeli kaj ena-i kega. To se zlasti tiče farmarjev v osrednjem in južnem delu države Ohio. Pšenica je bila prodana zgodaj, ko je bila cena nizka, in kar je drugih pridelkov ostalo, je deloma neporab-no. Farmarji koljejo živino, ker nimajo dovolj krme. Ako zvezna vlada izdatno ne prisko-: či na pomoč, bo več kot polovica farmarjev v državi Ohio j morala gledati, da si poišče be-raško palico."
-o-
Naši prijatelji Mr. in Mrs. Callaway iz San j I Diego, California, sta se ustavila v Cevelandu na svojem poto-j vanju po Zedinjenih državah. V Clevelandu sta bila gosta Mrs. I Rose Herbst, iz 61 ceste. Mrs Rose Herbst je teta Mrs. Callaway. Obiskali so tudi Mr. Rose ! želodec, svojo nečakinjo. Mrs. j Callaway je hčerka Mr. in Mrs. Louise Platan, West Linn, Ore., in je v Clevelandu dobro poznana. Mr. in Mrs. Plantan
Naš Primož piše
Mr. Primož Kogoj naznanja: Dne 5. avgusta sva se z ženo
ci dobro pripravili, toda takega navala najbrž niso pričakovali, kajti kmalu je zmanjkalo skoro
Volitve jutri! Zahtevajte demokratski tiket v volivni koči. Udarite brezposelnost in sušo
napotila na parnik, in upava, vsega. Nepregledne množice na-
Deset tisoč slovenskih in hrvatskih državljanov v širnem Clevelandu, Slovenci in Slovenke, Hrvati in Hrvatice, ta apel je namenjen vam od uredništva "Ameriške Domovine." Jutri so volitve, državljani in državljanke! Ali se jih boste udeležili, ali boste sedeli doma in zabavljali čez razmere, ki vladajo med nami?
Mi vemo, da se bo udeležil primarnih volitev vsak zaveden slovenski in hrvatski državljan, in sicer iz vzroka, ker je prepričan, da je življenje neprestana borba, v kateri zmaga oni, ki je dosleden, vztrajen in ču-ječ, dočim podleže oni, ki od strani zabavlja, ne stori pa nik-
da bova 12. avgusta že v Cleve-išega "naroda so se nahajale na landu. Iz New Yorka pošljem1 prostoru, otroci, mlado in staro, telegram, da bo družina znala j vse je bilo tam. Podrobno poro-kdaj priti na postajo. Vse dru-lčilo o tem izvanrednem pikniku go je v redu. Na veselo svide-' prinesemo jutri, nje!	20,000 Poljakov praznuje
Nova hisa	v Garfield parku se je včeraj žavnikov in državljanov. Ta
Naš poznani in podjetni slo- Ubralo nad 20,000 Poljakov, vshod je zbudil p0z0rn0st vse-venski stavbenik Mr. Anton ogromni paradi in slavnosti, ki ga clevelanda, zlasti v ameri-Satkovič, je zgradil novo, mo- se je vršila v spomin desetletni-1 krogih, ker je to edini
dar nič, da bi zboljšal, ali pomagal zboljšati razmere.
Nocoj večer se vrši v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., ogromen naroden shod, katerega sklicujemo mi s pomočjo odličnih ameriških dr-
derno hišo na Tracy Ave., blizu E. 237. ceste, Euclid Village. Hiša je naprodaj. Izplačalo se vam bo, da si ogledate to hišo, če kupite ali ne. Opozarjamo na oglas v številki.
ce, ko je poljska armada prema- Lhod te vrste in tega pomena, gala boljševiško rusko armado. ^ se je vršil v primarni kam-Na prostem se je vršila slovesna panjj v clevelandu. sv. maša, nakar je sledila para- Glavni govornik na shodu bo da vseh poljskih društev. Toli-jHon. Robert Bulkley, bivši kon-današnjilko poljskega naroda ni bilo še jgreBman> in danes kandidat de-nikdar zbranega na enem pro-! mokratske stranke za zveznega
Mlada V smrt	Utoru v Clevelandu. Popoldne senatorja." Bulkley je odkrito
V mestni bolnici je umrla j se je vršil piknik m razne zaba- izjavil, da bo v slučaju izvo-Sophie Tomažin, stara 12 let. I ve.	_	litve javno in neprestano delo-
Umrla je za škrlatico. Pogreb	Iz Madisona	val da se odpravi nesramna
se vrši danes popoldne iz bolni- Mr. Frank Mišmaš pošilja iprohibicija. In Bulkley je mož ce ob 2. uri pod vodstvom Fr. pozdrave iz Zakrajškove farme ki zna držati dano besedo ter Zakrajšek. Mladenka zapušča v Madisonu in pripomni, da mu se zna tudi boriti kot malokdo tu starše in dve sestri. Iskreno je na farmah najljubše "rdeče drugi.
sožalje družini I	| mleko." Frank že ve!	Vsa napredna država Ohio
gleda danes na tega moža, na Bulkleya,' o katerem piše vse časopisje, da bo gotovo prodrl pri primarnih volitvah, in da bo
v jeseni porazil svojega nasprotnika, republikanca McCul-loch, ki je suhač in pristaš Hooverja in njegove nezaželje-ne prosperitete!
Ako ne bi na shodu nocoj večer, v Slovenskem Narodnem Domu, nihče drugi govoril kot Bulkley, bi to bil že vzrok dovolj, da se udeleži shoda vsakdo, kdor le more. Naj vas ne ovira nobena stvar, pridite nocoj v Slovenski Narodni Dom, kajti Bulkley je briljanten govornik, in na njega se danes z upom in pričakovanjem ozira milijone prebivalcev države Ohio, kot na svojega odrešeni-ka!
Z njim zaeno bo nastopil najbolj odlični satirist in govornik v Clevelandu, znameniti Peter Witt, radi katerega so se tresle že vlade v Clevelandu, in ki pozna današnji položaj bolje kot kdo drugi. Ostro, napeto, udarjajoče govori, toda govori pa pošteno! On vam bo povedal zakaj je vaša dolžnost, da se udeležite volitev prihodnji dan!
Nastopil bo naš lastni kandidat, Mr. Joseph J. Ogrin, slovenski odvetnik, ki je kandidat demokratske stranke za državnega poslanca. V državi Ohio se bodo tekom prihodnjih dveh let izvršile važne spremembe, in državna zbornica bo imela prvo besedo pri tem. Absolutno potrebno je, da imamo Slovenci pri tem svojega moža, kajti koristi tisočerih naših dr-
žavljanov so pri tem prizadete. Dejstvo, da imamo lastnega kandidata za državno postavo-dajo, bi moralo privabiti pač1 slehernega našega človeka na plan, v volivno kočo.
Kot nadaljni govorniki so naznanjeni: Mr. John L. Mihe-lich, naš slovenski councilman, ki si je pridobil v letih svojega poslovanja v mestni zbornici, mnogo bogatih političnih skušenj.
Nadaljni govornik bo ognjeviti John Sulzman, bivši councilman, ki je kandidat demo- j kratske stranke za šerifa. Ka- j ko zna Sulzman pokati po po-; litikarjih in hinavcih, o tem zna marsikdo povedati dobro besedo, toda za pondeljek je Sulzman obljubil, da bo imel največji govor, kar se jih je še kdaj slišalo iz njegovih ust.
Predsedoval bo shodu Adam J. Damm, bivši mestni blagajnik in sedaj kandidat demokratske stranke za okrajnega blagajnika, kjer se plačujejo vaši davki. Mr. Damm je vrlo dobro poznana osebnost v naselbini, in veste, da zna vselej pošteno in iskreno predstaviti zadevo našemu narodu.
Pridite torej na shod, naj vas ne zadrži druzega kot bolezen ali delo. Potrebni so taki shodi od časa do časa, da se sezna-mimo in da zvemo za stvari, kot bi jih sicer ne mogli dognati. To bo največji politični shod ne samo v naši naselbini, pač pa največje politično zborovanje, kar jih je doživel Cuyahoga okraj v primarni kampanji. Demokratska stranka je poslala svoje najboljše govor-
Mlado slovensko dekle je včeraj utonilo pri kopanju v jezeru
Družino Andrew Samich, 1123 Norwood Rd. je v nedeljo zadela težka nesreča. Njih nadepol-na hčerka Veronika, stara 15 let, se je mudila v nedeljo na nekem pikniku blizu Willough-by. Kot je to navada, so se otroci šli kopat v jezero, kajti vročina je bila velika. Bilo je okoli šeste ure zvečer. Veronika se je kopala blizu Stevens Boulevard, 'ko jo je zgrabil močan podvodni tok in jo odnesel daleč naprej v jezero, in predno je mogla priti pomoč, je dekle že zginilo pod vodo. Dasi je bila Veronika do-jbra plavalka, pa je bil podvodni tok tako močan, da se ni mogla vzdržati na površju. Njeno truplo je pozneje prinesel na površje John Polly, policijski načelnik vasi Willowick. Kot se nam naznanja se vrši pogreb mlade Veronike v četrtek zjutraj. Silno prizadeti družini izražamo naše prav iskreno sožalje!
-o-
Iz daljnega severa
Iz North Bay, Kanada, poši-šilja pozdrave Mr. Smrdeli in družina. So tako daleč na severu, nekako 300 milj severno od Toronto, Kanada, da pišejo, da morajo ponoči biti odeti s tremi plahtami, ker bi jih sicer zeblo. Za jed in pijačo morajo j iti 50 milj daleč. Tam ostanejo še nekaj dni, nakar se vrnejo domov.
Na počitnice
V	nedeljo zvečer je odpotoval proti West Virginiji Rev. An-iclrey, pomočnik pri fari sv. Vida. S seboj je vzel tudi nekaj naših fantičev, da jim privošči nekoliko oddiha. Rev. Andrey ostane nekako 14 dni na počitnicah.
Poslanik dr. Pitamic
Že par mesecev se nahaja jugoslovanski poslanik dr. Pita- j mic v Jugoslaviji, kamor je bil uradno pozvan. To novico smo zvedeli od g. Svetozar Banovca, ki pričakuje potom poslaništva važnega odgovora iz domovine glede njegovega bivanja v Ameriki.
