SAREDINI SE NE DAJO str. 4 CENA 230 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA- POLICISTI SO .. v v * ~ ' T. SPET ZAŠČITNIKI str. 6-7 PUST DANES IZOLSKA POROKA PRINAŠA OTROKA (Mef) Če je verjeti statističnemu uradu smo Izdani dobili še eno zanimivo turistično primerjalno prednost, kot se je reklo včasih oziroma tržno nišo, kot temu modro pravijo danes. Po najnovejših podatkih statističnega zavoda republike Slovenije je namreč Izola izredno primeren kraj za sklepanje uspešnih zakonskih zvez. V primerjavi z Izolo so v Kopru namreč imeli trikrat več porok a tudi petkrat več ločitev, v Piranu pa so imeli celo manj porok kot v Izoli a skoraj trikrat več ločitev. Drugače rečeno, če bi se poročili v Piranu je kar 77 odstotkov možnosti, da zakon ne bo uspešen, v Kopru bo neuspešen skoraj vsak drugi zakon, v Izoli sklenjene zakonske zveze pa bodo dokaj čvrste, saj se bo zamajala le vsaka četrta. Statistika nas je tako pripeljala do zanimivih podatkov in nove turistične priložnosti, ki bi jo povzeli tako-le: Kdor si uspešen zakon želi, ta se v Izoli poroči. Poročni turizem sicer nima posebej izraženega mesta v turističnem gospodarstvu in tudi v turistični strategiji naše občine, ki jo tako željno pričakujemo že nekaj časa, o tej veji turizma morda ni napisana niti besedica, vendar te podveje turizma ne gre kar tako vreči v koš. Gotovo je marsikdo med bralci videl {C Banica Koper 27. januar 200S televizijsko reportažo o tajvanskih turističnih delavcih, ki vabijo na svoje, s cunamijem opustošene obale, prav z organizacijo porok, ki menda držijo kot pribite. In če si oni lahko privoščijo takšna povabila, ki jih seveda ni moč preveriti, potem si mi lahko privoščimo še več, saj ima naša ponudba močno podporo statistike. Lahko bi se, nekoliko nelojalno reklamirali tudi tako-le: Kdor se v Piranu poroči se hitro loči, kdor pa v Izoli reče DA, ta se do smrti rad ima. Seveda od samih porok Izola ne bo imela prav veliko, saj so takse za sklenitev poročne zveze komaj omembe vredne, v bližini poročne dvoranice v Besenghijevi palači pa ni nobenega lokala, kjer bi svatje lahko najprej nazdravili, ni poklicnih fotografov, ki bi s fleši slepili zbrane svate, ni niti spominkarjev ali česarkoli drugega, kar bi lahko pomagalo k polnjenju turistične blagajne. Idejo, da bi preuredili pritličje Manziolijeve palače v protokolarni objekt, primeren tudi za poročne slovesnosti, mu dodali še lokal v neposredni bližini pa tudi cerkev Marije Alietske ter Manziolijev trg, ki je naj lepša kulisa za takšne slovesnosti, so pristojni enostavno preslišali in tako zamudili priložnost, da poročnemu turizmu ustvarimo pogoje za razcvet. Le o podatku, da v najboljšem primeru vzdrži šele vsak četrti zakon sklenjen v slovenski Istri, v tem uvodu nisem nič povedal. Ali bi nas moral skrbeti? OBALA V MALEM nepremičnine immobili v . BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA šifra 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si [M®(§A POETIST Nič ni več tako kot včasih je bilo, še policaj namesto pendreka grabi za pero, in piše zapisnike, statistiko prebira, namesto da po mestu strumno patruljira. Ljudje so včasih vedeli kaj dela policaj: Ponoči hodi naokoli in lopove lovi, ustavlja mopediste in kazni delu Danes ga država raje slabše plača, da v pisarni poseda in papirje obrača. Ko bo čez tisoč let arheolog odkril naš svet bo hitro ugotovil: v tej hiši je gotovo nekoč živel poet. AVTO CENTER Avto Center Jereb, liola www.o-jerob.jl Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00 PTTs NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. VPRAŠANJI ŽUPANJI IN DIREKTORJU KT1 Prejšnji teden, se je pojavila v Žurnalu in tudi v Mandraču novica, da se je zgodila otvoritev, v Žurnalu so jo poimenovali Otvoritev multimedijskega paradiža, KT1 in pod eno od fotografij je bilo zapisano, da je KT1 Zavod in da temu Zavodu KT1 kraljuje kot direktor, Ivan Brezavšček. Najprej bi zastavila nekaj vprašanj Županji, potem pa podelila nekaj misli, brez »okolišenj«, za Ivana Brezavščka. Glede na to, da sem Občinska svetnica in predstavnica Neodvisne liste za Izolo-Mojca, bi želela, da vi Županja, odgovorite na naslednje vprašanje: Kdaj sem, ali nisem, glasovala za ustanovitev Zavod-a KT1 in kdaj sem prispevala s svojim glasom, k imenovanju direktorja KT1? Kolikor je meni znano, Javne Zavode ustanavljata lokalna skupnost in država. Tu pa gre še za posebej kočljivo zadevo, ker gre za sredstva iz občinskega proračuna in če gre za sredstva iz občinskega proračuna, o imenovanju direktorja in ustanavljanju take vrste javnih institucij, odloča, nihče drugi, kot Občinski svet Občine Izola. Županja, čeprav vam postavljam to vprašanje in želim, da mi na to vprašanje tudi odgovorite, sem med tem časom dobila preblisk, da gre mogoče v danih informacijah, da je KT1 Zavod in, da je direktor Zavoda KTI Ivan Brezavšček, za človeško napako. Informacija, da je KT1 Zavod in da je Ivan Brezavšček direktor tega Zavoda, je prišla iz ust samega Ivana Brezavščka (preverila pri Žurnalu) in ne s strani Županje ali pa predsednika MSI-ja, kar bi bilo najbolj normalno. Nekaj podobnega o samooklicevanju se je zgodilo za študentsko glasilo Navigator (leta 2001, ali 2002), ko se je Ivan Brezavšček samookolical, da je predsednik MIC-a (predsednica MIC-a pa sem bila do Ida 2004 jaz). Gospa Županja, zastavljam vam še eno vprašanje: S katerim Sklepom, smo Občinski svetniki določili, da bo MSI upravljal s KTI in s katerim Sklepom smo določili, da bo Občina Izola (berite davkoplačevalci), financirala vso opremo v KTI? Kolikor je meni znano, o tem nismo odločali na nobeni od sej Občinskega sveta. No Ivan, zdaj pa še nekaj misli zate. Ker se zelo dobro poznava, bom še kar odkrita s tabo. Ker nimam prav nič proti KTI (ime je določil Filip Bole in ne ti) in sem vesela za »tvoj« podvig (ideja za KTI se je porodila bivšemu predsedniku Mladega foruma, Matjažu Štolfi in ne tebi), bom pridobitev pozdravila. Bom pa tudi pripomnila, da ni prav, da se greš privatnika na račun Občine Izola in njenih prebivalcev in da določaš, kdo bo delal v KTI in kdo ne. Če so denarna sredstva od Občine Izola, bo o tem, ali boš direktor ti, ali kdo drug in kdo bo delal v KTI, določila Občina Izola, ali se motim. KTI naj bi bil pod okriljem MSI-ja, če sem prav razumela. Če je tako, bi moral biti Zavod KTI in ti, kot direktor Zavoda KTI, nekje registrirana, pa so mi na upravni enoti zatrdili, da tega ni (preverila sem na oddelku za gospodarske in obče zadeve v Izoli). Nove pridobitve kot je KTI in ostali prostori za druženje so izraz kulture nekega mesta. In očitno se v Izoli premika na bolje. Torej, da bo jasno, nimam prav nič proti podarjenim 50 milijonom tolarjev proračunskega denarja za KTI, dajmo jih še 100, imam pa proti takim povzpetnikom, kot si ti Ivan. Verjetno bi marsikdo rad prišel skozi življenje, s tako lahkoto, kot si ti prišel. Meni in še marsikomu ni bilo dano in to nas dela posebne, včasih preobčutljive. Veš Ivan, vodja si šele, ko te drugi določijo za vodjo-pravila ulice. Zato ti toplo priporočam, da najprej razčistiš situacijo v MIC-u, saj si predsednik MIC-a, pa se nato posvetiš dokončanju svoje srednješolske izobrazbe in se začneš pošteno boriti za položaj, h kateremu vedno stremiš? Saj ni tak problem priti do naziva, problem je pošteno si ga zaslužiti. In še enkrat, V SKROMNOSTI JE MOČ, Ivan! _________________________________________Mojca Ferle Brezavšček JE BIL IZ MUHE NAREJEN SLON? V članku: Izolanom je (k sreči) le smrdelo, je zapisanih kar nekaj 'napačnih trditev in vas zato naprošamo, da objavite sledeči zapis. 1 Trditev, da so delavci opravljali vzdrževalna dela je nepravilna. Delavci so odstranjevali staro železo in še to so bili zunanji. Odstranjevanje starega železa pa ni vzdrževanje. 2. Zapisano je bilo, da so poklicni gasilci sodelovali s šestmi vozili. Sami smo jih na našem proštom prešteli precej manj. 3. Trditev, da je gasilska oprema komaj vzdržala, je tudi nepravilna. Po trditvah vodje hladilnice niso vzdržale rokavice in so problem z rokavicami reševali drugače. 4. Gasilci niso zaprli ventila, temveč ga je zaprl vodja hladilnice. To je bilo okrog 9.20 in od takrat po našem mnenju ni bilo nobene nevarnosti za eksplozijo, saj so bile od vsega začetka vrata hladilnice odprta in je plin uhajal v zrak. Ve pa se, da do eksplozije pride labko v zaprtem proštom, na odprtem pa malo težje. 5. Gasilci niso nadzorovali stanja do poznega popoldneva, temveč so iz Delamaris-a odšli okrog 13.30 ure. Pozno popoldan pa je mnogo kasnejši čas. 6. V podnaslovu »Kaj pravijo v Delamaris-u« je zapisano, da ni bilo mogoče ugotoviti, kakšna dela so delavci opravljali v hladilnici Takoj v nadaljevanju pa je avtor zapisal, »da so se delavci lotili del v prepričianju, da je cev, ki jo morajo zakrpati...... Na začetku članka pa avtor članka ugotavlja, da so delavci opravljali vzdrževalna dela. Za eno in isto stvar trije napačni zapisi. Kaj je bilo res, smo povedali pod točko I. 7. »Vodilni v Delamaris-u so bili odsotni in nedosegljivi.« Žal smo bili vsi vodilni delavci, od direktorja pa do vodje hladilnice, prisotni in dosegljivi. Da smo se sestajali in imeli vse pripravljeno, če bi se slučajno res kaj zgodilo, ne bomo pojasnjevali. 8. Trditev, da so »gasilci našli pravi ventil« je napačna. Pravi ventil je našel vodja hladilnice. V takšnih primerih, kot se je zgodil v Delamaris-u, gasilci brez notranje pomoči, ne morejo kaj dosti postoriti, saj ne poznajo ne naprav in ne postrojenja, ki ga rešujejo, zato vedno sodelujejo s tistimi, ki so tam zaposleni. Konkretno je to informacijo posredoval g. Bržan Vilij, direktor Gasilske brigade Koper, 9. Trditev., kar nekaj domačih »junakov« je vzelo nesrečo zlahka, je nepravilna in tudi žaljiva. Delavci so vzeli nesrečo zelo resno in so tako k temu tudi pristopili. V primem zaprtja ventila pa je sodeloval samo eden, pa še ta je zaprl ventil in preprečil puščanje plina. In niso ga zaprli gasilci, tako kot je bilo v članku dvakrat napačno zapisano. 10. Tudi trditev, v stari in dotrajani hladilnici, je napačna in za zaposlene v Delamaris-u žaljiva. Hladilnica žal ni dotrajana. Je redno servisirana in je bila v zadnjih letih deležna kar precejšnjih denarnih sredstev za obnovo in popravilo vseh vitalnih delov. Hladilnica ima tudi izvozno številko in ustreza vsem standardom, ki jih predpisuje Evropa in Slovenija. Če bi bila dotrajana, v njej ne bi mogli opravljati tistega, kar delamo sedaj. Žal članek, tako kot je zapisan, meče na dmžbo Delamaris in na zaposlene v njej, slabo luč. Napisan je za nas žaljivo in nas predstavija negativno. Avtorju nočemo pojasnjevati, kaj in kako delamo, ne želimo pa, da se o nas piše žaljivo. Če bo nadzorni svet dal pristanek, bomo zadoščenje za napačne trditve iskali preko sodišča. S spoštovanjem Uprava pojasnilo uredništva: Spoštovana uprava Delamarisa. Za vse napačne zapise in trditve smo sc pripravljeni zaposlenim Delamarisa takoj opravičiti, saj o njihovem delu, ki zagotovo sodi med težja in nikoli dovolj plačana, imamo lahko le najlepše mnenje. Žal pa moramo upravi povedati, da uhajanje amoniaka na tovarniškem dvorišču ni zgolj notranji problem tovarne ampak je to tudi nevarnost za bližnjo okolico, zato so se v reševanje tudi vključile vse ostale službe, ki sodijo na to področje. Na osnovi pričevanj kolegov novinarjev, ki so bili o nesreči verjetno obveščeni s strani gasilcev oziroma centra za obveščanje, in ob pregledovanju poročil o nesreči smo sestavili našo informacijo, ki smo ji dodali tudi informacije, ki smo jih dobili od sodelujočih v akciji par dni po nesreči. Če je bilo v našem zapisu kaj napačnega vam bo moral nadzorni odbor verjetno dati soglasje, da zadoščenje iščete pri večini slovenskih časopisov. Razen, če vam je posebej do tega, da se pravdate zgolj z lokalnim časnikom. Odločitev je vaša. (urednik) Gradnja obalne ceste KOPRČANI $0 PREMAKNILI TUNEL IZOLANI SE NE Kot smo poročali je komisija KS Žusterna za nadzor nad načrtovanjem in gradnjo predora Markovec v sporočilu za javnost zapisala, da so krajani Žusterne vedno bolj prepričani