OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds Vol. xxxiii.—leto xxxiii. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 23, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 165 NOV GROB Carol ann dyson V Key West, Fla., je bila 18. avgusta rojena Carol Ann Dy-ki je umrla naslednji dan 2 ondotni bolnišnici. Truplo je bilo prepeljano z letalom v Cleveland, kjer se bo pogreb vr-danes popoldne iz Grdinove-Sa pogrebnega zavoda v cerkev ■^maculate Conception in nato pokopališče Calvary. Zapušča očeta William E. Dy-1st Petty Officer pri ame-fiski mornarici, pri kateri služi Zadnjih 12 let, in rodom iz Ala-Dame, ter mater Ann, katere ^skliško ime je bilo Vidmar, in Je hči Mr. in Mrs. Vidmar iz 1407 E. 41 St. Kratke vesti ^Emci naj bi se Borili proti rusom Washington, 21. avg.— se je danes razkrilo, da Zedinjene države in zapadne zaveznice resno razmotrivajo, da zedinile Nemce za. skupno obrambo proti možni agresiji Rusije. Uradniki so povdarjali, da za enkrat še nimajo v načrtu sestaviti armado moštva Zapadne ^enačije, ker bi v večini bili ženici sami proti temu. Namen zapadnih sil je, da bi Nemcem dovolilo prosto-pristop v ko-ordinirane ^padne obrambne sile, ki se sestavlja pod severno at-^Rtskem varnostnem paktu, ^apadne sile upajo graditi silo ^ divizij v teku dveh let. Cela zadeva bo prišla na po-na sestanku Velikih treh v New Yorku prihodnji mesec, bodo navzoči ameriški dr-^yni tajnik Dean Acheson, J^itski zunanji minister Ernest _ in francoski zunanji mi-'^ister Robert Schuman. milijonom grozi MKota . ^^DRAS, Indija — Ker ni ^ela ta južna indijska država ^ tretje leto običajnega polet-^®Sa dežja, se nahaja v kritič- položaju glede ljudske prehrane. Posušila so se jezera, Pridelki so oveneli in živina ®trada. Cena rižu na črni borzi potrojila, odmerki istega Se So pa znižani na manj kot se-unč na dan za osebo. fadno .se računa, da je prizadetih kakih osem milijonov katerim grozi lakota. j-29 letala napadla 60 milj od rusije ^ Tokio, 22. avg.—Nad 70 le-B-29 tipa je danes prihru-elo v teritorij, ki je oddaljen milj od Rusije, kjer so iz-belila skoro 700 ton bomb na ®verno-korejske vojaške in in-^^strijske tarče. Glavna tarča napada je bilo ^dustrijsko mesto Chongjim na Padni obali japonskega mor-Ghongjim je 40 milj od meje ^ančurije ter manj kot 60 milj ^skih morskih provinc. j^^^^'ocilo o napadu je prišlo glavnega stana ameriških Potek 14. redne konvencije S. N. P. Jednote v Detroitu Poroča Jos. F. Durn DETROIT, Mich., 21. avg.—Danes dopoldrie se je pri čela 14. redna konvencija Slovenske narodne podporne jednote v Slovenskem narodnern domu na 17133 John R Ave. Zborovalce je glavni predsednik Joseph Culkar pozval k redu, nakar je bila zapeta ameriška himna. V znak sožalja in spomin na pokojnega predsednika Vincent Cainkarja je predsednik Culkar pozval navzoče, da "vstanejo. Konvencijo sta pozdravila nato predsednik tamoš-nje federacije SNPJ, brat Brud-nik, in predsednik Doma, katerega so Detroitčani pred kratkim postavili, Ray Travnik. Konvencija šteje 306 delegatov in gl. odbornikov Poverilni odbor je podal svoje poročilo, iz katerega se razvidi, da je vsega skupaj navzočih 306 delegatov in glavnih odbornikov, nekaj delegatov pa se še pričakuje. Predložen je bil dnevni red in opravilnik konvencije, ki je bil soglasno sprejet. K poročilu po-verilnega odbora poroča še John Gabrenja o nesporazumih pri nekaterih društvih, ko se je volilo delegate. Konvenčni odbor se je ravnal po pravilih in tako bodo nekateri delegati imeli zastopstvo, drugi pa ne. Donald Lotrich