Prijeten obisk
V	soboto opoldne so nas obiskali v našem uradu v spremstvu g. Banovca Mr. in Mrs. Dolčič iz Girarda ter Mr. Jesen-ko. Obiskali so tu g. Banovca, j da se dogovorijo glede koncerta v Girardu, ki bi se imel vršiti 6. septembra.
Brzojav iz Ljubljane
Mr. August Kollander nam brzojavlja iz Ljubljane, da so vsi potniki, ki so potovali s parnikom lie de France dne 1. avgusta, dospeli srečno v Ljubljano dne 9. avgusta. Potniki so potovali v spremstvu g. Kol-landra potom tvrdke John L. Mihelich Co.
Na tekmo v Detroit
Dne 1. septembra, na Delavski praznik, se vrši v Detroitu javna telovadba čeških Sokolov. Slovenski Sokol pošlje iz Cleve-landa tja sedem svojih telovadcev, in prepričani smo, da bodo prinesli več lovorik domov.
nike ravno v našo naselbino, ker ji je znano, da je bil naš narod vedno lojalen principom, kot jih zagovarja stranka. Pridite nocoj, jutri pa storite
i svojo dolžnost kot zaveden ameriški državljan s tem, da volite. Zahtevajte v volivni koči demokratski tiket!
Važno za potovanje delegatov na konvencijo K. S. K. Jednote
Mr. John Zulich, finančni uradnik K. S. K. Jednote, nam sporoča sledeče: Vsem delegatom in delegatinjam K. S. K. Jednote naznanjam, da je večina delegatov 'sklenila, da se podamo na pot v soboto zjutraj ob 7. uri, to je, 16. avgusta, in sicer iz novega kolodvora, z New York Central železnico. Vlek odhaja iz Clevelanda točno ob 7:55 zjutraj. Ker je precej pisarije glede konven-čnih tiketov; zato je potrebno, da smo na kolodvoru najkasneje ob 7. uri zjutraj, da se nam izpolnejo na kolodvoru potrebni tiketi za konvencijo. Ta vlak, s katerim potujemo, se ne bo ustavil v Elyriji, torej naj Lorainčani, ki hočejo potovati s Clevelandčani, pridejo v Cleveland na kolodvor. Po mojem mnenju je to potovanje najbolj ugodno, kajti še isti dan pridemo v Waukegan z North Western železnico, nakar si lahko uredimo prtljago in se odpočijemo preko noči. Prosim tudi Slovence v Waukega-nu, ki imajo avtomobile, da bi nas počakali na kolodvoru v Waukeganu, kamor dospemo v soboto, 16. avgusta, nekako ob 5. uri popoldne. Vsem skupaj kličemo na veselo snidenje.— John Zulich.
-o-
Mlada v smrt
V	soboto je umrla mlada Lojzika Puyzdar, 1033 E. 62nd St. Umrla je v bolnici sv. Aleša. Stara je bila 19 let, rojena v Ljubljani, v Ameriki je bivala šest let. Tu zapušča mater in dva brata, Johna in Ladislava. Pogreb se vrši v torek, 12. avgusta, pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Naše iskreno sožalje prizadeti družini.
Shladilo se je
V	nedeljo je začela pihati v Clevelandu drugačna sapa. Prišla je preko jezera iz Kanade in dobro ohladila ozračje. Toda hladna sapa je obenem povzročila to, da je pregnala dež. Ohladili smo se, toda namočili pa še ne. In za jutri pa vremenski prerok za gotovo .obljubuje dež.
Dr. Perko odpotuje
Prihodnjo nedeljo, 17. avgusta odpotuje iz Clevelanda Dr. Anthony J. Perko, naš slovenski zdravnik v Newburgu. Poda se v Waukegan, 111., kot delegat društva sv. Jožefa, št. 146 K. S. K. J. Kdaj se vrne, nam bo pravočasno sporočil.
Iz sokolskih vrst
Dne 20. julija se je vršilo v Brookside parku v Clevelandu telovadno tekmovanje Sokolov osmih raznih narodnosti. Pri tej tekmi je dobil drugo darilo John Marinček, načelnik Slovenskega Sokola v Clevelandu. Iskrene čestitke!
Vrnitev iz domovine
Iz starega kraja se je po par mesecev odsotnosti vrnila s svojim sinom Lovrencom Mrs. Frances Torkar, 15811 Hunt-mere Ave. Mladi Lovrenc pripoveduje, da mu je domovina silno ugajala in ga očarala s svojimi naravnimi krasotami.
Nekai posebnega
Odbor podružnice št. 25, Slov. ženske Zveze naznanja članicam, da se gotovo udeležijo seje nocoj zvčer, ker bo nekaj posebnega.
—Pismo ima pri nas Mary i Račič.
U
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 187. Mon. Aug. 11th, '30.
Pomembne volitve
imel premalo podpisov od poprej. Vzelo me je drugi dan vse dopoldne, da sem dobil podpise dveh sodnikov in ko sem se potem oglasil pri gospodu županu, sem tudi od njega dobil podpis in potrdilo, da se je moja malenkost res nahajala v Los Angelesu.
Mr. Anton Grdina mi je dal naslov našega dobrega prijatelja Mr. Jacob Stonicha, ki ima hišo v Hollywoodu. Obiskal sem ga in na prijazno povabilo sem ostal par dni pri njem. Mr. Sto-nich ima krasno posestvo, posebno me je zanimalo razno sadno drevje na njegovem vrtu. Okrog hiše so pa nasajene krasne cvetlice vseh barv in vrst. Mr. Stonich mi je povedal, da čeprav je sedaj polelti krasno tukaj, da je pozimi še krasnej-še. Le pomislite, ko mi zmrzu-jemo v našem Clevelandu, je pa tukaj vse v cvetju!
Popoldne me je peljal Mr. Stonich z avtomobilom na Beverly Hills. To mesto se nahaja
Svoje čase so politični bosi izbirali kandidate v raznih strankah, katere naj ljudstvo voli. Narod pri izberi kandidatov ni imel nobene besede. Voliti je moral za onega, ki so mu ga predstavili politični diktatorji.
Ker se je pa pri tem godilo mnogo sleparije, ker narod ni dobil prilike voliti za kandidate, katere bi narod sam izbral, in ker je narod tekom časa napredoval v političnem
mišljenju, je začel premišljevati, kako bi mogel priti do tega, čisto v hribih in tukaj imajo da sam izbira kandidate med številnimi državljani, ki se po- svoja posestva skoro vse film-tegujejo za razne urade.	ske zvezde. Zapeljala sva k hi-
Trajalo je precej let, in želja naroda se je izpolnila, ši John Barrymoer, kateremu Upeljane so bile primarne volitve. To so nekake predvoli- bi se bil rad predstavil. Toda
tve, pri katerih narod izbira kandidate raznih strank, ki so	-o--
najbolj sposobni. Dočim so pred upeljavo primarnih volitev VABILO NA KONVENCIJO postavljali kandidate privatni interesi in politični bosi, po-	_
stavlja danes kandidate narod sam pri primarnih volitvah. Dne 17., oziroma 18. avgusta Ohio. Do tam bi vsaki plačal
John je bil ravno pri neki seji in ni imel časa za razgovor. Dobil pa sem od njega podpis.
Ko sva se potem peljala mimo posestva Mary Pickford in Douglasa Fairbanks, sem ju hotel na vsak način obiskati. Ko grem proti hiši me pozdravita dva psa, ki sta bila videti zelo slabe volje. Toda ker sem imel trden sklep, da pridem v hišo, pes gori, pes doli, sem se najprej vljudno obrnil do obeh psov, da si najprej od njih izprosim dovoljenje 'za vstop! v hišo. Toda psa nista kazala posebnega veselja sklepati kakšno novo prijateljstvo izven pasje rodbine, zato me je vzelo precej časa, da sem se jima toliko prikupil, da sem smel do vrat. Toda tam sem zvedel, da sta Mary in Doug v kopališču in ne bosta doma par mesecev. Sklenil sem pasje prijateljstvo, torej zastonj.
Popoldne sem se poslovil od prijaznega Mr. Stonicha in se odpeljal proti San Pedro, kjer mislim obiskati Mr. Louis Adamiča.
Pozdrav!
Joseph Križman.
ganskem jezeru 17. konvencija Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, organizacije, ki je bila prva jugoslovenska organizaci-
To pa le, ako je narod dovolj zaveden, da pride na dan;se bo pričela v prijazni naselili voli. Predno so bile upeljane primarne volitve, se je ne- bini Waukegan, 111. ob michi-prestano .zabavljalo od strani državljanov, da privatni interesi in politični bosi izbirajo kandidate. Ko so pa bile upeljane primarne volitve in se je s tem narodu dala prilika izbirati lastne kandidate, se je pa takoj pokazala nekaka apatija proti temu, in udeležba pri primarnih volitvah ni ja v Ameriki, tako velika kot bi se pričakovalo.	jz cievelanda bo odpotovalo
In vendar so primarne volitve silnega pomena za na- na konvencijo precej delegatov, rod, za blagostanje, za prosperiteto, za odlični izraz narod- delegatinj in glavnih uradnikov, ne volje. Kako se vršijo te primarne volitve, smo razložili zastopajoč glavni urad in 17 že v enem ali drugem članku. Danes bi radi povdarjali še krajevnih društev, ki so v defied eče :	velandu in okolici, spadajoči k
Sedanja vlada v washingtonu, pod načelstvom repu- omenjeno jednoti. blikanca, predsednika Hooverja, se je izkazala za popolno- Naselbina Waukega/n je kot ma nezmožno, nekompetentno, nazadnjaško. Nastala je nalašč primerna za izvrševanje splošna gospodarska kriza po vseh Zedinjenih državah, ka- konvencij, ker leži podobno Cle-tero občuti med drugimi tudi tisoče naših ljudi po raznih velandu ob jezeru in itna največ naselbinah.	pristnih domačih rojakov, s ka-
Hoover je bil izvoljen v znamenju prosperitete, o kateri terimi bo lahko občevanje in so republikanci kričali ves čas predsedniške kampanje. In kratkočasje. kaj smo dobili? Veliko brezposelnost, kateri ni skoro pri Ker bo v nedeljo 17. avgusta mere v ameriškem gospodarskem položaju.	dan razveseljevanja in pa zaba-
Na drugi strani zopet se letos bije po vseh Zedinjenih ve med tolikimi delegati in go-državah oster boj za odpravo hinavske prohibicije, ki je de- sti> kateri bodo dospeli skupaj loma tudi odgovorna, da imamo tolikšno brezposelnost med [z vseh strani ameriških držav delavskim narodom.	in Kanade, bi bilo umestno za
Državljani v raznih državah so že pokazali, da so proti one, ki se zanimajo za svoje ro-prohibiciji. V tej in oni državi so bili izvoljeni kandidati, jake( katere lahko tam srečajo ki so se odločno izjavili zoDer prohibicijo. Ali bo tem dr- in pozdravijo žavam sledila napredna država Ohio, ali bo ostala v vrstah Vgako nede,jo oziroma nazadnjakov in prohibicijskih hinavcev.	. , . „ . _
Ci	__•	■»■ •	/-><	i i	. i.	*, | * * .« UULU Vci^cI UUIlcl.lct V
- « Sl0^nci ^ §>™em Clevelandu, pa tudi v ostahh delih ■ aebni izletniški vlak> ki stane iz
crzave Ohio, bi morali uporabiti dan primarnih volitev, to- Lorain Qhio t- in . samo
rek, 12. avgusta kot nekak protest prot; obstoječim razme- swto ^ 00 / Iz čik	.