v pravilnost odločitve glede zahtev pri načrtovanju predora. V sporočilu za javnost so še zapisali, da so imeli konec leta dva sestanka s predstavniki DARS-a in Družbe za državne ceste, kjer so predstavili sprejemljivo varianto vstopa v predor. Zal načrtovalci ne pristajajo na minimalni premik trase, ki bi zagotovil večjo varnost za pozidavo in neprimerno lepši pogled proti Markovcu. Kljub temu seje izkazalo, daje petkov sestanek obrodil sadove tistih, ki si prizadevajo za opustitev nasipa in viadukta ter za pomik vhoda v predor pod Markovcem. Nova različica predvideva pomik sedanje obalne ceste Koper-Zusterna proti morju, vhod v predor pa se zaradi tega pomakne za par metrov niže, projektanti pa so še zagotovili, da na naseljenem območju ne bodo minirali. Koprčani so bili s svojimi zahtevami tako vsaj delno uspešni, verjetno tudi zahvaljujoč dejstvu, da jim je v oporo bila tudi Občina Koper. Takšna sprememba verjetno ne bo vplivala na spreminjanje planiranega izhoda tunela na izolski strani, nič pa ni slišati niti o tem, da bi predstavniki Civilne iniciative vodili kakšne resnejše akcije za spremembo trase. Glede na to, da mnenja niti med prebivalci niso enotna, občina pa zagovarja predlagano traso, bo najverjetneje obalna cesta šla tam kjer je zdaj začrtana. Sicer pa istočasno na ravni države in regije nastajajo strategije in projekti urejanja prostora, ki prinašajo na to področje kar nekaj novosti. Nekaj teh bo predstavil tudi program upravljanja z obalnim območjem (Coastal Area Management Plan ali ČAMP) v sklopu Mediteranskega akcijskega plana (MAP), ki je usmerjen v trajnostno upravljanje z obalnim območjem ini združuje skrb za okolje in razvojno gk|mranje^^Glavn^projek^^^okviri^C^MPprogramaiepriprava VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2005/2006 ISCRIZIONE ALLA PRIMA CLASSE PER L’ANNO SCOLASTICO 2005/2006 Osnovne šole v občini Izola obveščajo vse starše otrok, rojenih od 1.1.1999 do 31.12.1999, da bo vpis v 1. razred potekal po naslednjem razporedu: Le tre scuole elementari di Isola avvisano tutti i genitori dei bambini nati dal 1/1/1999 al 31/12/1999 che le iscrizioni alla prima classe si svolgeranno come segue: OŠ LIVADE => ČET/GIO 3.2.2005 8.00- 16.00 PET/VEN 4.2.2005 8.00- 12.00 OŠ VOJKE ŠMUC => ČET/GIO 3.2.2005 11.00-18.00 PET/VEN 4.2.2005 8.00-13.00 SE DANTE ALIGHIERI => ČET/GIO 3.2.2005 10.00-13.00 16.00-17.00 Za vpis zunaj šolskega okoliša starši vpišejo otroka v šolo v svojem šolskem okolišu in vložijo pri šoli, v katero želijo vpisati otroka, vlogo za prepis. V SE DANTE ALIGHIERI se vpisujejo otroci iz obeh okolišev. Per iscrivere i propri figli fbori dal distretto scolastico i genitori devono iscrivere il proprio figlio nella scuola del proprio distretto e inoltrare richiesta presso la scuola in cui intendono iscriverlo. Alla SE DANTE ALIGHIERI vengono iscritti i bambini provenienti da entrambi i distretti. Za dodatne informacije lahko pokličete / Per informazioni aggiuntive polete chiamare' OŠ LIVADE: 6625-566 OŠ VOJKE ŠMUC: 6621-157 SE DANTE ALIGHIERI: 6625-244 Regionalne zasnove prostorskega razvoja južne Primorske, kar je eden najpomembnejših projektov v Regionalnem razvojnem programu za južno Primorsko. Gre za temeljni prostorski strateški dokument območja, ki bo vplival na značaj bodočega (prostorskega) razvoja v regiji, s tem pa tudi na trajnostni razvoj območja. Posebna pozornost je posvečeria prostorskim ureditvam ožjega obalnega pasu, upravljanju z zavarovanimi območji narave ter varstvu vodnih virov. V okviru projekta bodo tudi prezentirane sodobne metodologije in orodja za prostorsko planiranje (vključno s strateško presojo vplivov na okolje, planiranjem s pomočjo scenarijev in oceno zmogljivosti okolja za razvoj turizma). Ustrezen poudarek je namenjen sodelovanju javnosti in promociji projekta ter načel trajnostnega prostorskega razvoja v širši javnosti. MNOGIM TUD110.000 TOLARjEV VELIKO POMENI Članice in člani Kluba seniork in seniorjev pri SDS skupaj z Društvom seniorjev Slovenije izražamo nestrinjanje z odločitvijo predstavnikov vlade v skupščini ZPIZ, ki so glasovali proti odločitvi vlade in resornega ministrstva, ki se je odločilo oz. predlagalo izplačilo akontacije t.L regresa upokojenkam in upokojencem že za mesec Januar tl. v višini 10.000,00 Sit Znesek te akontacije morda na pogled res ni , ne vemo kako velik, predvsem za tiste, ki prejemajo pokojnine okrog ali iznad 100.000,00 Sit. Za vse tiste, ki pa prejemajo pokojnine nižje od te vsote pa akontacija v mesecu Januarju na račun regresa nikakor ni nezanimiva še posebej če pomislimo na tiste, ki prejemajo občutno nižje pokojnine in se iz meseca v mesec le s težavo prebijajo z majhnimi pokojninami, ki so nekatere celo manjše kot je socialna podpora. Prepričani smo, da predstavniki bivše vlade in upokojencev v ZPIZ pri svojem glasovanju niso pomislili na to kategorijo upokojenk in upokojencev. Zakaj ? Člani KSS pri SDS in člani DSS torej pričakujemo od vlade in ministrstva, da bo v svetu ZPIZ-a zagotovila take predstavnike, ki bodo spoštovali na vladi dosežen sporazum in koalicijsko pogodbo ter se zavedali svojega poslanstva in ne bodo zanemarjali potreb tistih upokojenk in upokojencev z nizkimi pokojninami. Za KSS pri SDS in DSS ___________________________________ Ivan Bizjak Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju c www.izolanka.com .*:rv.r kil V ■ £ šifra Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 64011 11 OBALA V MALEM 080 18 33 nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI immobili S.p, Ivan Konstantinovi univ.dipl.ekon. Zazidalni načrt Šared v v v SAREDINI PRICAKUjEjO UPOSTEVANjE SVOjIH ZAHTEV Za javno razpravo o predlogu prostorskega urejanja območja Šareda lahko mirno zatrdimo, da je bila ena boljših zadnje čase. Najprej zato, ker so izdelovalci projekta strokovno opravili delo dovolj korektno, drugič pa zato, ker so tudi prebivalci Šareda o dokumentu razpravljali dovolj argumentirano in z željo po doseganju pametnih kompromisov. Seveda so znali brati predloge posameznih prostorskih rešitev in so hitro uvideli, da jim nekatere poslabšujejo sedanjo raven bivanja na Šaredu, čeprav bi se ta morala po dokončanju urejanja izboljšati. Seveda pogrešajo, da niso imeli možnosti predstavitev svojih stališč že pred pripravo dokumenta a je zdaj tudi za to še dovolj časa. Tudi zato so strokovnim službam in javnosti predstavili svoje najpomembnejše zahteve in predloge. Podpisani krajani Šareda zahtevamo, da se v predlog zazidalnega načrta vnesejo naslednje pripombe in se jih upošteva pri vseh nadaljnjih postopkih urejanja tega območja: 1. Urejenost kraja - mora biti takšna, da bo gostota novogradenj vklopljena v sam kraj in da ne izstopa v višinskih gabaritih. Parcele morajo biti dovolj velike, da zagotavljajo urejenost lastnih parkirišč. Vedeti je namreč treba, da imajo tam živeči stanovalci že zdaj po tri in več avtomobilov, kar je potrebno in nujno zaradi zaposlenosti družinskih članov na različnih območjih obale. 2. Veduta - razgled - omejen je lahko le v najnujnejšem obsegu, zato je treba upoštevati odmaknite v oziroma razporeditev novogradenj glede na že obstoječe objekte. 3. Izgradnja novih cest - Ceste morejo biti urejene tako, da zagotavljajo zadovoljiv standard. Kolesarske steze in pločnik naj se uredita samo na eni strani ceste in ne na obeh, kot je predlagano sedaj: •Obodna napajalna cesta (Šared - Baredi) oznaka F (predlog 12 m). Največja širina naj bo 9 m. (vozišče 2x3 m, pločnik 2 m in kolesarska steza 1 x 1 m) • Notranja stanovanjska cesta, grebenska, nova severna itd.. Največja širina naj bo 6 m. (vozišče 2 x 2.50 m in pločnik 1 x 1 m). 4. Poseg v zemljišča v zasebni lasti zaradi » javnega dobra ». Upošteva naj se načelo, da se posegi izvršijo na nezazidanih parcelah - zemljiščih. Za odškodnino naj se lastnikom dodeli - zaokroži parcelo na drugem delu, kjer je to možno. 5. Ureditev javnih parkirišč za obiskovalce igrišč, vrtcev, gostinskih in trgovskih lokalov kakor tudi cerkvenih objektov. 6. Kanalizacija in druga komunalna opremljenost Upoštevati je treba dejstvo, da kraj ne prenese nadaljnje gradnje brez predhodne oziroma sočasne izgradnje potrebne infrastrukture. To še posebej velja za izgradnjo kanalizacijskega sistema. Sanitarna inšpekcija po letu 80 ni hotela več izdajati soglasij k gradbenem dovoljenju. Od občine je zahtevala predhodno ureditev, kar pa ni bilo nikoli izvedeno. V kolikor je celoten zalogaj prevelik za ureditev celotnega območja pa je potrebno v ustreznih aktih (zazidalnem načrtu) upoštevati zaokroženo celoto. To pomeni komunalno ureditev določenega območja - le to pozidati, ureditev drugega itd. 7. Večnamenski objekt - v območju zazidalnega načrta naj se rezervira prostor za večnamenski objekt, namenjen krajanom Šareda ( kulturni dom, prostor za srečanja-sestanke itd.) 8. Meteorne in odpadne vode- v predlogu ZN je predvideno, da se meteorne in odpadne vode odvedejo proti obodni napajalni cesti ( oznaka F ). Vsi ti objekti so že zgrajeni in imajo po načrtih urejeno odvodnjavanje proti cesti B. V primeru potrditve predloga ZN in ureditve odvodnjavanjabodo potrebne črpalke za prečrpavanje teh voda, kar se nam zdi nesmotrno. Sledij 67 podpisov krajanov Šareda Posebej je pripravljen tudi predlog, da cesta z oznako G ostane zaprtega tipa, dostop do predvidenih novogradenj pa naj se zagotovi preko vzhodne strani ceste B, proti cerkvi sv. Jakoba. Ta predlog je s podpisi podprlo 16 neposredno zainteresiranih krajanov Šareda. — X* z? •V' UPORABA SLUŽBENEGA VOZILA V ZASEBNE NAMENE? Izolankam in Izolanom sem dolžna pojasnilo v zvezi s člankom v časopisu Finance in njegovimi nadaljevanji, v katerem je novinarka navedla, da uporabljam občinski službeni avto za prevoze na delo v Državni zbor in nazaj na občinske stroške, obenem pa "kasiram" povračilo potnih stroškov od Državnega zbora. Na kratko bi to pomenilo, da za stroške prevoza nič ne plačam, obenem pa še dobim od delodajalca plačan prevoz na delo. Najprej, da bo vse bolj jasno: poslanka sem od 22. julija 2004, ko sem nastopila nadomestno funkcijo poslanke namesto Boruta Pahorja, ki je nastopil poslanski mandat v evropskem parlamentu. Nato sem bila na volitvah 3. oktobra 2004 izvoljena za poslanko, mandat pa nam je Državni zbor potrdil 22. oktobra lani. Na osnovi pravilnika Občine Izola o uporabi službenih avtomobilov iz leta 2000 sem podala izjavo, da bom službeni avto Renault Safrane (letnik 1998, kupljen 1999) uporabljala tudi za prevoze zaradi poslanskega dela, kar se šteje kot uporaba službenega avtomobila za zasebne namene. To je po zakonu o dohodnini boniteta, od katere mora zavezanec plačevati prispevke in dohodnino od z zakonom določenega dela knjigovodske vrednosti avtomobila za vsak mesec posebej. Razen tega občini Izola tudi redno plačujem sorazmerni delež vseh tekočih stroškov (gorivo, cestnina, pranje avtomobila, olje, sredstvo za pranje šip...) po vsakomesečnem razmerju med kilometri, ki jih prevozim za poslanske potrebe in kilometri, prevoženimi z potrebe občine. Tako sem na primer za prve tri mesece uporabe avtomobila plačala občini cca. 340.000 tolarjev, medtem ko znašajo prispevki in davek od bonitete cca. 15.000 tolarjev mesečno, kar pa "žal" dobi država in ne občina. Za enako obdobje mi je Državni zbor povrnil cca 340.000 tolarjev stroškov za prevoz na delo (kar pripada vsakemu delojemalcu v tej državi). Odkar mi je 22. decembra 2004 Servis skupnih služb Vlade RS predal službeno stanovanje, mi Državni zbor, tako vsakemu poslancu ali poslanki, ki mu pripada službeno stanovanje, plačuje štirikrat mesečno povratno avtobusno vozovnico, kar znaša cca. 20.000 tolarjev mesečno, pripada pa mi tudi 67.000 tolarjev mesečnega dodatka za ločeno življenje, kar naj bi zadoščalo za višje stroške prehrane in najem stanovanja. Najemnina za službeno stanovanje znaša mesečno 101.000 tolarjev, mesečni stroški pa bodo glede na račun za zadnjih deset dni v decembru znašali 30.000 do 35.000 tolarjev. To povem zato, da bi kdo ne mislil, da so službena stanovanja poslancev brezplačna! Kdaj v njem spim, pa menim, da