je predsednik konvencije Izvoljeni so bili sledeči konvenčni odbori: Predsednik konvencije Donald Lotrich iz Chi-cage; podpredsedniki Ray Travnik, Josie Zakrajšek in Mike Ku-mer, tajnik Matt Turk iz Chicago, zapisnikarja Jack Zupan in Mirko Kuhel, vratar za današnjo sejo Frank Podboršek; poverilni odbor: John Gabrenja, Jos. Kosich, Jos. Koršič, A. Milavec in Stella Murn; odbor za pravila: Rose K. Doak, Frank Peč-nik, Anton Vavpotič, Martin Urbana, Minka Aleš in Leo Poljšak; odbor za resolucije; Milan Medvešek, Joseph F. Durn, Jos. Skuk, Mary Vasil, Max Kumer; odbor za pregled računov delegatov: Jos. Okički, Frank Gro-sar, Anton Rednak, Frances Debel jak, John Borich; odbor za obtožbe in pritožbe: Krall, John Potokar, F. Modic, P. Kurnik, John Malgaj, Leo Zevnik. Vsi odbori so bili imenovani po glavnemu odboru, izvzemši odbora za pritožbe, katerega je volila konvencija. V odbor za plače so bili po glavnemu odboru imenovani Josephine Zakrajšek, Ray Travnik in John Kvartič. Prva dva sta bila potem izvoljena za konvenčna podpredsednika, nakar je konvencija izvolila druga dva v dotični odbor, ker se je sprejelo, da ne more noben delegat biti v dveh konvenčnih odborih. medtem ko so šli razni odbori na svoje seje, da pripravijo svoje predloge za predložitev pred zbornico. Glavni odbor je imel v načrtu zvišanje asesmenta za 5 centov, od katere vsote bi šlo 3 cente v stroškovni sklad, v katerega meni glavni odbor, da se premalo plačuje, ker je še ista vsota kot je bila, ko je imela organizacija komaj 5,000 članstva v odraslem oddelku, dočim ga ima danes nad 50,000. V stroškbvni sklad se plačuje 13 centov, a znano je vsem, kako znatno so se v zadnjih letih povišali stroški, plače, potrebščine, itd. Jednotine publikacije kažejo $15,000 deficita Konvenciji je bilo poročano, da je nastal deficit od zadnje konvencije v vsoti $15,000 za jednotine publikacije, o čemur bo morala konvencija ukrepati. Razvila se je razprava, ki je trajala dve uri. Resolucijski odbor je predložil resolucijo, tikajoča se jednotinih publikacij. Ko (Dalje na 2. strani) Peta žrtev poli J a V Mestni bolnišnici je umrla šest let stara Sharon Leggon iz 3710 E. 142 St., ki je peta žrtev polija v tekočem letu. Član atomske komisije Iz Washingtona se javlja, da je senat včeraj soglasno potrdil T. Keith Glennana, predsednika clevelandske tehnične visoke šole Case za člana zvezne komisije za atomsko energijo. Dekleti zasačeni Policija je v ponedeljek aretirala dvoje deklet, v starosti 19 in 20 let, ki sta bila zasačeni v Halle Bros. trgovini, ko sta skušali menjati ničvreden ček v plačilo za nakupljeno blago. Dekleti sta pohajali Ohio univerzo v Athens, O., ter sta izjavili, da sta oddali za več kot $500 v ničvrednih čekih tekom zadnjih mesecev, da-siravno sta imeli vedno dovolj obleke in denarja, ker izhajati iz premožnejših družin. Glavni odborniki predložili tiskana poročila Sprejeto je bilo, da se bo zborovalo od 9. zjutraj do 12. ure ter od 1.30 do 5.30 popoldne. Zborovalo se bo v slovenščini in prevajalo v angleščino. V zapisnik se bo zaznamovalo samo imena predlagateljev in podpira tel jev, Predložena so bilo tiskana poročila glavnih odbornikov, katerih pa delegacija še ni imela prilike pregledati, torej se je odložila razprava poročil na pozneje, nakar je delegacija vzela v pretres načrt glavnega odbo- ^'^ačnih sil na Daljnem Vzhodu. | ra glede jednotinih publikacij. Republikanski kandidati otvorijo kampanjo štirje republikanski kandi datje za okrajne urade pri no-vemberskih volitvah bodo v ponedeljek formalno