ram, in sicer iz treh vzrokov:	dh	11'	b 9
Prvič, protest proti brezposelnosti Ta protest naredite ^.^VkoY se Zhko mnogi
postavnim potom s tem, da ko stopite v torek v volivno kočo, ude]ežili take4ra izlet. 7a mali
da zahtevate demokratski tiket ali glasovnico. S tem boste "dele^U taKkega lzl®,. z* mal1 -i„i-	j l i. tj & ■ • •	, v .. denar in obenem videli Čikago,
dali dokaz, da ne odobravate Hooverja in njegovo aznjivo .... , v ,, . .
____'	__... i . '	j	i	posetih konvencno naselbino m
staro mater — prosperiteto, s katero se je sedanja admini-1
stracija ves čas šopirila.
Drugič, ako ne zahtevate demokratskega tiketa ali glasovnice, tedaj boste direktno in indirektno odgovorni, da bo državo Ohio zastopal v senatu Zedinjenih držav, ponovno fanatičen republikanski suhač, v osebi senatorja McCulloch. Slednji je izjavil, da je prohibicija prinesla delavcu največjo prosperiteto, katero danes uživa. And how!
Tretjič, na demokratični glasovnici imamo letos našega /možnega rojaka, slovenskega odvetnika Mr. Joseph J. Ogrin. On je kandidat za državno zbornico, kjer potrebujemo ljudi kot je naš rojak Mr. Ogrin. Narodna zavest vam kaže, da greste v volivno kočo in oddaste glas za svojega človeka. Nekdo mora biti zvoljen, in mesto da bi izvolitev se^a kluba- Člani so sklenili, dajali drugim, dajmo jo svojemu človeku, katerega dela da se Vstopi polovica klubove stojijo pred nami kot odprta knjiga.	shrambe St. Clair Rifle klubu.
Vaša narodna kot državljanska dolžnost je, da pridete Naši fantie so tudi sklenili, v torek v volivno kočo in volite! Manj vas bo volilo, bolj vas da 80 popravljeni poskusiti se bodo zatirali, v večjem številu se oglasite, dalj se bo slišal v streljanju na leteče golobe z vaš protest, katerega se bodo bali, ker vedo, da ste čuječi in st Glair Ilifle kl"bom in sicer se zavedate svojih pravic.	na Delavski praznik 1. septem-
bra.
NEKAJ PODATKOV O ZADNJI SVETOVNI VOJNI
6. junija. — Francoske čete pridejo na pomoč Italiji in skupno napadejo avstrijsko armado.
15.	julija. — Ameriške čete napravijo naskok na nemške postojanke pri Marni in prisilijo Nemce na umik.
16.	julija. — Ruski car Nikolaj je usmrčen v Ekaterin-burgu.
19.	julija. — Začne se druga velika bitka pri Marni.
20.	julija. -5- Nemške čete se umaknejo od Marne.
1.	avgusta. — Vlada Zed. držav prevzame v svoje roke ves telefon in brzojav.
2.	avgusta. — Francozi zavzamejo Soisson.
3.	avgusta. — Zed. države se strinjajo z načrtom da skupno z zavezniki pomagajo čehoslova-škim četam v Rusiji, ki se bore proti boljševikom.
4.	avgusta. — Ameriške čete zavzamejo Fismes. Nemci se umaknejo od Vesle.
zahodno Tracijo Grčiji, okraj Strumnica pa Jugoslaviji.
Največ ozemlja je pa izgubila Nemčija in sicer v Evropi, Aziji, Afriki in Oceaniji.
(Konec)
--o-
Avstrija upelje monopol na žito?
Dunaj, 10. avgusta. Izvedenci v poljedelstvu se pečajo s predlogo, glasom katere naj bi Avstrija upeljala monopol na pridelek vsega žita. Predlog bo izročen prihodnjemu zasedanju parlamenta v odobritev. Monopol bi bil upeljan v korist avstrijskih kmetov. Romunski in jugoslovanski kmeti so se združili v svojo obrambo, in Avstrija želi z monopolom žita storiti isto.
8. avgusta. — Ameriške, fran-posebej in tam izstopi in si lah- cogke angleške čete začno z
ko kupi vožni return tiket.	napadom pri Amiensu.
To je omenjeno mimo grede, i
ker mnogi ne vedo, da se tudi 10. avgusta. — Francozi za-
na daleč lahko potuje za malej vzamejo Montdidier.
novace.
še imeli dovolj časa za vrnitev.
Vlak za v Lorain sicer odhaja iz Cievelanda, toda znižana vožnja se prične iz Loraina,
Mnogi, ki ste zaželjeni izleta, se lahko udeležite tega zelo zanimivega dheva in poslužate onega, kar bodo uživali delegat-je in uradniki konvencije, ki se vrši samo na vsake štiri leta enkrat.
Pri tem si pa ohranite spomin in spoštovanje na eno organizacijo, ki je bila in ostala prva med prvimi, ki je ohranila načela svojega naroda, namreč: Načela, v katerih se je zavezala, da bo za vedno ustrajala v tem da bo gojila v svojemu narodu mili slovenski jezik in pa versko prepričanje, ki je najdražji zaklad našega in vsakega naroda.
V nadi, da se bo vsaj nekaj gostov poleg delegatov in delegatinj udeležilo, vabim v imenu zgoraj omenjene matere K.SK. Jednote.
22. avgusta. — Angleži zavzamejo Albert, Francozi prekoračijo Ailetto.
28.	avgusta. — Francozi pro-dro do Somme.
31. avgusta. — Wilson podpiše ukaz za registracijo vseh moških od 18 do 46 leta za vojaško službo.
15. septembra. — Avstrija ponudi separatni mir zaveznikom.
22. septembra. — Bolgarske čete se prično umikati na balkanski fronti.
25.	septembra. — Bolgarija vpraša zaveznike za mir.
26.	septembra. — Velika bitka v Argonih, ameriške čete zlomijo Hindenburgovo črto.
29.	septembra. — Francozi zavzamejo St. Quentin. Angleži zavzamejo Damask.
4. oktobra. — Bolgarski kralj
EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.
Piše Jaka.
iS&MMiS
•WSSwU).
V sredo se je vršila seja na- 25. Kdo jih bo prvi?
Izid streljanja je bil sledeč:
Hollywood, Cal.—Potem, ko sem se dobro odpočil od dolge vožnje, sem šel v četrtek zjutraj da si ogledam Los Angeles od konca do kraja. Najprej sem se ustavil v čistilnici oblek, da si spravim obleko v red. Ko sem čakal na obleko, me kro-jačeva žena oozori /na neko tarnanje, vzdihovanje in ječanje v soedni hiši. Vprašal sem jo, če kdo umira tam, pa mi po-
To je pondeljek in se bo smelo streljati na farmi. Ce so St. Clairčani zadovoljni, pa naj nam povedo, da se bomo vedeli tih dervišev svoje jutranje mo- pripraviti.
litve.	Zadnjo sredo so dobro stre-
V	Los Angelesu, Hollywood Ijali, najbolj se je postavil in Beverly Hills je toliko raz- Mandel, ki jih je zbil celih 21. nih znamenitnosti za videti, da kar se še ni zgodilo pri njem. mi ne bo mogoče vse natančno Krist, dobro se postaviš! Za ogledati, še manj pa opisati v njim je bil Laušin, ki jih je tako kratkem času, ki mi je od- zbil 20, jih tudi še nikoli ni merjen.	toliko. Legan ostane pri svo-
V	četrtek popoldne sem šel k jih 19, pa naj stane kar hoče. županu, da dobim od njega pod- Tudi drugi jako dobro strelja-pis. Seve, župan mi je podpis jo. Toda nobenemu se še ni
jasni, da ima verska sekta sve-kratkomalo odrekel, ker sem .ponesrečilo, da bi jih zbil vseh
Ferdinand se odpove prestolu;
A. Grdina, gl. predsednik, njegov naslednik je kralj Boris.
P.S.—Kateri bi pa hotel kot 5. oktobra. — Nemci zapušča-gost potovati z drugimi delegati jo Belgijo, v soboto zjutraj ali pa v soboto 6. oktobra. — Nemčija in Av-zvecer, naj bo pa toliko pri j a- strija vprašata predsednika zen, da bo tudi kupil vozni li- Wilsona za mir. stek do Waukegan na ime kon- 7. oktobra. — Nemške čete vencije; s tem si bo pomagal v zapuste Lille.	v
toliko, da bo njegova vožnja na- 14. oktobra. — Turčija vpra-zaj samo polovična.	ša predsednika Wilsona za mir.
Več o tem se lahko informi- 26- oktobra. — Vrhovni po-rate pri Jos Grdina na 6123 St. velJnik nemške armade, Luden-Clair Ave.	dorff se odpove.
_______ 30. oktobra. — Vstaja v av-
stro-ogrski monarhiji; razne narodnosti se odcepijo od stare Avstrije, Ogrska proglasi svojo republiko.
I.	novembra. — Bolgarski kralj Boris se odpove prestolu.
3. novembra. — Laške čete vkorakajo na avstrijsko ozemlje; avstrijska armada se zruši.
7. novembra. — Bavarska proglasi svojo republiko.
9. novembra. — Nemški cesar Viljem in prestolonaslednik se odpovesta in zbežita na Nizozemsko.