je vendarle samo moja stvar in kvečjemu še stvar mojega moža in nikogar drugega. Da samo na kratko povzamem: Občina ne plačuje goriva in drugih tekočih stroškov za poti, ki jih opravim zaradi mojega poslanskega dela, torej je nisem oškodovala in je ne oškodujem. Državni zbor mi ni in mi ne plačuje stroškov, ki bi mi ne pripadali. To, kar mi plača Državni zbor za prevoze in ločeno življenje, niti zdaleč ne dosega tistega, kar sama porabim za plačevanje stroškov prevoza, najemnine in tekočih stroškov v stanovanju. Državi pa plačujem prispevke in dohodnino od bonitete torej vse, kar ji pripada. Upam, da je bilo moje pojasnilo dovolj razumljivo, da ne bo omogočalo nadaljnjih špekulacij in širjenja izmišljotin na račun mojega moža, najinih otrok in mene same v slogu: kupila sta hišo na Šaredu, en sin je kupil hišo v Hrvatinih, eden pa kar celo območje Merkurja (!!!!), obalna hitra cesta ima tako traso kot jo ima zato, ker so Pečani lastniki parcel pod bolnišnico in zato preprečujejo, da bi bil izhod tunela nad Rudo...in tako naprej. Je že res, da sem se že navadila na dejstvo, da sem kot javna osebnost pod stalnim nadzorom javnosti. A če se javnost že ukvarja z vsem, vključno z mojo številko čevljev in spodnjih hlač, naj vsaj raznaša malo bolj verodostojne in predvsem verjetne govorice. Lepo vas vse pozdravljam, poslanka in županja Breda Pečan Samostojna policijska postaja Z BOLI SAMOSTOINIM DELOM SE SPREMINJAMO Izolska policijska postaja je med tistimi šestimi slovenskimi postajami, ki sodelujejo v projektu poimenovanem samostojna policijska postaja. Od začetka »samostojnega« dela je minil slab mesec, zato o rezultatih ni mogoče povedati nič posebej verodostojnega, vseeno pa smo komandirja Viktorja Zinreiha povprašali, kako se to pozna pri njihovem vsakdanjem delu. H - Na prvi pogled ljudje na cesti tega ne opazijo. Bistvo je v tem, da ima vodstvo večjo odgovornost pri planiranju dela, bolj 3 smo samostojni in lahko hitreje odreagiramo na razmere na terenu. Naprimer, če po Sloveniji sneži to še ne pomeni, da moramo tudi mi izvajati ukrepe, ki so povezani s temi pogoji vožnje, čeprav na našem terenu ni snega. V takem primeru se pač lahko samostojno lotimo kakšnih drugih pomembnih nalog za naše območje. Seveda se bo to še posebej odražalo pri delu vodij policijskega okoliša, ki sta podaljšana roka vodstva postaje in tista dva, ki uravnavata preventivo in represijo. Njuna naloga je seveda, da delujeta predvsem preventivno. Seveda skušamo delovati s preverjanji, kot je bilo naprimer tisto, kako vozniki spoštujejo kazen odvzema veljavnosti vozniškega dovoljenja. Določenega dne prejšnji teden smo šli štiri od teh voznikov preveriti in ugotovili smo, da se trije držijo te odločbe, enega pa smo dobili, da je vseeno vozil v prometu. Kljub temu lahko ugotovimo, da ljudje takšne prepovedi v veliki meri spoštujejo, hkrati pa smo bili uspešni, saj smo kršitelja odkrili. - To velja za tiste, ki jim je bilo dovoljenje odvzeto, nekateri pa le spregledajo, da jim je dovoljenje poteklo. - Seveda je med temi velika razlika in to moramo upoštevati. Sicer pa bo Upravna enota Izola menda obveščala vse tiste, ki jim bo potekla veljavnost vozniškega dovoljenja, tako kot že delajo zavarovalnice, ki vnaprej obveščajo o prenehanju veljavnosti zavarovanja. To je več vredno kot vsa kaznovanja. - Vrniva se k samostojnosti vašega dela. - Primer je recimo delo dežurnih miličnikov. Prej je imel vodja patrulje napisane naloge, ki so bile včasih tudi malo »mimo«, zdaj pa sam planira naprimer večerni nadzor in gre tja, kjer ve da se kaj dogaja in je možnost, da pride do kakšnih težav. Prejšnji teden so dvakrat tako ravnali in se lotili preverjanja alkoholiziranosti voznikov ter ugotovili, da so vozniki dokaj odgovorni, saj prvič ob osmih pregledih niso našli nikogar, ki bi popil preveč, drugič pa od devetih primerov vsega enega. Prav tako opažamo da se mladi vse bolj poslužujejo taksijev, izpod stadiona pa v glavnem hodijo kar peš._____________________________________ Vneto grlo, zaprt nos? Težave, ki nadležno vztrajajo? V tem primeru so lahko zelo učinkoviti inhalatorji.4' Dobili smo velik izbor kakovostnih inhalatorjev za domačo uporabo, dosegljivih za vsak žep: membranski, batni, ultrazvočni (učinkoviti tudi pri zdravljenju srednjih in nižjih dihalnih poti). Do konca februarja vas ob nakupu inhalatorja čaka darilo. * O uporabi se posvetujte z zdravnikom. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 - 64 - Kaj pa sodelovanje z lokalno skupnostjo? - Nenehno se izboljšuje. Zdaj se naprimer dogovarjamo kje bomo postavili merilce hitrosti, ki nam dajejo koristne podatke o tem, kako nevarni so kakšni odseki in hkrati tudi prispevajo k nižjim hitrostim na posameznih odsekih cest. Ob tem opažamo, da vozniki marsičesa ne vejo. Neverjetno kolikim voznikom smo morali razložiti, da na Sončnem nabrežju nimajo nobene prednosti pred pešci. To smo storili v smislu preventive, tako kot tudi z akcijo »prijazna gesta« med katero smo voznike na semaforiziranih križiščih opozarjali na varnostne pasove. Seveda nc bomo nenehno le opozarjali, začeti pa je le treba na tak način. - Kako je s pritožbami ljudi na vaše delo? - Lani smo prejeli tri pritožbe, od tega je bila ena upravičena, dve pa ne. Stranko, ki se želi pritožiti takoj sprejmemo in skušamo ugotoviti kaj je bilo narobe in popravljati stvari, saj ne gre zato, da bi slepo vztrajali na svojem, tudi če morda nimamo prav. Sicer pa moram opozoriti še na nnovost, ki jo je vpeljal zakon o prekških. Zdaj imamo tudi pri nas možnost takojšnega zaslišanja osumljenega storilca kaznivega dejanja ali prekrška, zaradi zagotavljanja korektnosti pa bomo to tudi posneli, tako da bo zabeleženo, kaj se je na takšnem zaslišanju dogajalo, saj bo priznanje krivde na zaslišanju imelo večjo težo kot doslej. POLICIST ZAŠČITNIK? Tako kot vsaka druga policijska postaja v državi ima tudi Policijska postaja Izola z notranjim aktom določene, policijske okoliše. V Izoli imamo dva takšna policijska okoliša in sicer je prvi okoliš tisti pod Prešernovo cesto, drugi pa obsega p ‘ ^ ’ Livade, Jagodje in podeželje. Za delo na teh okoliših in za vzdrževanje čimpristnejšega stika s ? 4. prebivalci teh okolišev, sta v Izoli zadolžena vodji policijskih okolišev Damjan Sever in Mitja Rebernak j V tej številki predstavljamo Damjana Severja, ki je zadolžen za Staro mesto in drugo krajevno skupnost j (Halietum), pravi pa, da gre za poseben okoliš, saj ima poleg drugega tudi vse značilnosti turistično obremenjenega okolja, kar daje njegovemu delu svojevrsten pečat. Vprašali smo ga, s kakšnimi težavami se največ srečuje v starem mestu. - Veliko težav s tega okoliša izhaja iz p dejstva, da imamo opravka s strnjenim naseljem z zelo slabimi zvočnimi izolacijami. Naselja ni mogoče razširiti tako, da bi bili sosedje oddaljeni, izolacije v starih hišah je prav tako zaradi arhitektonskih situacij, lastniških razmerij ipd, nemogoče izboljšati. To pa pomeni, da prihaja velikokrat do medsosedskih sporov ali pa zgolj do prijav zaradi dogajanja v sosednjem stanovanuju, saj se v teh hišah pač "vse sliši". Seveda pravimo, da bi bilo treba izboljšati kulturo bivanja in strpnost med ljudmi, vendar se velikokrat izkaže, daje to zelo težko doseči. - Ali vas prebivalci okoliša poznajo? - Lahko rečem, da me v veliki meri poznajo, čeprav je res, da bolj tisti, ki imajo več opravka s policijo kot tisti, ki takšnih težav nimajo. Še najbolj pa me poznajo osnovnošolci, saj se srečujemo na različnih predavanjih in potem se srečamo na cesti ter me pozdravijo, čeprav morda niti nisem v uniformi. - Vaše delo je predvsem preventivno, vendar tudi brez represije ne gre. - Vodja policijskega okoliša je res lahko tisti policist, ki se zna pogovarjati z ljudmi in doseči reševanje problemov, vendar pa je to vseeno policist in kadar sem v patrulji moram ravnati tako kot mi to nalaga zakon. - Bistvo vašega dela je sodelovanje z ljudmi. Kako se lahko obrnejo na vas s kakšnimi svojimi težavami. - Glede tega res ni težav. Lahko me najdejo na policijski postaji, mi telefonirajo ali pošljejo elektronsko pošto na naslov. damjan.sever@policija.si (D.M.) Turistična borza IZOLA ODKRIVA SLOVAŠKO, SLOVAŠKA ODKRIVA IZOLO Izola oziroma izolska turistična ponudba je bila pred dnevi na ogled tudi na mednarodnem turističnem sejmu Slovakia Tour v Bratislavi. Gre za največji turistični sejem na Slovaškem, ki po velikosti nekajkrat presega nekdanji sejem Alpe Adria in je zelo enakovreden tistemu na bližnjem Dunaju, saj si ga je letos ogledalo več kot 240 tisoč obiskovalcev. Kot je povedal direktor giz-a za turizem, Alojz Pečan, se je Izola predstavila kot edina slovenska turistična regija, to pa se je zgodilo zahvaljujoč vezem, ki sta jih v zadnjem času stkali gostinsko turistični šoli iz Izole in slovaškega mestaPezinok. Profesorji in učenci obeh šol so že opravili nekaj izmenjav, tokrat pa so prijatelji iz Slovaške ponudili Izoli del svojega sejemskega prostora. S Slovaško sicer nimamo bogve kako velike turistične izmenjave, saj je lani Slovenijo obiskalo nekaj manj kot deset tisoč slovaških turistov, toda nekateri mlajši obiskovalci sejma so povedali, da Izolo, Koper in Piran dobro poznajo, blizu 800 pa jih je v Sloveniji letovalo ob novoletnih praznikih. Na sejmu sta bila tudi Branko Mahovec in Patricia Filli iz agencije Bele skale, ki sta ob tej priložnosti dogovorila sodelovanje z agencijo Pelinoka o izmenjavi gostov, saj tudi Slovaška nudi veliko zanimivih turističnih dcstinacij. Sicer pa so se z organizatorji sejma tudi dogovarjali o tem, da bi se naslednje leto na sejmu morda predstavile vse tri obalne turistične občine. Zanimivo je, da je pri navezavi stikov Izolske šole s tisto v Pezinaku bistveno sodeloval Zlatko Blaževič, ki je sicer po rodu Slovak a je velik prijatelj Izole. Zdaj, ko to sodelovanje že obstaja pa je župan te slovaške občine predlagal, da bi skušali ob izmenjavi občinskih delegacij doseči tudi tesnejše sodelovanje med dvema občinama. ISTRABENZ PLINI S CERTIFIKATOM ZA VARNOST Družba Istrabenz plini, d.o.o., je včeraj kot prva družba v Sloveniji s področja energetike prejela certifikat za sisteme vodenja varnosti in zdravja pri delu po standardu OHSAS 18001, hkrati pa je prejela tudi okoljski certifikat ISO 14001. S tem so potrdili dosedanje rezultate pri zagotavljanju najvišjih okoljskih in varnostnih standardov, ter z uveljavitvijo obeh certifikatov vpeljali celovit sistem vodenja plinske dejavnosti. Ob tej priložnosti so se pridružili Mestni občini Koper pri zbiranju sredstev za žrtve cunamija in županu Borisu Popoviču izročili ček za milijon tolarjev. »S tem pridobivamo dodatno konkurenčno prednost in osnovo za nadaljnji razvoj. Mnoga podjetja, s katerimi sodelujemo, preverjajo spoštovanje teh standardov. Hkrati vzpostavljamo tudi skupne standarde v energetski dejavnosti Skupine Istrabenz,« pojasnjuje razloge za uvedbo sistema celovitega vodenja Zorko A. Cerkvenik, predsednik uprave Istrabenz plinov, d.o.o. »Čeprav plinska dejavnost ne pomeni posebne obremenitve za okolje, smo na okoljskem področju že vseskozi aktivni. Zastavili smo okoljsko politiko, ločeno zbiramo odpadke, zmanjšujemo porabo energije. S certificiranjem področja varnosti in zdravja pri delu smo to področje še nadgradili.