otvorili svojo kampanjo, ko bodo igrali vlogo gostiteljev na izletu v Lake Forest Country klubu. Kandidatje so župan Harry Jones iz Mayfield Heightsa in Leo M. Ascherman, kandidata za okrajn^ komisarja; Curtis Lee Smith, kandidat za okrajnega nadzornika, in Henry J. Williams, kandidat za okrajnega blagajnika. Izleta se bodo udeležili republikanski vardni vodji in druge znane osebnosti iz okraja. Senator Robert A. Taft, ki je prošli teden uradno otvoril svo jo kampanjo v Clevelandu, se bo vrnil semkaj v četrtek, kjer bo nastopil kot govornik na na-todni konvenciji poštnih kler-kov v mestnem avditoriju. v petek zvečer bo pa govoril pred skupino 6,000 ljudi iz Erie okraja v Cedar Pointu. Malik žigosa načrt OZN za Korejo Pravi, da so Korejci sposobni urediti svoje zadeve brez "ameriških gaulajterjev" LAKE SUCCESS, N. Y., 22. avg. — Rusija je danes odločno zavrgla načrt organizacije Združenih narodov, po katerem naj bi Koreja prišla pod začasno upravo Združenih narodov. Sovjetski delegat Jakob A. Malik je v tej zvezi rekel, da so Korejci sposobni sami postaviti svojo vlado "brez ameriških gaulajterjev." Trdi, da zapadne sile vodijo "kolonialno vojno" Sovjetski delegat je na seji Varnostnega sveta načrt Združenih narodov brezobzirno ožigosal ter dejal, da se korejski konflikt ne bo mirno izravnal, dokler ne bodo tuje čete umaknjene iz dežele. V tiradi, ki je trajala 35 minut, je Malik zapadne sile obtožil, da vodijo "koloni^^lno vojno proti miroljubnim liudstvom," in da je poizkus, s katerim se slika ta borba kot borba Združenih narodom "ogromen bluf," za katerim stoje ameriški "vladajoči krogi." Maliku je odgovoril ameriški delegat Warren R. Austin, ki je obtožil Sovjetsko zvezo, da uporablja Hitlerjeve propagandne metode ter dejal, da je poizkus, da bi se Zedinjene države naslikalo kot agresorja, "tako groteskna laž, da je celo tehnika velike laži ne more zakriti." "Agresor je severno-korejski režim," je izjavil Austin ter opozoril, da je to sodbo soglasno izrekel Varnostni svet Združenih narodov, pod čigar patro-nanco se vrši ta seja. Britski delegat je Maliku odvrnil s sarkazmom Sarkazma poln je bil odgovor, katerega je dal Maliku britski delegat Sir Glaswyn Jebb. Višek njegovega govora je bil citat Stalinovih besed, izrečenih leta 1939, ko je sovjetski premier rekel: "Bila ni Nemčija, ki je napadla Francijo in Britanijo, temveč Francija in Britanija sta bili tisti, ki sta napadli Nemčijo in s tem prevzeli odgovornost za sedanjo vojno. Vladajoči krogi Britanije in Fran cije so surovo odklonili tako mirovne predloge Nemčije, kakor tudi poizkuse Sovjetske zveze, da bi se doseglo čira hitrejšo končanje vojne." Potem pa je britski delegat dostavil: "Ako je sam Stalin izvršil to izredno analizo agresije v letu 1939, kdo more verjeti sovjetskim teorijam o agresiji v letu 1950?" Domače vesti socialisti proti oboroževanju nemčije BONN, Nemčija, 22. avg.-Poizkus kancelarja Adenauerja da bi pridobil podporo socialistov za njegov predlog, po katerem bi Zapadna Nemčija dobila oboroženo silo 65,000 mož, se je izjalovil. Iz bolnišnice Mr. Joe Henikman iz 19860 Ormiston Ave. je prišel domov iz Crile bolnišnice. Zahvaljuje se t vsem prijateljem za obiske karte in cigarete. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu. Na obisk v domovino Včeraj se je podal na obisk v staro domovino poznani izdelovalec harmonik John Mikuš iz Edna Ave. Potoval bo z ladjo "Hrvatska" in bo obiskal svoj rojstni kraj Breg pri Borovnici. Želimo, mu srečno pot in zdrav povratek! Pobiranje asesmenta Tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu, bodo pobirali asesment v petek, 25. avgusta v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Mr. John Tavčar, tajnik SND, bo odsoten iz svojega urada danes in jutri, ker odide v Detroit. V uradu bo zopet v petek. Okrajni volilni urad se preseli Cuyahoga okrajni volilni urad se bo preselil iz sedanjih prostorov v mestni dvorani v nove večje prostore bivšega Greyhound bus terminala na Superior Ave. in E. 9th St. S selitvijo se prične prihodnji teden in urad bo začel redno poslovati s 5. septembrom. Deček pogrešan Starši 13-letnega Robert Boyle iz 1626 E. 77 St. so prosili policijo, da bi pomagala najti sina, katerega pogrešajo že od zgodaj ponedeljka zjutraj. Mati pogrešanega dečka ne ve za v^rok, radi katerega bi fantek hotel od doma. Prepričana, da je sestra mrtva Mrs. Ida Ditzler iz Elyria, O., je danes v zaporu, kjer se nahaja, ker ji ni bilo mogoče preskrbeti kavcije za varščino, potom katere bi bila izpuščena iz zapora, povedala reporterjem, da je prepričana, da je njena sestra, Mrs. Bertha Pawek, postala žrtev nasilne smrti. Mrs. Pawek, kakor je znano, se pogreša že več kot mesec dni. Mrs. Diteler je bila aretirana ker je prezrla odredbo ognje-gasnega varena, da mora podreti del njene hiše, ki ni varen Droti ognju. Ubit na korejski fronti Družina Joseph Bodnarik iz 5072 Broadway Ave. je bila obveščena po vojnemu oddelku, da je bil njen sin Pfc. Peter Bodnarik, star 19 let, ubit na korejski fronti 4. avg. Bil je najmlajši izmed petih sinov družine, ki so vsi služili domovini. V armadi se je nahajal od minulega decembra meseca ter je bil dodeljen infanteriji. Tožba radi psa Theodore C. Haake iz 3949 E. 123 St. je vložil tožbo za $1,000 odškodnine proti Mr. in Mrs. Fred T. Ramsey iz 19605 Sussex Rd., Shaker Heights, katerih pes ga je ugriznil 27. maja, ko je na njih domu pobiral smeti. Pošten najditelj George Gockel iz 7119 Lin-wood Ave. se je v ponedeljek zvečer nahajal na potu v bolnišnico k svoji ženi, ki je porodila osmega otroka, ko je na ulici našel denarnico, v kateri je bilo $14, Kot pošten najditelj je lastnika Eugene Ottow iz W. 47 St. obvestil in mu vrnil denarnico in denar. Dobil poškodbe pri padcu V Charity bolnišnici se nahaja Samuel Peskin, star 58 let, iz Youngstowna, O., ki je padel 13 čevljev globoko na 328-Euclid Ave., kjer kopljejo za novo stavbo. Dobil je težke poškodbe na glavi. Korejski komunisti počasi potisnjeni nazaj pri Taegu Američani napredovali pol milje; do odločilne bitke utegne priti v teku prihodnjih dveh dni TOKIO, sreda, 23. avgusta.—Korejski komunisti so bili danes pod pritiskom ameriških vojakov, tankov, letal in topništva prisiljeni na počasen in krvav umik severno od mesta Taegu, kjer obstoja največja nevarnost za sile Združenih narodov. Ameriške čete so zdrobile komunistično kolono, sestoječo iz okoli tisoč, mož, ki je prodirala proti tej ključni ameriški bazi, ko je bila samo deset milj od nje, potem pa so Američani danes zjutraj navzlic trdovratnemu odporu sovražniku napredovali pol milje. Komunistična ofenziva se pričakuje v teku 48 ur Ameriški časnikar Don Whitehead poroča, da so komunisti pri Taegu zbrali veliko silo in da je pričakovati, da se bo v teku prihodnjih 48 ur začela velika ofenziva. Kakor javlja omenjeni novinar, je ameriški poveljnik na dotičnem sektorju izjavil: "Odločitev, bo prišla v teku prihodnjih 48 ur in če jih ustavimo, bomo zlomili hrbet te ofenzive." Letala obstreljevala koncentracijo čet Danes zjutraj so ameriška letala vprizorila napad na koncentracijo sovražnikovih čet. Žetna letala in mustangi so se spustili v nižino nad holmi in dolinami in t^ekom obstreljevanja masnih koncentracij uničili tudi en tank. Na tam sektorju severno od Taegu je v akciji okrog 30,000 sovražnikove vojske, podprte s tanki, ki že od nedelje buta v zavezniški obrambi zid. Računa se, da skupna udarna moč Severnih Korejcev naj tej fronti znaša okoli 90,000 mož. vežbanje vojakov za bojno fronto WASHINGTON, 21. avg.