II.	novembra. — Vojna je končana, države podpišejo mir.
Avstrija je v svetovni vojski izgubila: Odpovedati se je morala Ogrski, ki je proglasila samostojno republiko. Dalje: Češko, Rutensko, Slovaško, Moravsko, Šlezijo—Cehoslovakiji: Avstrijsko Poljsko, vzhodno ga-licijo—Poljski; Trentin, Goriško, Istrski polotok, Trst, Za-der, del Dalmacije, del jadranskih otokov, Volosko in Opatijo—Italiji; Hrvatsko, Slovenijo, Bosno, Hercegovino, del Dalma-Q__cije, velik del jadranskih oto-
kov—Jugoslaviji; Bu kovino, * Angleški prestolonaslednik Sedmograško—Romuniji, odpotuje v Brazilijo.	j Bolgarija je morala odstopiti
Hoffart	-.......18
Kaušek J.	........-13
Marn	.-.14
Bavec	......,—14
Janževich	15
Legan	19
Laušin . ...	...20
Baraga	.. 15
Jerič	15
Mandel ...........	21
Mlakar .....	_ 13
Surtz	8
Koželj	......... 17
Rošel ..............	-. 9
Dolenc J.	12
Zabukovec	14
Leonardi	16
Birk	8
Močilnikar	9
Klaus	8
Prijatelj ..	......13
1 Kako so iznajdljivi moški, kadar je treba kakšno posebno po-gruntat, da se pride do pijače, nam dokazuje sledeča dogodba. ki se je izvršila pretekli teden v Kanadi. Junak povesti je France Verbič, priče pa njegova žena Kristina in Jernejca Knau-sa žena, Franca. Povdariti moram, da sta bili Kristina in Franca samo za priči in sta popolnoma nedolžni kar se tiče pijače. Sreča Francetova je bila ta, da se je vsa stvar završila v Kanadi, kjer posjtava brani moške, kadar so žene prehude.
Torej France Verbičev je peljal svojo ženo, hčerko, taščo, svakinjo, samega sebe in pa hudo žejo v Kanado. Srečno so prišli v Toronto, kjer so se ustavili pri Francetovem prijatelju iz vojaških let. Razumljivo je, da sta oba "kadeta" v pol ure posušila ves Toronto ob zbujanju spominov, kako sta trla ko-mis v ameriški armadi in podila suhe vojaške konje v škadro-nu in drugače. Ko je zmanjkalo pijače v Torontu, se je Francetu Verbiču na vso silo mudilo naprej do mesta Quebec. France je namreč slišal od drugih, ki hodijo žejo gasit v Kanado, da se dobi še vse boljša pijača v provinci Quebec, pa je ponižno svetoval ženi in tašči, ker so že tukaj, naj bi se peljali pa še na božjo pot onstran Quebeca, ker je čisto blizu, ženski sta mislili, da je pot dolga mogoče kakih 80 milj, pa sta bili takoj pripravljeni iti s Francetom na "božjo pot" France je pa dobro vedel, da je pot od Toronto do Quebeca kakih 400 (milj (kar ni preveč za žejnega človeka) Torej se odpeljejo iz Toronta.
Ko prevozijo prvih 200 milj, sta se začeli ženski puntati, da ne gresta naprej, ker ni poti ne konca ne kr#ja. France pa ju je tolažil, češ, da se je zmotil, ko je gledal na mapo, ampak ker so že tako daleč, kaj bi hodili nazaj. Pod večer pridejo v Montreal, kjer je France -na svojo veliko žalost zvedel, da so državne prodajalne žganja in drugih dobrot že zaprte. "Nir ne de," si misli brihtna glava, "jutri popoldne pridemo v Quebec, pa se ga bom napil za danes in za jutri."
V Quebecu menda zapro te prodajalne s pijačami že ob šestih v soboto. • France poganja avto na vso moč, da bi prišel pravočasno, ker če ne bo dobi) pijače v soboto, je tudi v nedeljo ne bo. Lasje mu vstajajo pokonci, ko vidi da ne bo prišel pred šesto uro do cilja. Nekaj minut pred šestimi vozi skozi malo vas, kjer je videl na neki hiši napis: "Informacije za
Hiša na ogled
Oglejte si novo in moderno hišo na 18515 Keewanne Ave., (zadaj za pošto). Odprta vsaki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer. Delo slovenkega stavbenika August Kaušeka.	(x)
turiste." France ustavi in reče ženskam, da bo sel vprašat, če so na pravi poti. Res gre v hišo, kjer vpraša uradnika, ko-, liko je še do prve vladne prodajalne s pijačami. Uradnik mu pove, da okrog osem milj, da pa ne more priti tje do šeste ure, ker manjka samo par minut do šestih. France se v naglici zmisli na neko pripravno kletvico, potem pa pove uradniku, da je že več dni v Kanadi, pa da še ni pokusil pijače. Sedaj mu je pa še zadnja prilika ušla, ker bo prodajalna zaprta, v nedeljo se ne dobi nič in da tudi v nedeljo že odpotuje nazaj. Tako milo je govoril naš France, da so uradniku stopile solze v oči in se je zjokal nad Francetovo smolo in neusmiljeno usodo, ki ga preganja po Kanadi.
Pa ga potreplja po rami in mu reče: "Ker vidim, da ste res potrebni pijače (France se je držal za stol, da ne bi omahnil slabosti), vam bom jaz preskr-bel pijačo. Poleg vladne prodajalne pijač ima hišo nek moj prijatelj. Temu bom sedaj telefoniral, naj kupi eno steklenico konjaka, po katerega boste vi prišli čez pol ure." Potem mu je še natančno narisal pot do hiše tistega Človekoljubnega prijatelja, ki bo sedaj imel .v rokah Francetovo življenje.
France je ves ginjen objemal tega poslanca iz nebes in se mu zahvaljeval na vse pretege. Rekel mu je, da če živi še sto let, . da ga ne bo pozabil. (Kar mu 1 jaz rad verjamem.)
Verbič gre nazaj k ženskam in jim pove, da so na pravem potu, o pijači pa previdno molči, kar bi storil vsak zakonski mož v njegovi koži in v enakem položaju. France požene, pa lepo počasi vozi, ker je vedel, da ga bo pil, če je le količkaj verjeti beseda(m Kanadčanov. Pripeljajo se v Quebec, France ne reče nič, ampak obrne na tretji cesti na levo (kakor mu je rekel informacijski uradnik), vozi pet blokov naravnost in zavije po peti cesti na desno. Na tej cesti, predzadnja hiša na desno, ga bo čakal božji poslanec s pijačo. France vozi počasi in gleda samo na desno, kedaj privozi do predzadnje hiše v ulici. In res—ne vozi še dolgo, ko vidi, da bo skoro konec ulice, zdaleč že zagleda predzadnjo hišo na desni, pred hišo pa sedi na klopi neki moški.
France tudi sedaj ne reče nič, ampak zmanjša brzino avtomobila in se ustavi ravno pred hišo, pred katero je sedel moški. Ko moški zagleda avtomobil, ki se je postavil pred njegovo hišo. vstane in vzdigne roko v pozdrav. France se mu nasmeje in reče kar se da prijazno: "Halo!" ustavi motor in gre z avtomobila k tistemu človeku, ki mu seže v roko in oba gresta v hišo. Lahko si mislite začudenje Francetove žene in njene matere, ko vidita, kako je tuj člo vek segel v roko Francetu in ga odpeljal v hišo. Nista se pa še prav iznašli iz tega groznega začudenja, ko vidita priti Franceta iz hiše, s pravim angelj-skim smehljajem na obrazu, v ! roki pa nese veliko flašo konjaka.
France zopet seže v roko kanadskemu prijatelju, se vsede v avtomobil in požene, kot bi se ne bilo popolnoma ničesar zgodilo malo poprej.
Ko ženski vidita, da France ne reče nič, pa začneta obe hkrati: "Da ves Cleveland ve, da si vedno žejen, to nama je znano, ampak da poznajo Tvojo žejo notri v Kanadi, 900 milj od Cievelanda in da Te bodo pred hišami čakali s konjakom, tega pa nisva mislili in tudi verjeli ne bi, da nisva vse vidile s svojimi očmi. Saj drugače bi bil pa gvišno utajil, mrha!" France pa še tudi sedaj ni rekel besede, samo z desno roko je segel v žep in nežno pobožal steklenico, njegov trošt. In tisti večer je France meni pisal razglednico sledeče vsebine: "Halo, Jaka! Veš kaj Jaka? Oh, nič! Gudbaj Jaka!"

1930 AUG. 1930

SujMo
1E 1M
□
T 13
Ti
14 21 28
30|
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
AVGUST
17.—Društvo Cvet priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
17.—Socialistični klub, Cleveland, priredi piknik na Močilni-karjevi farmi.
17.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarje-vih farmah.
17—Društvo Napredek, piknik, Slov. Dr. Dom.
24.—Društvo Slovenski Dom št. 6 SDZ ima veselico v Slovenskem Društvenem Domu v Euclid, O.
31.—Skupni piknik vseh društev Slovenske Dobrodelne Zveze na Anton) Goriškovih prostorih na Green Rd., Randall, Ohio.
31.—ženski klub Slov. D. Z. Zveze ima izlet na Močilnikar-jeve farme.
SEPTEMBER
7.—Društvo Ribnica št. 12 S. D. Z. priredi vrtno veselico ali piknik na špelkotovi farmi.
7.—Društvo Abraševič ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
7—Plesna veselica Kluba društev S. D. D. v Slov. Del. Dvorani.
14.—Društvo Danica št. 11 S. D. Z. ima razvitje zastave popoldne v S. N. D.; zvečer ples.
20.—Young	Ladies' Sodality ples v Grdinovi dvorani.
21.—Proslava	razvitja zastave društva Na Jutrovem št. 477 SNPJ, v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
28.—The lota Club, hrvatski klub, ples v Grdinovi dvorani.
28.—Društvo Blejsko Jezero št. 27 SDZ priredi vinsko trgatev v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
28.—Oltarno društvo sv. Kristine, vinska trgatev, v šolski dvorani, Euclid, O.
OKTOBER
4.—"Vinska trgatev," prire-
di jo vodstvo Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
12.—American Croatian Pio neers No. 663 ples v Grdinovi dvorani.
11.—Veselica S. D. Dvorane v Newburgu v S. D. Dvorani na Prince Ave.