« Listini o pridobitvi certifikata je na priložnostni slovesnosti predsedniku uprave Zorku A. Cerkveniku izročil Igor Likar, direktor SIQ, ki je ob tem izpostavil tudi pomen obvladovanja področja varnosti in zdravja pri delu: "Če želijo organizacije celovito obvladovati tveganja, ki so jim izpostavljena pri opravljanju svoje dejavnosti, morajo imeti pregled tudi nad področjem varnosti in zdravja pri delu. Še zlasti je to pomembno za tiste organizacije, ki se ukvarjajo s potencialno bolj nevarno dejavnostjo. Organizacije, ki v svoj sistem vodenja vključijo vidik varnosti in zdravja pri delu, stopijo korak pred konkurenco, saj preko izpolnjevanja zahtev standarda OHSAS 18001 obvladujejo tveganja in zagotavljajo zaposlenim varno in zdravo delo. Istrabenz plini zanesljivo sodijo med take organizacije." Ob zaključku slovesnosti, ki je potekala v Kongresnem centru Hotelov Morje v Portorožu, je predsednik uprave Zorko A. Cerkvenik izročil Borisu Popoviču, županu Mestne občine Koper, ček v vrednosti milijon tolarjev za žrtve cunamija. Z donacijo se v Istrabenz plinih pridružujejo akciji zbiranja sredstev za pomoč žrtvam naravne katastrofe, ki pravkar poteka v okviru koprske občine. (PR Studio Kernel) Foto: Igor Likar, direktor SIQ, izroča predsedniku uprave Istrabenz plini, d.o.o., Zorku A. Cerkveniku certifikata ISO 14001 in OHSAS 18001. DRUGI ROJSTNI DAN UNIVERZE NA PRIMORSKEM Univerza na Primorskem bo v soboto 29. januarja 2005 praznovala drugi rojstni dan. Tega dne leta 2003 jo je namreč s posebnim odlokom ustanovil Državni zbor Republike Slovenije in tako ob ljubljanski in mariborski vzpostavil še primorsko univerzo. Veliko pobud in dela je bilo vloženega v proces do ustanovitve univerze, veliko pogumnih in vztrajnih posameznikov in organizacij, od družbeno političnih do gospodarskih, se je angažiralo, da je na Primorskem nastala univerza, da so se uresničile dolgoletne sanje imeti »svoje univerzitetno središče«. Najmlajša slovenska univerza je nastala v času velikih sprememb v slovenskem in evropskem visokošolskem prostoru, kar je v sposobnosti hitrejše prilagoditve spremembam njena prednost, saj se mora razvijati hitro in hkrati paziti na kakovost, kar velikokrat ni lahko uravnotežiti. Zaradi znanih okoliščin je do sedaj oblikovala in razvijala predvsem programe na področju družboslovja, v razvojnem načrtu za obdobje 2004 - 2008 pa je zapisala tudi razvoj programov na področju naravoslovja in umetnosti. Danes se Univerza na Primorskem, ki ima danes 8 članic, 5.338 študentov in 352 pedagoških in znanstveno-raziskovalnih delavcev skupaj z drugima univerzama vključuje v prenovo visokega šolstva po Bolonjskih smernicah, se hkrati s ponudbo znanja povezuje z gospodarskimi in negospodarskimi subjekti, se odziva raziskovalnim pobudam in razvija iniciative za spodbujanje kulturnega in umetniškega življenja v lokalnem in širšem okolju - razvija se v evropsko primerljivo središče znanja. »Univerza na Primorskem želi postati moderna raziskovalna univerza z mednarodno primerljivimi dosežki, ki bo prijazna študentom in vsem sodelavcem, in ki bo dejavno pripomogla k večji kakovosti bivanja v prostoru v katerem deluje«, je v vizijo Univerze na Primorskem zapisala njena prva rektoricadr. Lucija Čok. (Ksenja Murari - UP) Zimo bo kmalu pobralo NEKOČ SO SE NA PUSTA PRIPRAVLJALI MESEC DNI l\idi letos se je koledar poigral z zimo, ali pa je bilo morda ravno obratno. Kakorkoli že, v nekaj letih se nam že drugič dogaja, da je pust »padel« ravno v čas slovenskega kulturnega praznika, ki bo tako še enkrat dobil tudi dodatno etnografsko podobo. Pustovanje dandanes seveda ni več takšno kot je bilo njega dni, saj mu marsikje resno konkurirajo celo tako pogrošne navade kot je recimo noč čarovnic. Včasih zanje še vedeli nismo, saj so jih v srednjem veku v glavnem skurili na grmadah, zato pa so se v Slovenski Istri moški kar mesec dni pripravljali na pustovanje. Objavljamo zapisa Rafaela Vidalija iz Škofij in Nade Morato o tem, kako so se na pusta pripravljali v naših krajih. PUSTOVANJE JE BILA MOŠKA STVAR Bliža se pustni čas, čas norčij in veseljačenja, čas, ko se našemimo in zavrtimo. Že več let pa opažam, da se način pustovanja vse bolj oddaljuje od nekdanjih običajev, zato bi rad po spominu in pričevanju opisal, kako so nekdaj praznovali Pusta v Kubedu in njegovi okolici. Pustovanje je bilo pravzaprav moška domena. Fantje, pa tudi poročeni možje, so začeli s pripravami že mesec dni poprej. Treba se je bilo zmeniti, kdo bo in kaj v pustni paradi počel. Nato so prišle na vrsto maske. Teh namreč niso kupili, temveč izdelali doma. Osrednja maškara v pustni povorki je bil cunder. Obrazna maska je bila narejena iz kartona, z volnenimi brki in dolgim ošiljenim nosom, glavo pa je pokrival visok stožčasti klobuk. Klobuk in vsa obleka je bila pokrita s prišitimi visečimi trakovi iz papirja in raznobarvnih krpic, tako da je bila šema še najbolj podobna kokoši. Posebej je značilen šop trakov, ki visi s vrha klobuka. Cunder je imel okrog pasu vsaj en kravji zvonec, na ramenih pa bisago s pepelom, s katerim je strašil otroke. Cunder je zelo značilna pustna maškara za ta del Slovenske Istre. Naslednji maškari, ki tudi ne bi smeli manjkati v povorki, sta nonič in nona, slednja imenovana tudi baba škrbasta V sprevodu so tudi: vedno ■ pijani, far ali škof, ki skrbita za žegen in želita »buh dej hleti več«, prav tako ne sme manjkati hudič Ta je seveda nagajal mladim dekletom. Ne nepomembna maska je bil davkar, ki je poskrbel, da so bile maškare obdarovane pri vsaki hiši, dimnikar pa je bil nepogrešljiv zato, ker sicer ne bi bilo sreče. Odvisno od kraja in časa se je tu in tam pojavila še kakšna značilna maska. Preostalo povorko so navadno sestavljale skupine maškar: gospod in gospa ali »ta lep« in »ta lepa«, vojaki ali žandarji, kapucinarji in muzikanti z najrazličnejšimi inštrumenti, precej čudnimi - lonci, pokrovi in podobnim, nikoli pa brez harmonike. POVORKA V VSAKO HIŠO Povorko, ki je na pustni ponedeljek hodila po vaseh, je vodil našemljen nosač s košem za jajca, klobase, krofe itd. Svojo vas so obiskali vedno kot poslednjo v torek, in prav vsako hišo, da bi ne bilo zamere. Ob pustu so tudi vselej priredili ples. Na pustno nedeljo so rajali brez mask, v ponedeljek in torek pa našemljeni. Značilnost ponedeljkovega plesa so bile kordje - to so bili plesi po naročilu in za plačilo. Bili so kratki, da se je lahko zvrstilo čim več parov in tako nabralo čim več denarja. Torkov ples je bil navadno brez vstopnine. Za pohod po vaseh so najpogosteje našemili vozove, vprežene z osli, za vsak primer je bil na vozu tudi sod z vinom, ki so ga na obhodu maškare pridno polnile z vinom. Poleg vina so jim dali domačini jajca - čim več jajc je lahko dala gospodinja, tembolj je bila čaščena in ponosna. V koš so sodile tudi klobase, slanina, denar, orehi, krofi V pustni povorki, kot smo že rekli, ni bilo žensk, zato pa so bile povabljene na sklepni del pusta. Na sredo popoldne se je zbralo namreč vse staro in mlado, da »zakopajo« Pusta; sredi vasi so slamnato lutko zažgali. Zvečer pa se je mlado spet zbralo ob harmoniki, da bi pospravilo vse nabrane dobrote. Posebna jed so bila jajca pomešana s klobasami, za kruh in vino so še posebej poskrbeli. Sicer so se vsi zavedali, da kršijo cerkveni zakon, saj je na pepelnico zapovedan post, čas, ko se ne sme plesati ne igrati, pa se tej navadi nihče ni hotel odpovedati Da, tako je bilo včasih. (Rafael Vidal) Zgornji članek je zbiralec ljudskega blaga, Čubejec gospod Vidali, objavil 15. 2. 1985 v Primorskih novicah. Z njegovim pristankom ga objavljamo v našem Mandraču. KORTEZANSKE CUNJE Leta 1957 sem po naših in deloma kraških vaseh izpolnjevala vprašalnik o maskah za raziskavo Nika Kureta, ki jo je uporabil za svojo obsežno knjigo Maske slovenskih pokrajin. Knjiga je izšla pri Znanstveno raziskovalnem centru SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, leta 1984. Tedaj je avtor o kortežanskih mačkarah povzel tole: V Kortah so se šemili vsevprek, vendar maškare niso prirejale sprevoda, marveč so hodile v manjših skupinah po hišah. Včasih so se šemili samo moški in so z godbo hodili naokrog. Na pepelnico so v sprevodu nesli slamnatega pusta po vasi in ga zažgali (stran 352). V Kortah sem tudi zvedela, da so se mačkore oblačile v bela oblačila, kar so bili verjetno ostanki ženske noše. To navaja Kuret v tej knjigi za bližnje Šmarje, takoj za Kortami. Kasneje sem v šolskem zvezku izpred 2. svetovne vojne odkrila (Milan Kleva, Cetore), da so naše mačkore svoja oblačila obdale z barvnimi trakovi, kar nakazuje, da je bil lik podoben cunjarju. Izdelovanje pravega cunjarja ni malenkostno delo! Na cunjarja spominja tudi izraz cendlin, ki ga tu uporabljajo za franže -morda frfotajoče krpice. SKUPINA KORTEŽANSKIH ŠTRAC Na osnovi opisanih ostankov mačkor v našem šavrinskem zaledju in po ljudskem izročilu smo skušali okoli leta 1990 mačkore rekonstruirati, zlasti glavni lik - cunjarja (cundra ali štracarja). Prvi so ga na obhodu po hišah okoli leta 1990 uvedli MalijčanL Nato je nastala skupina »štrac«, ki se je leta 1992 pokazala v Izoli in so stare Izolanke ob pogledu na skupino vzklikale: »Ji že venu dai monti.« Šavrinskega pusta je pripravila tukajšnja šola, ko jo je vodila gospa Grabarjeva Leta 1994 so bili naši štracarji povabljeni na pustni festival v Portorož. Tega so se nato udeleževali z vsemi šavrinskimi liki, dokler prireditve niso ukinili. Skupina je šavrinskemu pustu dodala še like iz domačega in sevemojadranskega bajeslovja (volkodlak - vokeld’k in mora). Lansko leto so skupino cunjarjev izdelali Šaredini, kar je delo njihovega društva in mentorja, ki tako hvalevredno opravlja narodopisno delo in nadaljuje izročilo. Letos bodo imeli delavnico na lucijski šoli.. Pust ima svoja pravila, ki so se v teh krajih v prejšnjem stoletju tudi zaradi bližine mest brisala. Danes pa obujamo navade in s tem razvijamo posebni turizem. V Evropi lahko postanemo prepoznavni po z lastnih kulturnih posebnostih in po svojem dostojanstvu! Če se že gremo pusta - to je prvobitnega ljudskega gledališča, kar pust dejansko je - in gremo po hišah s poberinom na »pobir«, moramo ljudem tudi nekaj pokazati! Kdor se s pustom zares ukvarja, se ponekod začne pripravljati že po Štefanovem - tedaj fantje pusta »zapijejo«, razdelijo vloge in začnejo pripravljati svoje maske! CUNDER je najstarejša antropomorfna (človeška) maska in je indoevropskega porekla Poznali so jo Asirci in Babilonci Razširila se je od Irana do Atlantika. Še je živa v severni Italiji, na nemško govorečem alpskem ozemlju, v Slovenski Benečiji, v Sloveniji pa v Šavriniji, v Brkinih, na Banjščicah, v tolminsko - beneških hribih, v Bohinju. Imena za to masko so: v grško rimskem obdobju so jo imenovali centuculus (maska iz stotih cunj), ponekod ji pravijo zaplatnik, v Brkinih in okrog Kubeda cunder, v Bohinju psvatovž, pri nas štrace Ponekod krpe cunj nadomestijo z drugimi pripomočki (koruzno ličkanje, oblanci, stilizirana oblika krp - Harlekin). Maska je prvotno simbolizirala razpad trupla -vračanje mrtvih. V beneško istrskem svetu lahko ponazarja petelina in kokoš, zato ga lahko uvrščamo med zoomorfne (živalske) maske, ki v pustnem sprevodu navadno ne smejo manjkati. (Nada Morato) Odbojka SERIJA ZMAG SE HADAUUJE HITAGHI-KOČEVJE 3:0 (16,26,10) Hitachi - Kolar, M. Pešič, J. Pešič, Dobrinja, Stanič, Gluvajič. Izolske odbojkarice so s polnim plinom krenile v nadaljevanje prvenstva. Na prvi tekmi so brez večjih težav povozile ekipo Kočevja in se mu tako maščevale z sicer tesen poraz v prvem krogu. Tokrat dekleta zaradi obveznosti nekaterih igralk niso nastopila v polni postavi, tako da je na pomoč priskočila Daša Gluvajič, ki sicer v prvem delu prvenstva ni igrala. Gostje so se resneje upirale le v drugem nizu, sicer pa so bile Izolanke boljše v vseh elementih igre in tako z deseto zaporedno zmago uspešno startale v drugi del prvenstva. V soboto bodo doma igrale s trenutno petouvrščenim Ecom Taborom. Tudi z njim so v drugem krogu tesno izgubile, tako da imajo še dodaten motiv za zmago. Stanje na lestvici je nespremenjeno: Hitachi ohranja vodstvo (32) pred Šentvidom in ekipo Mladi Jesenice (oba po 28). ROKOMET-1.SRL ženske ŽRD LOKA KAVA - KSI: ŽRK IZOLA 44 :24 (20:13) ŽRK Izola: Škavronkova, Stubelj, Poljak, Božič, Mitruševska 2, Maršič, Hmjič 12, Lesnik 2, Bizjak, Karajkovič, Čulina, Kaltak 6, Barič 1, Gatarič 1 Kaj se dogaja z izolsko žensko rokometno ekipo, so se po hudem porazu s Školjeločankami spraševali izolski ljubitelji rokometa. Rezultat bi bil bolj primeren tekmi s Krimovkami ne pa tekmi z ekipo, ki je vsega mesto višje na prvenstveni lestvici. Odgovor je dokaj preprost: Izolanke ta trenutek niso na ravni prvoligaške ekipe, saj v tem rangu tekmovanja ne more biti uspešna ekipa, ki premore vsega eno odlično strelko (Hmjičeva je dosegla polovico vseh izolskih golov) in eno konkretno strelko (Kaltak s šestimi zadetki), ob njiju dveh pa vsega štiri igralke dosežejo še gol ali dva. Seveda ne gre prezreti niti tega, da ekipa, ki prejme 44 zadetkov v obrambi ni prav veliko vredna in tudi prisotnost češke reprezentančne vratarke ni kaj dosti pomagala. Žal podrobnejšega poročila s tekme nismo dobili, zato je pogled na postavo in strelke edino kar lahko vodi takšno poročilo s tega nesrečnega srečanja. KAPUČINO /*v 1L r 533$ . mm $0 tllZNUME V PRAVIH ROKU KADETI-2.kiog RDIZOIMD PRUIE 67 24:19 Kadeti domačega društva so si brez večjih težav priigrali prviv dve točki v drugem delu tekmovanja. Že v prvi minuti so domači kot prvi zadeli in vodstva niso več izpustili iz rok. Ljubljančani so domače vodstvo ogrozili le pri izidu 20:18, a je zmaga zanesljivo ostala v Izoli. V soboto se v Kopru obeta nov vele-derbi med kadeti obeh rokometnih klubov. Tekma bo ob 20.30, v dvorani Bonifika. Vabljeni k spodbujanju naše ekipe. Za Izolo so igrali: Matej Žaro, Igor Čuk, Alen Andrašič, Dean Dolenc, Rok Gomezelj, Matic Čebulj, Uroš Srabotič 5, Rok Jurman 5, Matej Kleva 5, Milan Tontič 4, Matej Srabotič 3, Amel Redžič 2, Andrea Radolovič, Jan Radojkovič, Matjaž Kljun Namizni tenis Od nedelje 16.1. pa do četrtka so v Švici potekale zimske igre Alpe Adria. Med tremi igralkami, ki so nastopile v slovenski kadetski reprezentanci je bila tudi Kristin Fatorič. V ekipnem delu je Slovenija osvojila peto mesto Posamezno se je Kristin uvrstila med osem najboljših. Za uvrstitev med prve štiri je tesno z 2:3 izgubila proti Ridolfi iz Italije. Kadeti in kadetinje četrti na DP V soboto in nedeljo je na Muti potekalo državno ekipno finale za kadete in kadetinje. Na prvenstvu je nastopilo osem najboljših ekip pri kadetih in kadetinjah, ki so si pravico nastopanja priborile na predhodnih kvalifikacijskih turnirjih. Kadeti so pričeli dobro in v svoji predtekmovalni skupini dosegli dve zmagi in en poraz. S tem so se uvrstili med štiri najboljše, drugi dan pa so odigrali nekoliko pod pričakovanji. Tako so izgubili proti Murski Soboti in Kerni iz Puconcev, ter zasluženo osvojili 4. mesto. Za ekipo so nastopili Šimon Frank, ki je na vsem turnirju imel samo dva poraza ter Luka Argenti in Blaž Petrina, rezultati: NTSArrigoni: NIK Ptuj 4:1 NTSArrigonhNTK Muta 2:4 NTS Arrigoni: NTK Žogica iz Radgone 4:2 NTS Arrigoni: NTK Murska Sobota 2:4 NTS Arrigoni: NTK Koma Puconci 1:4 Podobno kot kadeti so se tudi kadetinje z dvema zmagama uvrstile med štiri najboljše. V nedeljo so nato izgubile prvo tekmo proti ekipi Iskre Avtoelektrike. Drugo tekmo, ki je odločala o medalji pa so izgubile z najtesnejšim izidom 3:4. Najboljša igralka: prvenstva je bila Kristin Fatorič brez enega samega poraza. Za ekipo Arrigonija so še nastopile Maja Grizelj in Urška Bemetič. Vse tri igralke bodo kadetinje, tudi v prihodnji sezoni in s tem bodo imele možnost za izboljšanje letošnjega rezultata, rezultati: NTS Arrigoni: NTK Merkur Kranj 4:2 NTS Arrigoni: NTK Kajuh Slovan Ljubljana 4:2 NTS Arrigoni: NTK Fužinar Interdiskont Ravne IA NTS Arrigoni: NTK Iskra Avtoelektrika Vrtojba 2:4 NTS Arrigoni: NTK Logatec 3:4 POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Svetovno prvenstvo je dogodek in z našim sodelovanjem dobi še dodatno težo. Po dveh tednih tekem bomo slavili nove (stare) junake. Začetek naših je spodbuden, brez nihanj seveda ne gre. Že sedaj napovedati mesto je nemogoče. Razmerje sil se ni bistveno spremenilo. Tudi sedaj gre v bistvu za evropsko prvenstvo. Razlika med Slovenijo in Tunizijo je še kako opazna, nam pa bodo proti koncu še kako manjkale domače bonitete. Vendar moramo biti zadovoljni. Osnovni cilj, uvrstitev v osmino finala bo velik uspeh, kaj več, morda sreča in še kaj drugega. Naše državne prvakinje, mednarodna zasedba že postaja domača, hiti proti novemu naslovu. Res, nekaj stalnih imen ima resne težave z formo in mislim, da so novi nakupi zelo blizu. V domačem prvenstvu tudi nimajo težav, zato se Izolankam zelo slabo piše. Šokantno je deloval nedeljski poraz proti Škofji Loki (24:44), pri vsem pa ekipa premore le dve ali tri strelke, kar je več kot premalo. Če sem zadnjič napovedal, da se ni bati izpada, je sedaj tudi to vprašljivo. Tudi rezultati ostalih tekem kažejo, da naše direktne konkurentke dvigajo formo, kar pri Izolankah ni opaziti. Želje so eno, stvari pa se odvijajo po svoje. Verjamem, da Borisu in igralkam ni lahko, tudi izgovorov žal ni veliko. Pohvalno in veliko več zadovoljstva je v mlajših selekcijah. Kar 35 igralk v treh kategorijah je dobilo občinska priznanja, torej znajo. Ali so res samo leta tista, ki omejujejo »člansko ekipo«. Smo pa Izolani lahko ponosni (že kar nekaj časa) na vseh 150 nagrajencev z Vaskotom na čelu. Prijetna prireditev je zbrala veliko ljudi, tudi mnogo velikih besed je bilo izrečenih. Nasmehu in športnim dosežkom pa bo potrebno dodati še kaj,za začetek morda popravilo strehe rokometne dvorane. www.goldenmdex.com KK IZOLI NAPIIEDUIEIO, RAZLIKE SO MANJŠE Na OŠ Dušan Bordon sta bili minulo soboto odigrani dve srečanji obalne lige, letnik 1991-1992. Izolani so obe tekmi, z OŠ Prade in z OŠ Dušan Bordon, izgubili. Dve leti mlajši košarkarji KK IZOLA, ki so v svoji kategoriji bolj ali manj nepremagljivi, so obema ekipama s katerima so še v lanskem letu izgubljali s 30.timi in več točkami razlike, nudili dostojen odpor in pokazali, da se v Izoli gredo košarko zares. KK Izola: Prade 23:37 KK Izola: OŠ Dušan Bordon 16:22 JADRANJE SKRIVNOST IZ TECHNOLA Izola je prejšnji teden, seveda neuradno in skoraj skrivoma, gostila Russlla Couttsa, Novozelandca, ki velja v jadralskem svetu za živo legendo in nedvomno dolgoletnega kralja jadralskih match race tekmovanj. Pred leti je sicer kar nekaj sezon zapored redno jadral na rovinjskem match racingu, vendar ga slovenski jadralci še niso imeli prilike srečati pri nas, zato je njegov obisk seveda vzpodbudil številna ugibanja, vsa pa so povezana s skrivnostno gradnjo tipskih tekmovalnih jadrnic Bolje obveščeni vedo, da v Technolu začenjajo s proizvodnjo serije takšnih jadrnic in prva je menda že dobila palubo, vsega skupaj pa naj bi jih zgradili deset ali več. Seveda informacij še ne dajejo, zato gre prejkoslej za ugibanja. Toda podatek, da si je gradnjo ogledal sloviti Novozelandec kar nekaj pove o vrednosti in pomenu tega projekta. IZOLSKI ŠPORTNIKI NA SNEGU Smučarski klub Izola vabi vse izolske športnike in športnce na smučarski izlet na "ZANCOLANO" v torek 8. februarja Prijave: Odi. do 4. februarja, od 17.00 do 19.00 ure v klubskih prostorih SK Izola (bivša knjižnica - Kulturni dom) Cena izleta 1.000 SIT + Smučarska karta 17 EURO Na izletu vam bodo na razpolago tudi učitelji smučanja. Na razpolago imamo dva avtobusa - 100 sedežev zato pohitite s prijavami. Mimnmmuiiuinneni NAJPOPUIMNEJSEGAIZOISKEIIA ŠPORTNIKA IN ŠPORTNICO GLASUJETE LAHKO ŠE DO PONEDEUKA 31. JANUARJA DO 13.00 Bolj ko se bliža koncu glasovanje za najpopularnejšega izolskega športnika in športnico, bolj napet postaja boj za najvišja mesta. Tudi najnovejši seštevek glasov kaže, da bo odločitev tesna, čeprav se zdi, da je v moški konkurenci največ glasov namenjenih Vasiliju Žbogarju, medtem ko v ženski konkurenci uživa veliko simpatij rokometašica Krima Anja Argenti. Še naprej so obema zelo blizu: Jakob Vukovič, Bine Pišlar, Gregor Vukovič, Blaž Vončina, Simon Frank, Vesna Dekleva in Neža Mitruševska. Tokrat objavljamo še zadnji kupon, glasovanje, tudi preko spletne strani Mandrača pa bomo končali v pondeljek 31. januarja ob 13.00. Hitro za računalnik in na spletni strani www.mandrac.com glasujte za vašega športnika ali športnico, lahko pa pošljete tudi izpolnjen kupon iz Mandrača na naslov: MAndrač, Veliki trg [, 6310 Izola._____________________ ______ PRIZNANA IZOLSKIM ŠPORTNIKOM V dvorani izolskega hotela Riviera so v petek, 21. januarja podelili priznanja najboljšim izolskim športnikom. Prireditev je sicer tradicionalna in tdi število nagrajencev je bilo tradicionalno visoko. Tokrat jih je bilo menda 146, vendar so morali število izračunati kar novinarji sami, saj v Centru za šport zgolj pripravijo spisek tistih, ki so v preteklem letu dobili eno od medalj na državnih prvenstvih ali bili člani državnih reprezentanc. Vsem računalniškim programom navkljub je seznam nagrajencev še vedno tako nepregleden, da iz njega preprosto ni moč razbrati koliko nagrajencev je imel kateri od športnih klubov in kdo je dosegel najboljše rezultate. Se sreča da to letos ni bilo težko, saj smo po dolgih desetletjih v Izoli dobili nosilca olimpijske medalje in tako je Vasilij Žbogar pač dobil naziv najuspešnejšega izolskega športnika leta 2004. Na prireditev so organizatorji sicer povabili tudi četrtouvrščeno z letošnje olimpiade, Vesno Dekleva, pa olimpijca iz šestdesetih let, veslača Luciana Klevo in mladinskega svetovnega veslaškega prvaka Erika Tula. Takšna prisotnost je gotovo bila priložnost za bolj slavnostno podelitev, kot so jo doživeli športniki, ki so v velikem številu odšli iz dvorane še pred koncem in tako zamudili prigrizem v sosednji dvorani. Še sreča, sicer bi ga zmanjkalo v treh in ne v petih minutah, kot se je zgodilo tokrat. Sicer pa je treba vsem izolskim športnikom izreči iskrene čestitke za njihove športne dosežke, zahvalo plesalcem in plesalkam izolskega Titty dance kluba in plesnega kluba Latino iz Kopra ter olimpijcem, ki so s svojo prisotnostjo bili prvovrstni dogodek za mlade športnike, dobitnike občinskih priznanj, ki jih je iz stekla izdelal Matjaž Bomšek. ZAHVALA OLIMPIJCEM V zadovoljsvo nam je bilo preživeti nekaj trenutkov na podelitvi priznanj uspešnim športnikom v občini Izola v letu 2004 z izolskimi športniki-olimpijci Vasilijem Žbogar, Vesno Dekleva, Erikom Tul in Lucijanom Kleva. Manjkal je le veslač Jadran Barut, ki se zaradi bolezni (virusni prehlad) prireditve ni mogel udeležiti. CKŠP - OE Center za šport -----------------— NAJPOPULARNEJŠA ŠPORTNICA - ŠPORTNIK 2005 ŠPORTNICA _________ ŠPORTNIK Tadžedin in Adnan Salija o sladkih koreninah slaščičarske dinastije VOZIČEK |E POSTAL FILMSKI REKVIZIT Dolgo in naporno pot je prehodil Ekrem Salija, makedonski Turek, preden je iz Gostivarja prišel v Izolo in se tu, morda prvič v življenju, počutil dovolj varnega, da je pognal korenine. Iz dveh receptov, ki jih je prinesel s seboj, je zrasla sladka veriga. Očetovih kremnih rezin in orehovih rogljičkov sta se Tadžedin in Adnan Salija spomnila na klepetu z novinarko Radia Koper/Capodistria Natašo Benčič v sklopu projekta Knjižnice Izola Zanimivi Izolani. Oče je recepta prinesel iz Apatina na Madžarskem, "države, znane po najboljših slaščičarjih. Isti, več kot sto let star recept, uporabljamo še danes. In tudi blejska kremna rezina je iz madžarske slaščičarske šole". Vse se je začelo z vozičkom, s katerim je oče obiskoval celotno izolsko zaledje in prepešačil tudi po 26 kilometrov na dan - v eno smer. Poleti je sladoled hladil z ledom, ki ga je dobil v Delamarisu, pozimi pa so s v vozičku skrivali bonboni prepoznavne rdeče-bele barve. Tako je minilo šest let: "Oče je pripovedoval, da so ljudje večkrat kupovali že zato, ker se jim je preprosto smilil," se spominjata brata. Voziček je pozneje za snemanje nekega filma kupila TV Ljubljana, današnja RTV Slovenija. Marketinška raziskava Prvo slaščičarno je odprl na vogalu Manziolijevega trga, ulice so bile polne ljudi, stara tržnica je živela, nakar so jo preselili in delo je zamrlo. Ekrem Salija se je odpravil na Sončno nabrežje štet mimoidoče. Po tehtnem razmisleku je na mestu nekdanje benzinske črpalke zraslo pozneje priljubljeno zbirališče mladih in starejših. "Imel je trgovino in končno se je lahko sprostil: rad je pogostil prijatelje, otrokom brez pare v žepu je podaril nekaj sladkega, sočustvoval je z reveži in mislim, da je tem Izolanom oče prav zato ostal v spominu kot dober človek." Kako je na njuno življenje vplival islam? "Naša vera zlasti ženskam določa drugačno življenje, skrito pred očmi javnosti. Večkrat nisem znal odgovoriti na vprašanje, kje je mama, zakaj ne gre v trgovino. Pozimi sem še nekako pojasnil, da je pokrita zaradi mraza, poleti pa sem se zlagal, da