18.— ? ? ?, ples v Grdinovi dvorani.
25.—Društvo	Progressives priredi vinsko trgatev v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
26.—Slovenska	Ženska Zveza št. 32 priregi igro "Pri kapelici" v šolskih prostorih sv. Kristine, Euclid, O.
26.—Podružnica št. 10 Slovenske Ženske Zveze priredi zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
1.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ priredi banket ob priliki 20-letnice društvenega obstanka v S. N. Domu.
8.—Veselica	skupnih društev J. S. K. Jednote v Sloven, skem Domu na Holmes Ave.
9.—Društvo	Zavedni Sosedje št. 158 SNPJ, ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
16.—Proslava dvajsetletnice društva Slovenec, št. 1 S. D. Z., v obeh dvoranah S. N. Doma na St. Clair Ave.
20.—Društvo št. 14 S. Ž. Z. priredi ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
22.—Cleveland Broadcasters No. 42 maškeradni ples v Grdinovi dvorani.
26.—Društvo Slovenski Dom št. 6 SDZ, ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
DECEMBER
6.—Društvo Progressives priredi veselico v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
31.—Veselica v Slov. Dr. Domu v Euclid Village, katero priredi vodstvo Društvenega Doma.
OVČAR MARKO
Janez Jalen
A. M.
i! :30: "i :15 : 7 :30: H :00: !> :05 : '■1:30: J 0:30:
10	:4 5 : J0:4H: 11:00:
11	:80: 1 1 :40:
I	1:45:
M. 12:15: 12:80: 12:40:
1 :10: 1:46: 2:15: 2:30: 3:00: 4 :00:
*	:30:
*	:4 5 : 6:00: 6:15: 6:30: 6:18: «:25: 6:30:
6	:5»:
7	:00: 7:30: «:00: *:30: '•> :00 : " :16: 0:45:
10:00: 10:15: 10:30: 11:00: H:06:
II	M 0: A. M. 32:26 :
1:00 :
A M.
6:30:
K:00: N:30; « :4B: 8 :00: «:l«.t ":30: 9:45:
10:0i]; U>:!5 s 10:30: H :00: 12 :oo:
1'. M.
12:80! 1 :00 : 1 :3 0 : 1 :55: 2:00: 2:20: 2:80: 3:30:
Za torek, 12. avgusta WTAM
Siitn on Station WTAM. WTAM String Trio. Cheerio (NBC). Morning Melodies (NHC). Hits und Bits (NBC). Putty Jean's Chat. Don Douglas, pianist. Lander Charm Talk. Chester Zohn, tenor. On Wings of Song. Pat and Alice. Sehulte United Skletches. Virginia Renter.
Collegiate Trio. Sessions Time.
Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra.
Noonday Melodies.
Playlet.
Recital.
Golden Gems.
U. S. Navy Band (NBC).
Lady Next Door (NBC).
Tea Timers (NBC).
Joe Baldi and RuBsell Ncff.
Charles W. Reed, baritone.
Meditation.
Organ Processional Hour. Dorothea Beckloff. Baseball Scores. Dinner Music. Bulova Time.
Spang Baker—Charles Hump. Frontier Days (NBC). Everoady Hour (NBC). Happy Wonder Bakers (NBC). Enna Jettick Song Birds (NBC). Standard Oil Program. WTAM Players.
Vincent Lopez and Orchestra (NBC). Uncle Abr and David (NBC). Works of Charles Gounod. Bulova Time. Announcements. Joe Smith and his Euclid Beach Orchestra. Midnight Melodies.
Merle Jacobs' olden Pheasant Or heatra-
Sign-off Station WTAM.
WHK
Radio Reveille.
Something for Everyone (CBS).
Burlesque Broadcasters.
What's Happening.
Croonatunr Girl.
Crooning Strings.
O'Cedar Time (CBS).
Radio llomemakcrs—Jean Carrol)
(CBS).
Banjo Boys.
Beck's Poction (CBS).
Julia Hayes.
Ethel and Harry.
Manhattan Towers Orchestra (CliS*
Harold Stern's Orchestra (CHS). The Metropolitans (CI1S). Dominion Male Quartet (CBS). Health Talk—Dr. Winfrey. Housekeeper's Chat. Columbia Ensemble (CBS). Tea Time Topics. Tho Threevus.
4:00:	Rhytm Kings (CBS).
4:15:	Uncle Gordon.
4:40:	World Book Man.
4:45:	Messenger Boys.
5:45:	Peter Arno's Whoops Sisters (CBS).
6	:00 :	F. B. Strawn & Co.'s—Elgin Tim». 6:01:	Review Current Events.
6:13:	Schedule for the Evening.
6:14:	Piano Rambles—Ken Carr.
6:25:	Raybestos Sport Flashes.
6:30:	Standard Trust Topics.
6:43:	Mr. Quality.
7:00:	Blackstone Program (CBS).
7:30:	Kaltenborn Edits the News (CBS)
7:45:	Rahal's Cherry Pickers.
7	:50 :	Raybestos Radiogram. 8:00:	Henry and George (CBS). 8:30:	Quality Time.
H:31:	Th< Columbians (CBS).
0:00:	Graybar's Joe and Vi (CBS).
0:15:	Grand Opera Miniature (CBS).
0:50:	Gruen Guild Watch Time.
10:00:	Anheuser-Busch Program (CBS).
10:15:	Motorists Almanac of the Air.
10:l(i:	Slumber Hour (Organ—Soloist).
11:00:	Rubberneck Man.
11:01:	Bedford Glens Orchestra.
12:00:	Wille's Lake Shore Garden Or chestra.
WJAY
Morning Melodies. Elaine and Sis. Wurlitzer's Program. Dance Music.
Elgin Time—Heeza Knutt. Jackie Hughes.
Ruth and Blair—Student Prince Weather Forecast. Keystone Products presenting the (NOCK-O-TWINS). Hawaiian Echoes. Estella Brandt. Rocky Austin.
Elgin Time, Student Prince Weather Forecast.	,
Betty Lohn. Studio Program. Troy Singers's Orchestra. Georgine Gordon. Studio Program. Organ from Wurlitzers. Ruth Richey. Ed. White.
Delaurice Aievunder and Bcrnicc Armstrong.
Sam and Alf Dottcre. Lee Handon. Paul Parks. John Cherko. Connie Gates. Fred. Ed. and Joe. Elgin Time,Student Prince Weather Forecast. John Hubbins. Speaker.
Bradley and Sumpter. Ed. Kausch.
Griff Morris' Orchestra. Elgin Time—Signoff.
Drva, kar jih pogori v vaseh, ki so spadale k svetemu Klemenu na Rodinah, so bila že od nekdaj in so še dandanes po-temboljšem posekana Zavrhom. Domu so jih zvozili že v starih časih večjidel na Moste naokrog in jih zvozijo še dandanes ko kraljuje fari Žalostna Mati božja s kamnitega brezniškega oltarja. Pozimi jih vozijo, ko vleče včasih Zavrhom tako strupeno mrzla burja, da je še medvedov kožuh ne drži. Prav do Most pride zjutraj naproti živini in ljudem, se ves božji dan suče okrog njih in jih pod noč spremi proti domu do mosta v Mostah, odkoder odžvižga proti Šumu.
Burja, tako je strupena, da je ne kožuh ne volna ne držita, Zato v Žirovnici niso postavili cerkve v vas. Zunaj vasi so jo, tam, preden cesta okrog Peči v burjo zavije. Svetemu Martinu so jo posvetili. In že več sto let sveti Martin na konju sedi in z ostro nabrušenim mečem tistim, ki hodijo pozimi Zavrh po seno in drva, svoj plašč deli. Že več sto let ga deli in vselej vsakemu pol, pa ga mu ni še zmanjkalo in ga ne bo, dokler bo kaj lesa in sena Zavrhom.
Na Martinovo nedeljo, tema je že bila, so stali .v Žirovnici pod lipo fantje. Mednje je stopil še Višnarjev Šimen.
"Fantje! Kdo gre z mano v Krnice?"
Danes boš hodil," so mu ugovarjali, "ko je doma semenj."
"Aha! K dekliču v vas ga vleče, pa se krniških fantov boji."
"Brez skrbi pojdi. Saj Krni-čani danes v Žirovnici pijejo."
je razgrajal Višnarjev.
"Jaz pa tako povem," se je oglasil Vrbanek, "da trot še nikoli ni vrgel sršena iz panja."
"Tiho! Ce ne, boš letel še ti."
Vrbanek je obmolknil. Jok pa je naročil še enkrat tisti polič vina, ki ga je prej ukazal Marko, in odšel.
"Brž izpijmo in pojdimo!" je opomnil Stojanov Jaka.
"Jaz nikamor," se je šopiril Višnarjev.
se je časih usul in pobelil za kratek čas slamnate strehe v vaseh pod Pečmi. Tal se pa ni prijel.
Na Blatih niso več skakali in divjali nevprežni konji in žrebeta. Konjar Tomaž je od-pasel, spravil bič, sezul škor-njice in hodil v coklah po vasi.
Ovčarji že trikrat zavoljo vremena in mraza niso gnali tropov na pašo in jarci so ostali ves dan v ovčjakih. V četrto jih je doma pridržalo, dva
Tedaj sta se vrnila Jok in; dni pred svetim Klemenom je Marko; pa ne sama; z Volku- J bilo, ko je sneg pobelil vse Peči nom in Hrustom. Žirovničani; in silil že v Reber, so se spogledali.	Muhovčev ovčar Blaž Poklu-
Jok se je mirno usedel: "Se- kar se je snega razveselil. Dodaj naj pa le puščobuje, kogar govoril se je bil z Podrobarjem, veseli, da bi se s pasjimi zobmi; njegova sta bila podivjani mr-zgovarjal."	kaček in ovčica, dogovoril se je
Marko pa je stopil k Višnar-jbii, da bo ovčica njegova, če se jevemu in mu je vrnil klofuto, m.y posreči ustreliti oboje jag-katero je prej prestregel. Vol- net; če pa odbije eno samo bo kun bi planil v Šimna, če bi ga dobil dve četrti mesa. Vesel je ne bil Jok trdo držal za grada- bil Poklukar snega: "Z jarci mi nico. Renčal je pa pes tako to- ni treba na Blato, ko jih voda gotno, da se Šimen ni upal zalija,.in v novem snegu lahko udariti nazaj. Krčmar je oba tudi človek sledi in mu ni pre-fanta ločil in posadil vsakega težko zalesti zverjadi, katero
k svoji mizi.
moti z drevja se obletajoči
Koj nato sta prišla še konjar | sneg Tomaž z bičem in Mežkov Joža; Qdšel je g puško in Ravsom s skantom.	y peči Nizko gtak megla
Saj sem rekel, da bi bili od- in ob Jelovci in ob vseh h sli,' je posepetal Stojanov Vi- prav tako nizko; spodaj je bila snarjevemu.	i ravn0 0(jrezana jn se pre_
Tudi Simna je zaskrbelo. Po-,meknila> in je vige]a nad klical je račun. Fantje so hite !
li piti.
"Ali ni škoda, da kar zlivate vino vase. Počasi pijte! Se vam nikamor ne mudi. Je za vse dovolj prostora." Je miril Vrbanek.
Tomaž je pa vstal, velik, da je segel do trama, in dvigni! bič. "No, Šimen! Ce se tega^ le bojiš, ga bom pa za peč spravil."
Šimen je spoznal, da ga ni izpod Ančkinega okna pregnal Marko, ampak konjar Tomaž.
Pastirji so se dregali s komolci in hudomušno smejali. Joža je že uglasil škant: "Žirovničani dobro pojete in veli-
"Zato vas vabim," je razložil ko pesmi znate. Kar je res, je Šimen. "Podlipnikovemu ovčar- |PE res. Pa tudi mi pastirji kak-ju sem dolžan nekaj klofut in šno vzdignemo; sedaj bomo eno mu jih danes najlaže vrnem. novo. Jaka in Šimen dobro po-
A. M.
7	:00: 7:30: X :00:
8	:30 : fl :00 :
0	:4 5 : 10:00:
11:00:
11:15:
I	I :30 :
II	:46 : 12:00:
P. M.
12:01 : 12 :16 : 12 :30 : 130
1	:46: 2:00:
2	:4 r,: 3:00: 8:15
3	:45 :
4	:00: 4:15:
4	-.80 : 4:45;
5	:00 : 6:00;
6:15 ; 6:80
6	:45 ;
7	:00; 7:40
slušajta. Škoda, da nista še
Grosa s sabo pripeljala."
Jaka je dregnil Višnar j eve-
ga: "Ti! Vedo."
Joža pa je že potegnil po
strunah in pastirji so zapeli:
Tam gori pod Stolom
vsak s svojim kolom
so stražo držali,
medveda čakali
pred psom pa zbežali.
Samo Gros mu j' bil kos,
k' je utekel koj bos,
je cokle zmaknil
, se v smrek'co pomaknil.
Jaka pa v brezo
hladit hudo jezo.
Al' Šimen, k' je vodil,
je v vodo zabrodil,
da b' strah ne škodoval.
Na široko so se zasmejal)
,T.V .	.	pastirji, Vrbanek in Smrčar;
Višnarjev mu je napil Zirovničanom ni kazalo druge.
Kadar pa vračaš dolg, je pa vedno bolj varno, če imaš priče zraven."
"Tistega berača bi bilo pa dobro poučiti, da ne sme misliti na bogato Podlipnikovo Ančko."
"Pojdimo!" "Pojdimo!"
Samo trije največji gruntar-ski bahači so odšli s Šimnom, in še Stojanov Jaka.
Drugi so ostali: "Mislijo, če so bogati, da bodo nam drugim ukazovali, katera dekleta nam smejo biti všeč."
Ko bi ne bili iz naše vasi, bi šel povedat Krničanom."
"Da bi jih le krniški pastirji sami izpodrepili!"
Pri Smrčar ju je sedel Roti j in Tevž.
in ga naprosil, naj privabi Pri-moževega Marka v gostilno. Po ovinkih se mu je posrečilo, tretjineku.
Marko je prišel in takoj videl, da se je ujel. Oditi ga je bilo sram. Sedel je k peči k
irenjskim kotom kakor ob gore oprt trop.
Po gosti megli Zavrhom je ril Poklukar in kmalu našel sled podivjanih Podrobarjevih jar-cev. Pridržal je Ravsa: "Poskusim jih najprej zalesti. Moram jih dobiti, da bodo jedli otroci in žena za semenj meso.''
Kakor bi ga bil pes razumel, se je previdno pripogibal in plazil med grmovjem, da se je Poklukarju kar čudno zdelo.
Sled je držala v gosto, mlado smrekovo goščavo. Poklukar je pomišljal, ali bi ril skozi njo, Ali bi jo ■■ obšelifdn na drugi strani spet poiskal slad. V goščavi se je nekaj zgenilo. Poklukar je segel po puško. Takrat se je Ravs iztrgal in planil v goščavo. Videl Poklukar ni nič; le nekaj skokov je slišal in pasje renčanje.
Obšel je smrečje in se začudil. Sneg na jasi je bil raz-hojen in ves okrvavljen in sredi jase je ležal s pregriznjenim vratom podivjani marogasti mrkaček, tisti, ki so mu poganjali rogovi. Pogledal je še naprej. Ob deblu smreke je moril Ravs židano belo podivjano ovčico. Kakor je bil vesel, da bodo jedli otroci in žena in on sam za semenj meso, ga je vendar ujezilo:
"Ti lump ti!"
Strel se je razlegel Zavrhom in Ravs, podivjani Poklukar j e\ ovčarski pes, je poskočil, se oto-čil po bregu in mrtev obleža) za grmom.
Še mrtvemu je Poklukar po-žugal: "Lump! Ali sedaj veš, da ne smeš biti volk, če si ov čer. Lump!"
Odri je psa in namenil dati njegovo kožo v stroj, sebi in ženi za čevlje: "Kožušček od ovčice bom pa prodal, da bom imel v nedeljo, ko bo semenj, za vino. Bogve, katera izmed deklet se bo postavljala s tako
židano belim- kožuhom ?"
* * *
Ujasnilo se je in zemlja j p pomrznila.
Ovčarji so zadnji dan spusti li jarce po polju in pasli na ozi-minah in deteljiščih in trobili od jutra do večera, kakor bi razglašali vesoljnemu svetu, da bodo z nočjo rogovi obmolknili in se vso dolgo zimo, do zelenega svetega Jurija, ne bodo več oglasili.
V	Pečeh jim je nagajivo odgovarjal kožar Peter Koraček.
V	golih lipah so samevala zapuščena vranja in sračja gnez da, hrasti pa so solnčili porjavele krone.
Na Rodinah in v Krnicah je dišalo po pogači in štrukljih. Marko je naročil Rozalki, naj ne skopari s> strdijo, da bodo štruklji res sladki; saj je pridelal strdi velik lonec, čeprav je svoje štiri panjove samo iz-podrezal in nobenega podrl in nobene bečele zažvepljal, kakor ga je učil Kuharjev Tonej: "Naj spijejo star S delavke še tistih par kapljic medu. Saj ga nisi ti nanosil; same so ga. In pa gospodarno ni. S prev-žitkaricami pomore tudi mladice in nič ne pomislijo, da je spomladi vsaka bečelica krajcar vredna."
Podlipnica in Ančka sta vsa-dili že drugo peko štrukljev in pogače. Pomagala jima je Br-kovčeva Franca in Cenek je delal vsem trem napotje in se ni dal odgnati.
"Pssst! Tiho!" Cenek je dvignil roko in vsi so posluhni-li, mama, Ančka in Franca.
(Dalje prihodnjič.)
Hiša na ogled
Oglejte si novo in moderno hišo na 18515 Keewanne Ave., (zadaj za pošto). Odprta vsaki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer. Delo slovenkega stavbenika August Kaušeka.	(x)
Romanje v Carey, O.
Naznanja se številnim rojakom, ki vsako leto radi pohitijo k Materi Božji v Carey, Ohio, da odpelje letos posebni vlak v petek, 15. avgusta, po progi New York Central železnice. Ta vlak zapusti Cleveland ob 6. uri zjutraj, iz Elyria, Ohio, odide » ob 6,50 dopoldne, ;in dospe v Carey ob 9.30 dopoldne. Iz Carey odpelje nazaj v Cleveland ob5.30 popoldne ter prispe v Cleveland ob 9. zvečer.
Vlak odpelje iz Clevelanda iz nove Terminal postaje na Public Square. Cena vožnji sem-intja je samo $2.75, za otroke se pa plaa $1.38. Za vsa ostala pojasnila in za tikete se obrnite kakor vsako drugo leto na
Frank Suhadolnik
6107 St. Clair Ave.
(187)
So slabi časi
Vsled tega dajte svoje obleke sčistiti in popraviti za nizko ceno pri znani stari in zanesljivi tvrdki
New York Dry Clea ning Co.
6220 St. Clair Ave.
ENdicott 2063
IG. SMUK, lastnik
Prostor, kjer se zaceli vsaka rana na vaši obleki.
MALI OGLASI
Soba
se da y najem za enega fanta. Vprašate na 5914 Bonna Ave., spodaj.	(188)
Dve sobi
se oddasta v najem za fante. Jako lepe sobe. 1172 E. 58th St.	- (187)
Š
/5=
Miss Irma Kalan
Lepe pozdrave pošiljati Mrs. Agnes in Miss Irma Kalan iz domovine. Pišeti, da se lie mo-reti načuditi lepoti domačih krajev.
* Lindbergh in soproga sta poletela v državo Maine. Otroka sta pustila doma.
ga, kakor da so se tudi sami smejali, čeprav je Šimnu vse vrelo.
Zunaj ob oknu je zašumelo,
kakor bi iskala vešča pota k
luči. Pa vešč v jeseni ni. Le
veter je prinesel padajoče listje ^ Vrbanku in Joku: "Ce pride do in ge je z njim poigravai.
pretepa, pomagala mi ta dva žirovničani so odšli. Pastirji i ne bosta nič. Tevž tudi ne bo > pa g0 ogtali in še peli in pelL
držal z mano."	Pesem, kako so čakali podi
Zavaroval si je hrbet in pa- stolom medveda, pa je šla od zil.	hiše do hiše, iz vasi v vas. Po
Višnarjev se je razkoračil vseh prejah so jo tisto zimo pred Markom: "Ovčar, beraški! peli. Najbolj razposajeno so jo V gostilni, kjer pijem jaz, ti ne znale zapeti Podlipnikova Anč-boš pil. Ven!"	ka in Primoževi dve, Rozalka in
Marko je ukazal: "Miha! Pri-!Menica, nesi nam trem polič vina!"	ŠTIRINAJSTO POGLAVJE
SNEG NALETUJE Poleti je bilo po hišah in hlevih vse črno muh, v jeseni pa roji osa in sršenov na sadju "Mrzla zima se obeta."