je bolna. Sicer pa delo veže človeka nase, še posebej, če cela družina živi s tem. Ni bilo časa za zabave, za plese. Zato smo tudi popuščali našim otrokom in njihovim željam. Vendar mladi danes živijo veliko bolj nevarno, kot smo živeli mi...", razmišlja Tadžedin. Zafrkljiva dekleta Tadžedin prizna, da je kot mladenič morda celo zasovražil slaščičarstvo. Hotel se je osvoboditi verig in izšolal se je v svetovno znani celjski zlatarski šoli. Nasprotno od starejšega brata pa je bil mlajši Adnan odločen, da bo slaščičar: "Poklic mi je bil všeč, dajal mi je občutek varnosti in vanj sem se podal zavestno. Nerodnostih v mladih letih pa se tudi jaz spominjam. Takrat, denimo, ko sem moral nositi sladoled do letnega kina. Med ulicami sem se dekletom še lahko izognil, na prostem nikakor. Gledale so me in se smejale: 'Glej ga, gre prodajati sladoled!' Zato je tu in tam kakšna dobila majhno podkupnino v obliki kepice sladoleda." V dolgih letih sta si nabrala veliko izkušenj z ljudmi, s turisti. Kako se je turizem v Izoli spreminjal? "Začel se je razvijati leta 1967 in je bil v vzponu vse do 1986. Veliko se je gradilo, bilo je veliko turistov, največ v času štiriletne vojne na Hrvaškem. Opažamo, da je posebej malo gostov iz Slovenije; ko so krajši prazniki, še pridejo, daljše počitnice pa preživijo drugje. Mesto se je spremenilo, ima dolgo sprehajalno pot, županja Breda Pečan je uredila ceste ter parke in Izola je iz ribiškega mesta postaja pojem turizma. Hoteli so polni, vendar pa njihovi gostje ne pridejo do nas. Mi pa živimo od tistih, ki v mestu porabljajo denar. In teh je premalo. Velika noč je edina lastovka, ki v Izolo prinese veliko gostov',' je kritičen starejši Tadžedin. Se počutita Izolana, sta tu doma? "V Makedoniji ne poznam nikogar in bog ne daj, da ne bi bil Izolan,” odgovarja Adnan, Tačko, kot tudi imenujejo starejšega brata, pa pravi, da je Izolan po duši: "V Makedoniji sem delal 12 let kot obrtnik; del mojih korenin je tu in tam. Sicer pa Izolo bolj čutiš, kot pa razmišljaš o njej." ALENKA PENJAK Tadžedin (levo) se je hotel izogniti slaščičarstvu in je postal zlatar, Adnan pa je bil že od nekdaj odločen, da si bo s slaščicami služil vsakdanji kruh. Foto (zgoraj desno): Alenka Penjak OBČNI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV Društvo invalidov Izola vabi člane in članice na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 4. februarja 2005 v prostorih Hotela Riviera (SGTŠ) s pričetkom ob 16. uri. Prijave sprejemajo v pisarni društva v ulici OF 15 (vrtec Livade) vsako sredo od 15. do 17. ure. Vljudno vabljeni !_______________ sobota 29. januarja ^^5^ ^ tripdub a frS Prva turneja po Sloveniji '•»to VUNENV (Mostar) Vuneny so mostarska elektro ambientalna dub atrakcija. Trio je nastal kot filmski projekt, potrdil pa seje tudi kot samostojen glasbeni spektakel. Biografija: Elektroakusticni trio "Vuneny" iz Mostarja, je ob priložnostnem sodelovanju v začetku leta 2003 Andrijan Zovko in Nedim Čisič , kjer sta naredila soundtrack za film Phillipa Garella, Le Revelateur (fr, 1968), ki so ga vrteli na Fesivalu kratkega filma v Mostarju. Adrijan Zovko je zadnjih deset let igral klaviature in semplerje v kultnem elektro core bendu iz Mostarja, »Mandle With Čare«. Nedim Čisič je pred ustanovitvijo benda Vuneny bil član pop benda »Mara«, istočasno je bil aktiven v Alternativnem inštitutu - mostarski bazi za underground art in pisec ter urednik časopisa »Kolaps« - vodica za urbane sanjače. Po končanem projektu, soundtracku za film Phillipa Garella se jima pridruži vokalist in še en aktiven član mostarske alter scene Asmir Sabi . Skupina tako izoblikuje svojo končno podobo pod imenom Electroacoustic trio »VUNENV«. Žanrovsko predalčkanje skupine je nesmiselno, saj predstavljajo edinstveno mešanico različnih zvokovij s koreninami v rock muziki od dub, etno, drum&bass in ambientalne melodije. Skupim je uspelo v zelo kratkem času obrniti na glavo bosansko in celotno ex- YU sceno tako, da je obisk na njhovi prvi turneji po Sloveniji več kot obvezen. Vuneny so do zdaj posneli dva singla v lastni produkciji (Sturm und Drang i Otonomus kolektiv live studio session) in prvenec »Play That Silence«, ki so ga izdali v koprodukciji bosanskih Buybook in Alternativnega inštituta v sodelovanju s hrvaškim Zvukom Močvare (založba zagrebškega kluba Močvara). Svetujemo ogled in poslušanje njihove domače strani: www.vuneny.org Prispevek za skupino: 500 sit Petek 04. februar 2005 Mysery System Blind Pilots Koncert dveh energičnih nemških skupin. Prvi so metalcorovci, drugi punk rockerji. Prispevek: 500 sit V ČAST PRAZNIKU KULTURE £\* Torek 07. februar 2005 Koncert akustične keltske glasbe GWIFE^I (Italija-Slovenija) Gwen modro prepletajo različne glasbene vplive, od folka, jazza pa do progressiva. V njihovih kompozicijah pogosto najdemo keltsko obarvane melodije, pa indijanske mantre, japonske zvoke, vse skupaj zapakirano v Nick Drake-ovski način interpretiranja balad. S skupino —-zdaj redno sodeluje tudi naš someščan, profesor čela na [ji glasbeni šoli, sicer tudi nekdanji član skupine Terra Mistica, Igor Švare. Koncert bo v osrednji dvorani Shoto kluba, vseeno pa priporočamo rezervacije na tel.: 64 00 010 (vsak delavnik od 10.00 - 16.00) Prispevek za skupino: 500 sit Sreda 08. februar 2005 Videoprojekcija dokumentarnih filmov 11 PARTIGANO to Soboto 29 januar ob 20 uri - KULTURNI DOM Izola Skupnost Italijanov “ Pasquale Besenghi degli Ughi” iz Izole vabi na veseloigro Gledališke skupine »Proposte Teatrali del CRAL Poste« iz Trsta NA NO (ERA NEJO SE STAVINO A ČASA v tržaškem narečju, režija : Monica Tramontina Vstop prost. Vljudno vabljeni na koncert Kvarteta 7 PLUS v petek, 28. januarja 2005 ob 20.00 uri v Manziolijevi Palači v Izoli. Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola \m % i f f Šx ** Cj f Kvartet 7PLVS Mestna knjižnica Izola vas vabi v petek, 28.01.2005 ob 19.00 uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola v Livadah na nadaljevanje predavanj Študijskega krožka »Intelektualna samoobramba«, na katerih predava dr.DušanRutar. Vstop je prost. ZANIMIVI IZ&LANS gost <» srečnuju *• nizu tnvsečttih tteč+mlb Mepetot* z Izofanlm bo Kuni Steitth&cb&r, avtor animiranih filmov, filmski publicist, likovni pedagog, antbasador lzeti v, dobitnik srebrne plakete J S Kil za teto 2004, ... v četrtek, 10. februarja 2005 ob 19. uri r čitalnici knjižnice, UL Osvobodilne fronte 15, Uvade-lzala Pogovor bo voitila novinarka Radia fCnper-C2apodistria Nataša Benčič RODOSLOVCI ! Naslednji sestanek Obalne sekcije rodoslovnega društva bo v četrtek, dne 3.2.2005 ob 16.00 uri v Mestni knjižnici Izola. Vabljeni D.Slekovec Društvo prijateljev mladine Izola Otroška delavnica "Zvezdice" Vabimo vse otroke od 6. leta dalje na dramske, lutkovne in plesne delavnice, in sicer: - lutkovna delavnica vsak torek od 16. -17.30 ure - dramska delavnica vsak četrtek od 16. -17.30 ure - plesna delavnica vsako soboto od 10. - il. ure, pričetek te delavnice bo 5.2. V ponedeljek, sredo in petek pa ob istih urah potekajo kreativne delavnice. Vse informacije na tel. 031 460 901, Barbara. MESTNA KNJIŽNICA IZOLA ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO Prisrčno vabi otroke od četrtega leta dalje na ure pravljic, ki so vsak torek in vsako sredo od 17. do 18. ure v stekleni pravljični sobi v Mestni knjižnici v Livadah, Ulica OF 15. Ure pravljic so ob torkih v slovenskem, ob sredah pa v italijanskem jeziku s slovenskim prevodom. Vsaki uri pravljic sledi likovna ali gledališka ustvarjalnica. Pridružite se nam, veseli vas bomo! Le na copatke ne pozabite! Vabimo vas na ogled razstave založbe umetniških izdaj II Laboratorio v palači Gravisi in galeriji SQART v Kopru. Del razstave je postavljen v galeriji INSULA v Izoli MESTNA GALERIJA PIRAN SERGIO GOBISO Retrospektiva GALERIJA LOŽA KOPER PALAČA GRAVISI KOPER LUCIANO KLEVA > '?r' 21. 9. 1954-23. 12. 2003 pregledna razstava fotografij Trajanje razstave: do 27.2.2005 FOTO KLI K PORTOROŽ Kavarna Tartini Piran Razstava bo na ogled do 8.februarja 2005. Fotografija: Goran Koren rfol A|f|l*) litji Na ogled je razstava slik različnih avtorjev. Slike je *jO iRUViR mogoče kupiti, prav tako drobne okrasne predmete. Galerija je odprta: v ponedeljek od 17.00 do 19.00, od torka do petka od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00, ob sobotah je galerija odprta od 10.00 do 12.00 Info: 05/641 84 39 KINO ODEON - Art kino 27.In28.lob20.30 PET MINUT SLAVEl.ins.:DOMINIOI)EDERUDDERE 27 in28.1. ob 18.30 ter 29.-3U Ob20.30 ČISTKA-MLKIHGTAU Režiser: KEVIN IRM 29.0t-2.02.obi8.30 PRINCESKIN DNEVNIK 2.RjGERRtnarshall 1.02.ob20.30 UMAZANE LEPE STVARIležisorStephenFriers 2.In4.02.ob20.30 REKONSTRUKCIJAoežijaiChistopberOoe Nagrade: Zlati kamera Cannes 2003, UFE E 2004 3.-5.02.ob 18.30 ZAKLAD POZABLJENIH RežiiaJonTuneitaub ebnooREKONSTRUKCIJA Ravnodušnost ali zloba? v SVET LJUDI JE BIL NAJPREJ SVET ŽIVALI Odmetavanje lastniških muc postaja na Obali že tradicija Vsem nam, ki živimo na Obali, je znana problematika prevelikega števila muc v našem okolju.Ljubiteljem živali ni vseeno, ko vidijo te brezdome duše, nezaželene in preganjane od ljudi, ki trpijo v vseh vremenskih razmerah in se borijo za golo preživetje in mrvico hrane. Najdejo se dobri ljudje, ki jih naskrivaj hranijo in jim lajšajo življenje, navadno pa jih okolica maltretira in obsoja kot čudake. Včasih človeška nestrpnost preraste celo v fizično agresijo. Veliko nas je, ki smo želeli rešiti ta problem, ker je postala situacija nevzdržna, zato smo pred dvema letoma ustanovili Društvo za dobrobit živali, ki naj bi delovalo na celotnem obalnem področju in poskušalo rešiti problem brezdomih muc. Glavni cilj našega Društva je zastavljen jasno in realno : zmanjšanje števila brezdomih živali. Dosežemo ga lahko na naslednje načine -sterilizacija odraslih samičk (s tem bi omejili razmnoževanje) -evtanazija oz. humana usmrtitev bolnih živali (preprečili bi širjenje bolezni) -iskanje novega doma za najdene mladičke Že nekaj let vse tri obalne občine prispevajo finančna sredstva za sterilizacije in evtanazije brezdomih muc, člani Društva pa dobrovoljno, v svojem prostem času , muce odvažamo na veter, ambulanto Koper in jih tudi redno hranimo. V nekaj letih bi se občutno zmanjšalo število muc in nad to populacijo bi imeli popoln nadzor. Lep primer je nekaj hotelov in podjetji na Obali, ki so sami prispevali denar za sterilizacijo muc v svojem okolju. Take muce so negovanje, redno hranjene, po eni strani v okras okolici, po drugi zaščita pred glodalci. žal smo člani Društva prišli do grdega spoznanja. Kar 90% brezdomih muc so odvržene, lastniške živali, ki jih ljudje odmetavajo kot odslužene odvečne predmete. (i ku)B V + t>£.V)\TVO ^-\oR.|XoNT PRIJATELJSTVO JAZ IMAM DOSTI PRIJATELJEV. TOLIKO JIH IMAM ZATO, KER SEM MALO PRIJAZNA, MALO NE, MALO DELAVNA, MALO NE. PRIJATELJI ME IMAJO RADI, KER SEM VEČKRAT VESELA KOT ŽALOSTNA, KER SEM NAGAJIVA IN POVEM TISTO KAR MISLIM. JAZ IMAM RADA TAKE PRIJATELJE, KI SO DRUGAČNI KOT JAZ. NI VAŽNO, ČE SO STAREJŠI, MLAJŠI, PUNCE ALI FANTJE, VSI SO DOBRI. KO IMAM PROBLEM, LAHKO ZAUPAM PRIJATELJEM IN MI JE POTEM LAŽJE. SRČNE ZADEVE PA RAJŠI REŠUJEM SAMA. VČASIH SE SKREGAM S PRIJATELJI, KER SEM HITRE JEZE, SE PA TUDI HITRO POBOTAM. MALO BOLJ ZABAVNO DRUŽENJE S PRIJATELJI MI JE, KO GREM K FRANKI PRESPAT IN PREŽIVIMO VEČER OB SKUPNI VEČERJI, TELEVIZIJI IN KLEPETANJU POZNO V NOČ. JERICA Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper. N BLIŽA SE PUST, Z NJIM PA idocIpi mm ni3DNiH nms, IN PRIPOMOČKOV ZA PUSTA 29. IN 30. JANUARJA OD 10. DO 18. URE V PROSTORIH 'ZVEZDIC PRI PARKU PIETRO COPPO V IZOLI (MAIKI ZA MtOPAJO LAHKO P MM [UTI 2| DVA DMI P Ml. TJ. ]7 IN 1« JANUARJA O011 DO K UM) PRODA) ) ZAMENJAJ PODARI NAREDI Sl SAM PRIDI ZARADI ZABAVE PRIHRANI IZPRAZNI OMARE ZA PUSTNO NEDELJO 6. FEBRUARJA PA NE POZABI NA PUfOMo) RAJAM!! / SSTENOM VILARJEM V SCTŠ - HOTEL RIVIERA PRIČETEK OB 15. URI IN SKUPAJ BOMO PREGNALI TO 'MIŽERIJO" OD ZIME! OKZlNA IZOLA. OPM IZOLA, LOTI IZOLA Eni se jih naveličajo, drugim niso več zanimive, ker so iz lepih mladičev zrasle v 5 mesečne muce, tretji jih odvžejo, ker so samičke. Ni malo primerov, ko brejo muco pred kotitvijo dajo v avto in odvržejo daleč od" doma.