MOŠKA OBLEKA
vestno sčiščena in zlikana samo za 8 0 C
Ako pridemo na vaš dom iskat in nazaj pripeljemo, pridenite še 20c
The Frank Mervar Co.
SLOVENSKA ČISTILNICA
5921 Bonna Ave. Tel. HEnderson 7123
Odprto do 8. ure zvečer
GRDINA'S SHOPPE
Popoln* »loga oblak in vsa oprama ta at« la družica
Beauty Parlor
Vadno najmoderaajil ianaki klobuki.
Trrnlu uprta niki ara4a pap* ■k«Kl c.l« lata.
6111 ST. CLAIR AVI.
HEnderson 7112
(M. Thu. B.)
m

is
a 1
WET WASH
iMO SRAJC
10c
ZLIKAMO SRAJCE ZA
Šimen je prebledel od jeze. Zamahnil je, da bi prisolil Marku klofuto. Pa Marko je dobro pazil. Prestregel je udarec in sunil Višnarjevega, da se je
NAPRODAJ JE
nova hiša
s sedmimi sobami, moderno zgrajena, z garažo za dva avtomobila, lot 50x150 na vogalu Tracy Ave. in E. 237th St. v Euclid Village. Delo slovenskega stavbenika A. Satkoviča. Vprašajte:
ANTON SATKOVIČ
15810 Parkgrove Ave.
Tel. KEnmore 2847-J
pri Slovencu
I ANTON GROŠELJ
k 643 E. 103rd St.
Tel. EDdy 3456-3457
High-Grade Dentistry
AT 'REASONABLE PRICES* All Worlc Absolutely Guaranteed
DR. V. K. MAY
DENTIST Special prices for all Students Cor. 64th St. and St Clair Ave.
opotekel po hiši. Žirovničani Za vse svete so bile gore v so planili izza mize. Marko jih vrhovih gladko zapadle in na-ni čakal.	mesto da bi sneg kopnel, je sili)
žirovničani so se zakrohota- teden za tednom niže. Vsak li: "Dobro si ga, Šimen. Kako dež je bil bolj mrzel; včasih se jo je popihal!"	je komaj še tajal, včasih so pa
"Mu bom pokazal, smrkavcu, bile kaplje že gosto pomešane beraškemu. Še en bokal vina!'"1 s snežnikami. Tudi sam sneg;
Zakaj si podaljšati bolezen?
$10.00 X-žarki preiskava za $1.00
Za hitro in gotovo olajšanje akutnih in kroničnih bolezni, moških in iensk, se posvetujte z Doctor Bailey-jem, ki je z uspehom zdravi) tisoče ljudi v zadnjih 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenje iil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, ledice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjor ni drag rent, imamo lahko nizke cene. če se sami zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, je nevarno.
Doktor BAILEY "specialist"
Soba U02, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O.
Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo po dogovoru. Ali govorimo slovensko
JOSEPH J. OGRJN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Mala 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694

SPOMINI Z DIVJEGA ZAPADA
Maurice Conatantine Weyer
"Čemu? Sfij ne pridemo v stik z drugimi ljudmi kot z mojimi sorodniki. Kaj pa stori, če sem bolje ali slabše oblečena? Za naju dva izgledam dovolj čedno."
"Ljubljena! Saj nisem ni-čemuren, da si želim videti te malce . . . malce elegantnejšo. Meni osebno bi bilo bolj všeč —saj imam tudi jaz oči v glavi, kakor vsak drug človek!"
"Torej me ljubiš radi mojih oblek, ne pa radi mene same?" mi je odvrnila.
Preživela sva zlato jesen, sre-brnobliščečo zimo, in Hannah se je še vedno branila, zapustiti kmetijo, da bi se podala radi bližnjega poroda v kako dobro urejeno kliniko, z zdravniki, babicami in strežnicami, kot sem si jaz želel. Tako sem mora) nekega lepega dne napreči sani ter odhiteti po potrebno pomoč.
Iz previdnosti sem se spotoma naglo ustavil na vsaki kmetiji, tako da sem pozneje, ko sem se pripeljal nazaj z gospo O'Molloyevo in staro mešanko. ki so jo klicali za Juno Lucijo, našel vso hišo že polno postrež-ljivih žensk. Vse so prišle na pomoč in da vidijo trpljenje moje žene. Požrtvovalnost, pomešana s sadizmom. Žarki je-sihasti glas gospe MacPherson-ove je vladal za oktavo višje nad resnim altom gospe Grant-ove, ki je bila natrpana po zaslugi svojega moža s stavki iz svetega pisma. Vedno se je spovracal grozni refrain:
"V bolečinah boš rodila svo je otroke."
"Čemu ji to trobite?" je vpila gospa MacPhersonova. "To bo ubožica že sama zadosti občutila. Le pogum, moje dete. najhujše šele pride!"
Hannah me je v obupu po-gledavala. Prosila me je pomoči. Porinil sem gospo Camp-bellovo, katere okostje mi je bilo na poti, nekoliko v stran. Ob ležišču svoje žene sem brez vsakega drugega povoda iz bruhnil v jok ter jo poljubljal.
"Ne ostavi me!" je prosila.
Takoj—in prvič—so se postavile vse štiri gospe zoper mene in sklenile, da me spravijo ven. Tudi stara Gandryjeva se jim je pridružila. Stisnila je oči v svojem rujavem licu, ki je bile vse razočarano, ter je dejala:
"Moški ne spadajo zraven pri takih poslih! . . . Pustite vendar svojo ženo na miru! . . . Kadar sem bila jaz v takem položaju, sem vedno poslala svojega pokojnega starega h kakemu prijatelju, naj pije na moje zdravje . . . Sicer pa—ali nimate nič pitnega pri hiši? Stare babe potrebujejo požirek gina pri delu ... Še dolgo bo trajalo, preden pride otrok na svet ... še dobre štiri ure ali pet . . . Nobeno minuto prej ne ... "
Nato si je v veliko grozo gospe MacPhersonove zapalila pipo.
Nekaj ur pozneje, ko sem sedel v sosednem prostoru in nervozno grizel svojo cigaro, je bilo slfšati krik, nato veselo mrmranje, stokanje—in duri so se odprle.
"Objemite svojo hčerko, gospod," je strogo zapovedala gospa O'Molloyeva, kot bi me hotela kaznovati.
Stara Ganryjevka je vzela pipo iz ust in je dejala:
"Dobro si jo oglejta, to malo kreaturo! Čisto Vaša podoba! Čez osem dni Vam bo še bolj podobna, in čez dvajset let bo spet prav taka kakor Vi. Taka je ta reč! • . . Dajte mi še požirek gina! . . . Goltanec se mi posuši, če slišim kričanje
črvička!"
Tako se je naposled naselilo veselje v našem domu. Pomlad se mi je zdela krasnejša kot kdaj prej. Nikdar poprej še niso stale rdeče vrbove veje tako proti sivo zelenim listom . . . nikdar prej ni viselo toliko zvezdic na grmovju . . . Dobro sem vedel, da je to norost, a ko sem to ugotavljal, sem se še bolj radostno udajal svojim iluzijam. Tako sem opajal svoje bitje, ki je bilo polno življenja in veselja, ob življenju in ve-i sel ju prirode.
Da, bili so čudovito lepi časi!
Krr . . . krr . . . krr . . . žerjavi so bučali v puščičastih gručah čez hišo, z iztegnjenimi vratovi, in nogami . . . gaga ... gaga . . . gaga . . . tropi gosi in droplje . . . Izza robov mla-kuž, po katerih sem korakal, so me klicale pribe, kot bi me hotele izzivati, da oddam nanje strel. Tui . . . tui . . . tui . . . sem se jim smejal. Obračale so glavice z dolgimi tenkimi kljuni in so me gledale. Race so v parih krožile tik nad hišo,-kot bi bil prepovedan lov. A veliko večje kot kdaj prej je bilo moje spoštovanje do ljubezni—ustrelil sem le racmana, ki jo je sam sa/ncat mahal . . . Tega vsaj ni pogrešala nobena samička.
A izostajal sem vselej le za kratek čas, kajti mudilo se mi je videti genijivo slabotno, brcajoče dete, ki mi je bilo po izreku stare Gandryjevke tako podobno.
*
Vezilo! A tudi povod za raz-druženje! Vnelo se je tekmovanje v ljubezni med očetom in materjo. Kateri izmed naju je dete bolj ljubil? V tem tekmovanju sva si bila skoraj zaveznika. A kateremu je veljal otrokov nasmešek? V tem sva si bila sovražnika. Nežnost in ljubosumje sta se v nama prepirala. Za najinimi ljubezenskimi besedami je tičala pogojnost. A najini prepiri sc se vselej končali v nežnosti. Nastal je povsem nov ritem, k'
je prevzel najino življenje.
*
Marsikaj nama je dalo skup nega posla: baby Lucy je poka zala zanimanje za svetiljko . . ali je odkrila dve očesi in zasa dila svoje prstke vanje. Potem pa sva imela oba isto skrb kašljala je . . . Kljub temu, ne ko prej sva bila ljubosumna ., En sam nasmeček naju je lahko razdružil.
. . . Hipoma se je spet pojavilo vprašanje narodnosti, ne da bi bila mislila na to. Povsem prirodno je bilo, da sem se pomenkoval z detetom, ko je doraščalo, v francoščini, a njegova mati v angleščini, z irskim naglasom.
Moj jezik je dete hitreje dojemalo kot materinega. To je bil triumf zame, katastrofa za Ilanno. Če je pri O'Molloyevih poskušala baby Lucy, igraje se z dedovo brado, ponoviti kake besedo, ki jo je Irec govoril, se je vsa družina veselila te zmage nad francoskim jezikom. Tako je napadla tudi te imenitne ljudi, katerih bi posamič nobe den ne bil odobraval najine neumne borbe, čim so*se čutili kot irska enota, neka vrsta sovražnega, šovinističnega razpoloženja. Tedaj sem se čutil, kakor da sem izgnanec.