Žalostno je dejstvo, da se ti isti ljudje v svoji omejenosti imajo za "humane", češ, da se bo muca že znašla. Za zaključek naj povzamemo, da so za preveliko število muc na Obali krivi izključno ljudje in samo oni lahko s svojim odgovornim obnašanjem rešijo ta problem. Vsak, ki vzame žival, prevzame odgovornost zanjo, predvsem je treba živali sterilizirati in kastrirati, da se prepreči neželjeno razmnoževanje, te operacije so neškodljive in prinašajov lastniku in živali samo prednosti (žival je umirjena, se ne potepa itd...)Če pa le pride do brejosti, dobro premislimo kam z mladiči. Skrajni čas je, da se vsi zamislimo nad tem problemom in vsak po svojih močeh pripomore, da bo čim manj trpečih živali okoli nas. Odnos do živali kaže tudi splošno kulturo in humanost naroda. Ljubitelje živali vabimo, da se pridružijo našemu Društvu. GSM 051/351 791 V spomin Emil Hrvatin Že 20 let je minilo odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče, Emil Hrvatin. Za vedno ga bomo ohranili v naših srcih Žena Karolina in sin Boris Odšel je Branimir Kutin 3.12.1956- 19.1.2005 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebej se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Izola, koronarni intenzivni enoti ter dr.Stojanu Karižu za neizmerno požrtvovalnost. Brane, pogrešali te bomo Njegovi Svetlana, Luka in Adriana Minoranza italiana: qualche piccola considerazione Abbiamo partecipato recentemente ad un dihat ti to silil 'attnale situazione della minoranza italiana in Slovenia. Ne e venuta fuori una valutazione abbastanza desolante, soprattutto se inquadrata nelVambito delle nnove prospettive globalizzanti europee e in cpielle, certamente meno globalizzanti, di una forte volontd di autodifesa nazionale dello Stato di cui siamo citladini. Prima constatazione: ad otto mesi dali 'integrazione nell 'Unione Europea non e diminuita la tendenza che vuol indicare nella presenza della Comunita Italiana uno degli elementi di spreco delle risorse materiali della Slovenia. A tal punto che si e tentato addirittura di precedere una necessaria valutazione della Corte Costituzionale sulquesito se l 'uso della lingua italiana negli esercizi commerciali ha da essere considerato legittimo o meno. Seconda constatazione: a due anni abbondanti dalla pubblicazione dei dati del censimento della popolazione, che hanno visto una pericolosa riduzione della nostra consistenza numerica, niente e nessuno si e ancora mosso per offrire non solo una risposta, ma anche una proposta di misure con le quali almeno tentar di rientrare nella normalitd. La famosa relazione che il governo (ormai defunto) avrebbe dovuto approntare su ordine del Parlamenta e finita probabilmente in qualche profondo cassetto. Farse e un bene, perche come ha riferito chi ha avuto la possibilitd di darci un 'occhiata, era un po ' come vagabondar per un sentiero fangoso in una not te senza luna e senza stelle. Terza considerazione: II neonato governo sloveno, che ha promesso addirittura un capitolo a favore delle minoranze nell 'accordo firmato tra i partiti che compongono la coalizione di maggioranza, per il momento si e limitato a prender atto delle nostre richieste, con la promessa che entro i prossimi mesi dara anche una risposta. Quarta considerazione: il 2005 rischia di essere per la nostra comunita un anno malto delicato. Sistannoportando in ballo giornate della memoria, giornate dei ricordi, propositi belli e propositi meno belli legati alle vicende di sessant 'anni fa. Come l 'anno scorso, del resto, che ne abbiamo visto delle belle per vicende legate ad altri anniversari. E come al solilo, rischiamo di venir intrappolati in logiche che ci vogliono ostaggi ora deli'una e ora deli 'altra parte. Quinta (ma non ultima) considerazione: Qualche giorno fa, ai lavori di una commissione mista Slovenia-Friuli Venezia Giulia, un alto esponente del governo di Lubiana, nell 'esporre le sue rimostranze per le difficili condizioni cui sembra essere sottoposta la minoranza slovena in Italia, ebbe 1’ardire di chiedere che fine avrebbe fatto la minoranza italiana se in Slovenia fosse stala sottoposta alle stesse misure repressive cui era costretta da mezzo secolo la minoranza slovena. Purtroppo non ebbe adeguata risposta. Noi, pero, oseremmo pensare che, se per cinquant 'anni fossimo vissuti in un regime dipluralismo e di democrazia,forse sul nostro territorio non saremmo mai stati ridotti in minoranza. Ethnolnsula Metti una sera al Manzioli, prendi quattro persone che sappiano ben destreggiarsi ai loro strumenti, aggiungi un pubblico numeroso e attento: seno gli ingredienti per una serata frizzante, di guelle che lasciano il segno e ti rendono felice. E guello che e successo sabate 22 gennaio scorso, al concerto del Vaško Atanasovski Adrabesa Ouartet organizzato dalla Comunita autogestita della nazionalita italiana di Isola nelfambito del progetto Ethnolnsula. Vaško Atanasovski (Slovenia) ai sassofoni soprano e alto e al flauto, Simone Zanchini (Italia) alla fisarmonica, Roberto Bartoli (Italia) al contrabbasso e Krunoslav Levačič (Croazia) alla batteria: musicisti e compositori di farna internazionale che hanno saputo presentare al pubblico in modo incredibilmente pulito -e, pertanto, comprensibile - una mušica che non puo essere classificata come una delle piu orecchiabili. Molta etno-music, sconfinamenti nelle varie sfaccettature del jazz, momenti di riflessione e di passionalita alternati a crescendi inverosimili ai guali puo accedere solo chi naviga nel virtuoso, creazione di molte situazioni musicali senza schemi con suoni mai uditi per concludere stesse con moduli chiari e riconoscibili. II tutto condito con una buona dose di semplicita e simpatia. Ouesto puo essere il riassunto della serata che, visto 1’insistente richiamo al bis, e stata molto apprezzata. La data del concerto ha coinciso con la tournee di promozione del CD del gruppo intitolato Eros Tanatos, uno dei tanti progetti musicati dalLAtanasovski. Senza dubbio, essere promotori di manifestazioni con artisti di guesta caratura e motivo di grande soddisfazione, in special modo per il nostro gruppo minoritario. Serate come gueste sono il frutto di un progetto di apertura culturale iniziato gualche anno fa dalla nostra Comunita autogestita, iniziativa che, purtroppo, come sottolineato dagli addetti ai lavori, si sviluppa molto a rilento, a causa degli esigui mezzi a disposizione ma anche per la troppa frammentazione dei mezzi stessi alLinterno del Gruppo nazionale italiano. E sempre il pubblico, pero, a dare il giudizio piu importante, e 1’ottima affluenza a manifestazioni di guesto livello e incoraggiante. Claudio Chicco Foto: C. Chicco Silvano San II parlamento dei giovani e gli ideali europei 11 parlamento dei giovani e una forma di awio aila vita comunitaria e alla conoscenza delle regole della democrazia. Ma e anche un modo per sensibilizzare le giovani generazioni sui propri problemi e sulle possibili soluzioni che vi si possono individuare. Le istituzioni scolastiche organizzano i parlamentini interni che poi collaborano,assieme ai coetanei di altre scuole, con gli organismi locali, regionali o statali. Vi si discutono problemi contingenti come possono essere la violenza, la sicurezza dei giovani a scuola e fuori, ma anche i valori deirindividuo, tema molto attuale. Anche alla Scuola elementare Dante Alighieri il parlamento dei giovani riunisceregolarmenteirappresentantideglialunnidelleultimequattroclassi per discutere argomenti d i interesse comune. Le istanze vengono portale poi a livello comunale. L’animatrice, laprofessoressaO. Pajovič siaugurache inostrialunnipartecipinoal parlamentodei giovani anchealivellisuperiori. Durante quest’anno scolastico i 1 parlamento dei giovani intende discutere su alcuni temi europei, che sono al contempo temi del nostro vivere quotidiano. L’Europacominciainfattiinfamiglia, inclasse,nellacomunitadei coetanei edegliamici,nellacomunitalocale.Essadevevenireintesacomespaziodel rispetto dei valori piu importanti e spazio dove viviamo, studiamo, lavoriamo e viaggiamo. I giovani discutono dei principali valori europei quali la solidarieta,l’uguaglianzaelamulticulturalita.Loscopodell’Unioneeuropea non e di sviluppare un “ Europa fortezza” bensi di dimostrare che 1’Europa e aperta al resto del mondo, incrocio di culture e campo di tolleranza e di scambi reciproci. E vengono invitati a proporre idee, iniziative, attivita per realizzare questi valori. Marino Maurel ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT Non c'e piu religione / pescatori di Isola fanno difficolta a trovare un punto dlncontro con ilegislatori sloveni nel campo della pešca. Infatti, anche illoro ultimo incontro, avvenuto di recente nella nostra localita, e finito a carte guarantotto. Da guanto abbiamo saputo, non poteva finire diversamente. Ci sono stati insulti da. parte di chi c’ha il potere legislativo e risposte per le rime da coloro che con la pešca suddividono le proprie fortune. Ouesti ultimi accusano i primi di essere dei “raccoglitori di stelle alpine’’e che come tali non possono capire i canoni della pešca. E gui ci trovano pienamente d’accordo. Tutti coloro che vivono in riva a! mare san no che dalle nostre parti ci sono solo pešci migratori i guali vanno pescati guando guesti bussano alle nostre barche. La gual cosa significa che i divieti temporali di pešca, formulah negli uffici governativi, sono uno sberleffo per la pešca in generale. A chi di “competenza" vogliamo ricordare che i pešci non sono “krauti e klobase" Gianfranco Siljan Si dice e non si dice “Mamma mia ho visto un bulldog”. E fin qua va bene. Vi rammentiamo che bulldog e una voce inglese che alla lettera significa: “cane toro”. E quindi una ripetizione inutile, oltre che un barbarismo, dire: Ho comprato un cane bulldog. Si dice: mastino molosso. Se proprio vogliamo fare gli americani, diremo: Ho comprato un bulldog. Perd, attenzione che non sia arrabbiato.. G.S. ATTIVITA COMUNITARIA B1BLIOTECA E SALA Dl ATTIVITA SPORTIVO-LETTURA RICREATIVE La prassi vuole che agli albori di ogni anno, ali'interno di una gualsivoglia associazione, venga effettuata la stesura dei futuri piani di lavoro. Attualmente in guesto senso si e mossa anche la sezione ricreativo-sportiva della C.l. Pascjuale Besenghi degli Ughi programmando le tappeprincipali attraverso le guali si snoderd lasua attivita nel 2005. Mentre sotto il profila esclusivamente competitivo la sguadra di bocce, unica impegnata in guesto periodo, sta inanellando risultati soddisfacenti con consurnatafreddezza nel campionato litorale-carsico, ali 'assemblaggio del foglio il bottino era di 3 vittorie, 3 pareggi e 2 sconfitte, sulpiano organizzativo il primo appuntamento e per il mese di maržo con l 'allestimento del torneo di briscola “open Quest 'ultimo, in ordine cronologico, assume l 'aspetto di una sorta di apripista alle seguenti manifestazioni šport ive nel le varie discipline: la pallavolo, di scena ad aprile,la pallacanestro, con la tradizionale tappa di novembre, e il calcetto, previsto a dicembre. Vd aggiunto che la sguadra di tennis attende condizioni atmosferiche meno aspre per riprendere la propria attivita, per cui in estete, come si suol dire, tornera ad incrociare le racchette nel campionato regionale al gnale partecipa. Roberto Siljan Martedi 11 gennaio scorso si e tenuta nella sede della Comunitd degli Italiani “Dante Alighieri” di Isola una serata letteraria intitolata “Versi impegnati e leggeri". Dario Scher, tra I ’altro presidente del sodatizio, ha proposto con la sua nota verve poesie in lingua italiana e vernacolo diAdaNegri, Tino Gavardo, Domenico Venturini, Giovanni De Madonizza, Antonio Minatti, Angelo Cecchelin e Trilussa. La serata e stata condotta da Amina Dudine. Testo e foto : Claudio Chicco Sede: primo piano di Palazzo Manzioli (entrata in Via Smrekar) Orario: dal lunedi al venerdi, dalle ore 16 alle 19 MANIFESTAZIONI CULTURALI Venerdi 28 gennaio, ore 20 Isola, Palazzo Manzioli CONCERTO DEL GRUPPO “7 PLUS" II gruppo vocale isolano si esibirš in brani tratti dal suo variegato repertorio. Organizzazione: CAN Isola. Ingresso libero. Sabato 29 gennaio, ore 20 Isola, Časa della Cultura “MA NO IERA MEJO SE STAVIMO A ČASA” Commedia in dialetto triestino presentata dal gruppo “Proposte teatrali del ORAL Poste” di Trieste. Regia di Monica Tramontina. Organizzazione: CI “P. Besenghi degli Ughi" Isola. Ingresso libero. Venerdi 11 febbraio, ore 17 Isola, Palazzo Manzioli SERATA LETTERARIA Premiazione dei vincitori del concorso letterario ed arti figurative 2004, apertura della biblioteca al pianoterra e mostra del libro. Sabato 12 febbraio, ore 20 Isola, Časa della Cultura SERAFINO Commedia in dialeto triestino presentata dal gruppo “Ouei de scala santa" di Trieste. Regia di Silvia Grezzi. Organizzazione: CI "P. Besenghi degli Ughi" Isola. Ingresso libero. Sabato 12 febbraio, ore 17 Parenzo, Comunita degli Italiani I MIGLIORI SPORTIVI DEL 2004 L’Unione Italiana, in collaborazione con TUniversitš Popolare di Trieste, conferira i premi ai miglion sportividelgruppo nazionale italiano in Slovenia e Croazia per il 2004. Tra i premiati gli isolani Vesna Dekleva per la Vela e Matevž Radin per il Kickboxing. Febbraio Capodistria, Palazzetto delle Bocce La sguadra di bocce della CI “P. Besenghi degli Ughi” incontrera domenica 6 febbraio alle ore 14 la “Trta" di Pridvor presso Capodistria e sabato 12 febbraio alle ore 10 la “Gradna Obrov 2” di Obrov. AVVISI La CI “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola informa che sono aperte le iscrizioni al CORSO PER TASTIERE ELETTRONICHE, al gruppo dei MINICANTANTI e guello FOTOGRAFICO. Informazioni presso la segreteria al secondo piano di Palazzo Manzioli o al numero telefonico 6162135, (orario d’ufficio: lunedi e giovedi dalle ore 16.30 alle 18) oppure al cellulare 040/880490. IIMandracchio, fogliodellaComunitA italiana di Isola Redazione: C. Chicco. M. Maurel, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šutncnjak Sede: Palazzo Manzioli Isola, Slovenia tel , fax: (+386 5) 616 21 30,616 21 32 vv\vw.can-is.si can.isola@can-is.si Redattore responsabde Andrea Šumenjak KRIMINALNE VIRUS JE TELEFONIRAL Ljudje v takšnih primerih navadno kličejo serviserje, Izolan iz te zgodbe pa se je očitno obrnil kar na policaje, saj je posumil, da mu računalnik krade denar. Natančneje povedano: Prejel je nenormalno visok račun za telefoniranje ker pa ima doma priključen tudi internet je pomislil, da sta se ta dva porabnika med seboj kaj dogovorila. Ker policisti niso strokovnjaki za popravilo računalnikov so mu svetovali naj pokliče prave strokovnjake, ki ga bodo rešili virusa s takšnimi grdimi navadami. KAR ŠLA JE Policiste je poklical zaskrbljen Izolan in povedal, da je žena odšla od doma in se še ne vrnila. Kot je povedal se boji, da se ji je morda kaj zgodilo. Policisti so ugotovili, da je z ženo vse lepo in prav, le da po dolgih letih skupnega življenja ne vzdrži več življenja s soprogom, zato gaje preprosto zapustila. NAŠLI SO GA Izolanka je sporočila, da je od doma odšel njen sin, ki pa potrebuje zdravniško pomoč. Dečki so ga kar kmalu našli in ga predali zdravstvenemu osebju. GOLJUF S PEDIGREJEM Izolski policisti so izsledili tujega državljana, ki se je skozi življenje prebijal z različnimi goljufijami. Privoščil si je različne hotelske goljufije pa tudi zdravstvenih storitev ni poravnal. Ko so malo pogledali v zapisnike in na različne sezname pa so ugotovili, da je za njim razpisana mednarodna tiralica. Končalo pa se je tako, da je zaradi alkoholnega delirija končal v psihiatrični bolnici Idrija. PUNJA V ČELO Izolan je policistom povedal, da ga je napadel bivši sodelavec, ker sta v sporu zaradi manjšega dolga. Ker je napadeni pri tem dobil lažjo telesno poškodbo so zoper storilca napisali kazensko ovadbo in ga poslali še k sodniku za prekrške. Nek drugi Izolan pa je policistom potožil, da ga je pred gostinskim lokalom udaril znanec. Ta je nenadoma pristopil k prijavitelju in ga brez razloga tresnil v obraz. Tudi v tem primeru bo imel delo sodnik za prekrške. V zelo jutranji uri je policiste poklical 18-letni Izolan ter prijavil, da ga je pretepel znanec. Na kraju so policisti ugotovili, da je prijavitelja pretepel 26-letni someščan in bratranec, ki ima na vesti že več nasilnih dejanj. Zadeva bo dobila epilog na sodišču. OKNA NAMESTO VRAT Dečki so pred dnevi obravnavali vlom v gostilno na Rudi in v lokal pri nogometnem stadionu. V prvem primeru je nekdo ponoči izkoristil nepazljivost tam zaposlenih, ki so pustili odprto okno in nato skozi njega vstopil v notranjost. Iz blagajne je ukradel blagajniški minimum. V drugem primeru pa je nekdo odvil spodnji del okna in nato preko nastale odprtine vstopil v lokal. Iz notranjosti je ukradel nekaj tolarjev in več kot 20 škatlic cigaret različnih znamk. FALSO ALARME V večernih urah so iz centra za obveščanje obvestili gasilce in policiste, da gori dimnik na eni od stanovanjskih hiš v Kortah. Oboji so odhiteli na kraj požara a so tam družno ugotovili, da k sreči do požara ni prišlo, tako da posredovanje ni bilo potrebno. TATOVI ORODJA Med vikendom je neznanec vstopil v odklenjeni pomožni objekt na Rudi in tam ukradel dve kotni brusilki, vrtalni stroj ter še nekaj drugega orodja. 36-letnega lastnika je oškodoval za 100.000 SIT. Med vikendom so neznanci z gradbišča novogradnje na Maliji ukradli vibracijsko kladivo, vredno 250.000 Sit. Orodje se je nahajalo v pomožnem objetku, v katerega ni bilo težko vlomiti. SKORAJ POL MILIJONA KAZNI Kar dva dni se je izolskim policistom uspešno izmikal voznik starejšega Hyundai Ponya. Vsakokrat ko so ga ustavljali je namreč voznik pohodil plin in pobegnil. No, v nedeljo zjutraj, nekaj minut pred 4 uro pa so voznika le uspeli ustaviti. Prekrškov, ki sta jih ob tem postopku ugotovila policista pa ni bilo ne konca ne kraja. Za volanom je sedel 19 letni Izolan, ki je brez vozniškega dovoljenja, avtomobil je neregistriran, na njem sta bili nameščeni dve različni registrski tablici iz drugih vozil, ob preizkusu alkoholiziranosti pa so mu še namerili za 0,75 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Predrznemu vozniku sta policista seštela globe in napisala plačilni nalog v višini 400.000 SIT sledil pa bo tudi obdolžilni predlog. Ker mladenič ni imel nikakršnih listin od vozila za povrh pa je poškodoval še številko šasije so mu avtomobil zasegli. TIP Z ŽENSKO TORBICO? Neznanec je v zgodnjih jutranjih urah v enem od izolskih lokalov ukradel žensko torbico v kateri sta bila prenosna telefona, bančna kartica, šop ključev, denarnica iz blaga s 4.000,00 SIT in osebni dokumenti oškodovane iz Pirana. Z omenjeno torbico in predmeti je nepridiprav kraj zapustil v neznani smeri. PRIPNITE SE! Na navaden delovni dan je v času od 9. ure zjutraj do 16. ure na celotnem obalnem območju potekal poostren nadzor nad uporabo varnostnega pasu v prometu. V tem času so policisti ustavili 175 voznikov, izdali so 39 plačilnih nalogov, 3 denarne kazni so bile plačane takoj, 6 udeležencev pa je bilo opozoijenih. ZADNJA IZ 113 Nekaj minut pred eno zjutraj smo sprejeli klic, da med Jagodjem in Livadami nekaj gori. Na kraj so odhiteli gasilci in policisti. Zagorel je avtomobil opel rekord, ki so ga gasilci pogasili, tako da je zgorel le do polovice. Ogled bodo policisti opravili ob jutranjih urah, ko se bo zdanilo, ko bo tudi znan vzrok požara na avtomobilu. ALKO LESTVICA Če izvzamemo zelo pogumnih 2.21 g/kg, kolikor je napihal eden od ustavljenih voznikov v prejšnjem tednu, so dečki zabeležili le še enkrat 0.74 g/kg in 0.30 g/kg voznice začetnice. Dvakrat pa so vozniki odklonili strokovni pregled. MALI IZOLSKI OGLASI Stanovanja, poslovni prostori - IŠČEMO STANOVANJE V IZOLI. VEČJE OD 60 m2. DO POLETJA. PRAZNO ALI DELNO OPREMLJENO. DOBRO PLAČILO IN SPROTI. POKLIČITE NA TEL.: 040 736 127 ČIM PREJ! -IZOLA ali okolica : KUPIMO hišo ali 4 sobno stanovanje v delu hiše do 30.000.000 sit. Brez posrednika.GSM: 041/ 435-207 po 15 uri. - Uslužbenka najamem skromno sobo za daljši čas v Izoli ali okolici. GSM: 031/598-633 - Moški srednjih let najamem za daljši čas sobo v Izoli in sem tudi pripravljen pomagati v gospodinjstvu ter oskrbi. GSM: 041/279-754 - Prodam parcelo v Luciji informacije: gsm 041 908 046 - Do junija oddamo opremljeno garsonjero v bloku v Izoli. Tel. 6417 078 (po 15. uri) Motorna vozila - Renault 19,1.8 RTI, letnik 93, prevoženih 191.000 km, kovinsko zelene barve, redno vzdrževan, servo volan, meglenke, daljinsko centralno zaklepanje, spojler, pomična streha Cena: 340.000 SIT oz. najboljša ponujena cena Ponudbe na tel. 041 633 987 - Prodam Megane coupe šport 1,4 16V , 1.200, prva Istnica, temno modre kovinske barve, 60.000 km, vsa oprema, cena po dogovoru, tel. 641 4832 - Ugodno prodam avtomobil Xantia 1,8 ISX letnik 95 tel 031 858 826 - Ugodno prodam avtomobil FIAT TIPO 1,4, troja vrata, črne barve, letnik 93, 1.lastnik tel.040 887 005 Delo - Samostojna, zanesljiva, resna, imam veselje do dela, iščem delo samostojne čistilke v Izoli. GSM: 031/598-633 - Moški srednjih let iščem delo v Izoli: čiščenje okolice, vrtnarjenje, pomoč na domu, v gospodinjstvu in oskrbi starih ljudi. GSM: 041/279-754 - Iščemo delavke za delo v proizvodnji v prehrambeni dejanosti. Informacije na tel. 05 677 10 21 - Prodam zelo dobro ohranjeno zbirko NAŠA BESEDA 1.1974 tel 040 681 523 - INŠTRUIRAM matematiko za osnovne šole po zelo ugodni ceni. tel: 040 632621 ali 6416603 - POMOČ pri hišnih opravilih (likanje, pospravljanje,...) nudim. tel 031 471 566 - Slikopleskarska dela izvajam. Tel.: 031 862 579 Razno - Prodam nov dvosed in trosed v baročnem stilu s pripadajočimi zavesami, cena po dogovoru, tel 041 312 940 -BIO KOMPOST 040 342 200 - Naročila za kozji bio kompost na telefon 05/ 68013 90 po 20.00 uri zvečer - Prodam kotel (801) za kuhanje žganja tip Standard. Gsm: 041 908 046 - Podarimo pralni stroj( prevoz je vaša skrb) gsm: 041 405 508 - Podarimo zakonsko posteljo, kavč trosed in okroglo leseno mizo (za prevoz poskrbite sami) telefon v večernih urah: 0039 040 421 467 jc tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik:: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05; 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522._ ZIMI SO ŠTETI ZADNJI DNEVI Tako-le so zimo lani odganjale maškare s Šareda in priznati smo morali, da so bile uspešne, saj je zimo na hitro pobralo. Ker je tudi letos pust padel na kulturni praznik bo zimi še posebej nevaren, zato lahko kar zapišemo: Še dobrih deset dni in pomlad bo tu. PRVA ZNAMENJA POMLADI Izolska Komunala se je lotila obrezovanja živih mej v cvetličnjaku na Sončnem nabrežju. Zunaj je bilo hudo mraz a vseeno je zadišalo po prihajajoči pomladi. MOTOHOV KOT 'CVBER CAFfC^ TOŽIT,V'JO TURIST (tf WO -Z PERSPEKTIVO - CIPLJI SO SE LETOS DOBRO IZVLEKLI Ciplji so imeli doslej srečo. Najprej je z dovoljenji za ulov zamujala država, potem se niso mogli dogovoriti ribiči sami, zdaj pa jim nagaja še burja. Ribištvo res ni v obdobju romantike, razen na fotografijah, kot je ta, ki jo je posnel Boštjan Mejak. A'7 j. / J. ) Svoboda ^ je stvar i odločitve. Dovolj prostora za vaše nove hobije. Dovolj prostora za vaše nove družinske člane. Dovolj prostora za novo definicijo avtomobila. Emisije COj: 149-218 g/km, poraba goriva: 5,5-9,! I/100 km. Fotografije so simbolične. TRADICIONALNO DO SKRAJNOSTI Doživeli in preživeli smo še eno tradicionalno podelitev priznanj najboljšim izolskim športnikom. Že res, da gre za prireditev, ki je zahtevna za organizacijo, saj morajo podeliti skoraj 150 priznanj, res pa je, da to počnejo iz leta v leto bolj brezosebno, rutinirano, kot po tekočem traku in takorekoč brez emocij. Pa bi bilo letos za kaj takega dovolj priložnosti, saj smo letos imeli eno olimpijsko medaljo, dva olimpijca, na prizorišču pa je bilo še nekaj vrhunskih športnikov. Med najbolj številnimi dobitniki priznanj so bili letos jadralci Burje in Olimpica, burjačani pa so se s svojim olimpijcem takole postavili za skupinsko fotografijo.