*
To je bil nevšečen položaj, na katerega sem se pa počasi naučil. Hannah je bila zvesta zakonska žena in—razen kadar se je kaj kujala—strastne nežnosti. Od leta do leta sem čutil rasti moč navade, ki tako
pogostoma nadomestuje odkrito ljubezen. Hannin dvojni način čuvstvovanja se je sicer začen-1 jal lotevati tudi mene. Malo je manjkalo, da sploh ne bi bi) mogel več prestati slučajnih izbruhov brez močnih nasprotnikov.
VIII.
Nekega pomladnega večera, kmalu potem, ko smo praznovali tretji rojstni dan naše Baby Lucy, sem prišel z lova na gosi in ugledal pred hišo čeden voziček z neznanim kftn,jem;
... V hiši je govoril mošk* glas. Znan se mi je zdel . . . toda trenutno se nisem mogel domisliti čigav da je . . . Kdo vendar govori tako ? . . . Kdo ume vendar izvabiti iz Hanne glasen smeh? ... (in ta smeh! je zvenel tako nekam tuje) In kdo zna pripraviti Baby Lucy, da tako radostno vzklika? . . . Sunkoma sem odpahnil duri.
Tak kakor je bil zmirom, s svojim rdečim čopom las, je vstal Archer ter mi vzradoščen iztegnil roko. Smejal se mi je prijazno, kot nikdar prej. V njegovih svetlo modrih očeh so s e prekopicavale hudomušne zlate lučke.
Živahno in spretno je začel pripovedovati in vpletal neštete podrobnosti, ki so podpirale njegovo povest kot pečat resničnosti. Potoval je bil po Zdru-iženih državah, mahnil jo je v Britsko Kolumbijo, kjer je kopal zlato, potem se je vrnil v Saskatchewan, da tam poravna i nek star dolg. Pri tisti priložnosti pa je odkril, da Paul Durandova koncesija sploh nikdar ni bila vpisana.
"Nihče ne bo oškodovan," je dejal, "če jo dam razveljaviti. Tako sem si mislil. Dobil sem torej koncesijo in stopil na mesto pokojnega. Dobra tla so, poznam jih. Tako sem torej postal Vaš sosed in bodite prepričani, da Vam bom dober sosed,"
Ali je še ljubil Hanno? Trudil sem se, da bi ugenil. Iz ne-prodirnosti njegovih veselih. vs§ preživahnih oči, ni bilo mogoče razbrati ničesar. Hannah, ki sem jo tudi opazoval, je oči-tovala veselje, a zanimanja ne. Nji je pomenil Archerjev po-vratek—tega sem si bil v sves-ti—nepričakovano svidenje s starim prijateljem — drugega nič.
Pri večerji sem ves čas opre-zoval Archerja. Brez ljubosumnosti. Kljub temu se še danes spominjam, sem si želel, da bi bil mogel odeti Hanno h
plaščem nežnosti.
*
Rdeči Archer je bil miroljuben sosed; skozi skupine dreves smo ga lahko opazovali, kako je potrpežljivo, z upognjenim gornjim životom—ker je imel prepasane vajeti—in z iztegnjenimi rokami peljal svoj plug. Če je veter ugodno pihal, je bilo slišati besede, ki jih je klical svojim konjem:"Damn you Polly! Get up! . . . Back up Pete! . . . Damn your soul! . . . A oh! Jee . . . wees! .. Stop! You dirty bitch!"
Časih je prišel zvečer k nam. Bil je vedno sveže in gladko obrit. Zrezal si je tobak, nabasal pipo in se igral z Baby Lucy. Da je klical Hanno po krstnem imenu, bi me bilo kot Francoza motilo, da ni bila na zapadu splošno taka navada. Nihče bi se temu ne čudil. Rad je vzel kako knjigo s police; česar Hannah nikoli ni storila, odprl na strani kakega razmo-itrivanja, recimo iz Pickwicki jerjev, ter čital na glas kak stavek o pesmih ali pa Shake spearejeve sonete. Ob takih prilikah se je njegov ironični naglas zmirom izgubil. Pre senečal me je radi poudarka, s katerim je čital. Zgodilo se je celo, da je Hannah vsa zavzeta prenehala sredi svojega dela—v eni roki je držala cunjo, v drugi posodo—ter globoke dirnjena prisluškovala besedam, ki jih . je nekdaj iz mojih ust 'odklanjala. Bil sem prav tako
iznenajen kakor vesel.
. . . Bili so dnevi, ko se mi je zdela Archerjeva družba kot strup ki se mi je priljubil. Bil je zame nepopisen užitek, kadar je čital začetek "Kraljevskih noči" ali šumeče ritme "Rešenih Benetk." Ali je bila radi tega Hannah na tihem huda name? Zdelo se mi je, .kakor da se ji zdi čudno, ker sem tako brez ovinkov priznaval Archerju večjo spretnost v čitanju in prednašanju verzov. A odkod, šment, mu je ta dar? Ljubil in razumel je najsilnej-ša in najtežja mojstrska dela angleškega, pesništva in zna) jih je presenetljivo dobro pred-našati. Le časih se mi je zo-perstavljalo, kadar je čita) Shakespeareja, Otwaya, Mar-lowea, Spencerja in Sidneya s pretiranim muzikalnim poudai> kom. Da, zoprnp mi; je» bilp-. . Pa sem' mu Vseeno sam dajal knjige v rokel
."Evo, Archer! To mesto mi je posebno všeč. Radoveden sem, kako ga boste Vi čitali!' . . . Vzel je knjigo, preletel z očmi označeno mesto in pričel je citati s takim glasom, da je bil mahoma ves njegov izraz izpremenjen . . . Popolnoma smo podlegli njegovemu čaru . . . Kadar je nehal, je bilo. kakor da je padla tišina kakoi nekaj temnega, težkega na nas in da je ubila nekaj težkega. Vselej sem se potem na novo začudil, ko sem ugledal Archerja, ki je sedel pred menoj v svojih umazanih, belo in modro progastih delovnih hlačah, \ črni, pod pazduho nekoliko obledeli srajci ter z veliko rdečo in rumeno ruto okrog žilavega vratu . . . Bolestno sem se čudil tudi Hanni, ki je sedela v zamišljeni presunjenosti. Pred leti sem bil pri nogometu resno ranjen. Obvezali so me in dali injekcijo kokaina. Povra-tek bolečin po euforiji je bil podoben občutku, ki me je ob
takih prilikah obšel.—Ti si ne-vare čarovnik, Archer! sem si moral misliti.
*
Ali sem jaz vzel Hanno v Winnipeg s seboj, ali ona mene? Kdo bi znal to povedati? Ona, ki je vsikdar odklonila moje vabilo, naj gre z menoj, kadar sem imel kako opravilo v banki, je zdaj nenadoma radostno pristala. Baby Lucije ostala ta čas v oskrbi babice in starega očeta (O'Molloy je imel že nekaj belih las ob pla-vih sencih!) . . . Hannah me je vlekla v velike prodajalnice, k Eatonu, čigar ogromni "Elm-porium" je tvoril slavo tedaj-
ngga Winnipega.
*
V modnih trgovinah je napravila veliko hrupa. Pred ogledalom je ^pomerjala tkanine,' ki so še pnlegfilej jhjerii ko ži in njenim lasem,
"To-le v mauve," sem dejal, "ti izvrstno pristoja. Še boljše seveda to-le črno ..."
A bilo je nemogoče dopovedati ji, kako sijajen okvir je tvorila njenemu telesu baš črna barva. Odločila se je za "mauve" in temno modro. Komaj da se je udržala od rumenega. Neki čedni, veliki, hudobni prodajalki je bilo posebno veselje, ponujati ji oranža-sto in zlato blago. To bi bilo moglo pristojati brunetki, a pri njej se je ta barva "tepla" s plavimi lasmi in z nekoliko ble do, mestoma rdečo kožo.
"Ni važno, da pride obleka do veljave, marveč oseba," sem ponavljal. "V tej stvari se smeš mirno zanašati na Francoza, mi se razumemo na te re či."
Pozneje sva jedla v- višjem nadstropju Happy Thought ali Sweethearts' Choice; sladoled z jagodami in bananami je bil dober. Pri tem okrepčilu je šumelo okrog naju tisoč glasov prodajalcev, prodajalk in
gnetečega se občinstva. Med njimi so bili bogati kmetje, ki so govorili na glas o poljedelskih strojih, o trpežnosti konjskih oprav in o luksuzu malih vožičkov. V drugih nadstropjih so preiskušale gospodinje dobroto darjeelinga, ki so ga trgale žene iz hinduskega rodu, ali pa japonski čaj, ki so ga po sušila drobna, poševnooka bitja Malo naprej so otipavali ljudje dragocena krzna. Elegantne dame, ki so bile sveže počesane in manikirane, so prihajale salonov za friziranje, zraven pa so vsiljevali mladi drožisti mogočnim možem s krasnim:' obrazi svoja lepotilna sredstva
(Dalje prihodnjič).
Hiša na ogled
Oglejte si novo in moderno hišo na 18515 Keewanne Ave., (zadaj za pošto). Odprta vsaki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer. Delo slovenkega stavbenika-August Kaušeka.	(x)


FRANK BELAJ
"avgustova
čistilna razprodaja"
Simeon F ess, zvezni senator iz Ohio, ki je naslednik H. Hustona kot predsednik republikanskega narodnega odbora. Prvič je bil izvoljen v'senat leča 1023 in ima ta urad še danes.

RAZPRODAJA
o
0
1 o
o
0
1 o. o o
0
1 o o o o o o o o o o
se prične v torek 12. avgusta ob 9. zjut. f
Vsa naša
zaloga
moških
in deških
oblek
in
potrebščin se bo prodala po jako znižanih cenah tekom te razprodaje.
PRI
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste	<>
Na tej razprodaji bo preko 800svilenih vzorcev, v velikosti % jarda | do % jarda—vsi po eni ceni: 25c k°s> dokler jih bo kaj.
200 kosov, vsak po 2 jarda, fini lingette, 2 jarda za 25c- Pridei° v rožni, modri, rujavi in rdeči barvi, 36 palcev široki.
Tudi mnogo spodnjega perila za moške, ženske in otroke, dokler jih je kaj v zalogi, po 25c-
iVse je označeno s cenami.
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
"0	**
FRANK BELAJ
6205 ST. CLAIR AVE.