— Iz vojaških krogca prihaja vest, da bo armada odslej iz-vežbala moštvo pod povsem drugačnimi razmerami kot doslej. Dočim armadni viri niso podali vzroka spremembi, pa je očividno, da so nedavni dogodki v Koreji pokazali, da je treba imefi izvežbano vojaštvo če se hoče preprečiti katastrofo, kakršno so doživele prve ameriške sile v Koreji. Komandant Mai'k Clark je že izjavil, da bo skrajšal dobo bazične treninge iz 14 na 6 tednov. Odšle bodo vojaki takoj od začetka pod strogo disciplino in vadili se bodo "pod ognjem" kot na fronti, kar bo, po priznanju komandanta morda zahtevalo žrtve med vajenci, priharnilo po bo žrtve na fronti. Ukor za pometača Mrs. Louise Herzog iz 1304 E. 124 St. se je pritožila varnostnemu direktorju Samuel F. Davidu, da ima že dalj časa sitnosti z nekim pometačem ulic, ki pride vsako jutro, da pomete ulico, in vrnivše se po ulici zopet pomete pred njeno hišo, kamor na tratoar ona medtem vrže drobtine kruha za ptiče, katere je navadila, da prihajajo za zajtrk. Pometaču je bilo naročeno, da mora pustiti drobtine na ipiru. UNIJSKI URADNIKI OBUUBILI, DA SE STAVKA ŽELEZNIČARJEV NE RAZŠIRI WASHINGTON, 22. avg.— Dočim posvetovanja v Beli hiši za izravnavo stavk pri nekaterih manjših železnicah danes niso bila uspešna, pa so unijski voditelji nocoj rekli, da bodo "iz spoštovanja do predsednika," gledali, da se stavka ne bo razširila na ostale, velike železnice. Stgivko sta napovedali dve že-lezničarski organizaciji—trainman! in sprevodniki—ki sta odredili ukinjen je dela pri nekaterih manjših progah kot "svarilo." Vprašanje v sporu so višje mezde in krajši delovni teden. Koliko časa se bo "premirje" upoštevalo, unijeki voditelji nocoj niso rekli. Tekom dneva so bili dani namigi, da prizadeti, organizaciji ne bosta dolgo čakali, ako ne pride do hitrega sporazuma gle de spora, ki se vleče že 17 mesecev. * Stavka pomožnega osobja v Kanadi ustavila promet MONTREAL, Quebec, 22. avg —Splošna stavka pomožnega železniškega osobja v Kanadi je ustavila ves promet na železnicah. Premier Louis St. Laurent je v Ottawi pozval parlament k izrednemu zasedanju, da obravnava kritični položaj. na resnost stavke spričo današnje svetovne situacije, ampak podal ni nikake sugestije glede izravnave. Večina parlamentarcev bo potovala k izrednemu zasedanju z letali. V svrho preprečenja popolne prometne paralize, se je stopnjevala aktivnost drugih prevoznih sredstev: letal, busov in tovornih avtomobilov. ohijski sodnik zbolel na havajih HONOLULU, 22. avg.—Sodnik Edward C. Turner, član najvišjega ohijskega sodišča, ki se nahaja tukaj na počitnicah, je kritično bolan kot posledica mrtvouda, ki ga je zadel pred tednom dni. Sodnik Turner je 78 let star. Umrl pri volanu avta Včeraj popoldne je zidar Charles. N. Lewis, star 66 let, Chagrin Falls, peljal svojo ženo do Lynnfield Ave., kjer je šla na "rapid' poulično, sam pa se je vračal domov, ko se je avto nenadoma ustavil pred pouličnim drogom na S. Moreland Blvd. Poklicana policija je našla Lewisa mrtvega, ki je Premier je v pozivu opozoril najbrže podlegel srčni kapi. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) _____________________________________________________$8.50 For Six Months—(Za šest mesecev) _____________________________^_______ ___5 00 For Three Months—(Za tri mesece) _________________________________________________" g oO For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) _______________________________________________________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev)_____________________________ g oo For Three Months—(Za tri mesece) ________________________________________ 3 50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 23. avgusta 1950 PROTISLOVJA SOVJETSKEGA "GIBANJA ZA MIR" Wolfgang Leonhard, avtor lega članka, je prebil deset let (od 1935 do 1945) Sovjetski zvezi. V maju 1945 se je vrnil v Nemčijo ter postal član agitacijskega in propagandnega oddelka centralnega komiteja komunistične stranke Nemčije. Po zdru žen ju komunistične stranke in socialno-demokratske stranke v vzhodni zoni Nemčije v aprilu 1946 je delal v oddelku za partijske šole centralnega tajništva Združene socialistične stranke Nemčije in bil tudi odgovorni urednik revije "Socialistische Bil-dungshefte. Od septembra 1947 je bil predavatelj v višji šoli Karla Marksa" Združene socialistične stranke Nemčije. V marcu se je izselil iz Vzhodne Nemčije v znak protesta proti pod-jarmljenju nemškega socialističnega pokreta s strani Sovjetske zveze in kominformskim napadom na Jugoslavijo. Sedaj biva v Beogradu. j® priobčen v "Review of International Affairs," v angleščini pisani reviji, katero izdaja Zveza jugoslovanskih žur-nalistov v Beogradu. Nedavno tega je neodvisAa nemška socialistična revija Arbeiterpolitik ' priobčila neko majhno, ampak značilno časniško vest. List je poročal, da je na seji lokalne stranke v mestu Zweibruecken v zapadni Nemčiji neki vodilni funkcij onar komunistične stranke in predsednik kontrolne komisije odprto izjavil, da bodo vsi člani stranke, ki bi si drznili izstopiti, poslani v rudnike, "kadar pridejo Rusi." Meni se to ne vidi nekaj slučaj nostnega ali nevažnega, niti se ne more reči, da so bile omenjene besede izrečene po pomoti. Nasprotno, dotične besede so znak, ki opozarja na neko presenetljivo, ampak neovrgljivo dejstvo: dočim vodilni funkcijonarji stranke, sledeč ukazom Sovjetske zveze, ustvarjajo videz, da je kampanja za mir njih vodilna naloga, pa na drugi strani voditelji komunistične stranke stalno in dosledno naglasa j o, da je osvoboditev mogoča le z vojno, to se pravj, z bajoneti Rdeče vojske. Kakor prikazuje gornji primer, so šli ti funkcijonarji tako daleč, da grozijo poštenim komunistom, ki mislijo s svojimi lastnimi glavami, kaj da jih čaka, kadar bo prišla Rdeča vojska. Ta mali, na prvi pogled neznačilni dogodek, jasno osvetljuje resnični značaj takozvane kampanje za mir. Pozabiti se ne sme, da svetovno gibanje za mir pod vodstvom Moskve danes šteje milijone ljudi v vseh deželah—milijone, ki ga podpirajo z vsem srcem v prepričanju, da s tem prispevajo k miru. Osebno sem poznal mnogo ljudi v Nemčiji, ki so pripadali temu gibanju za mir, in uver-jen sem, da velika večina teh ljudi dela pošteno, v misli, da prispevajo svoj delež za preprečen je vojne z zbiranjem podpisov in obdržavanjem shodov in demonstracij, na katerih se nosijo Stalinove slike. Vem pa tudi, da se mnogo drugih ljudi zaskrbljeno vprašuje, da li to gibanje za mir, ki ga vodi Moskva, dejansko služi miru. Njih dvomi so povsem razumljivi, kajti protislovja sovjetskega gibanja za mir—skrajno nasprotje med besedami in dejanji—so tako očitna, da jih ne more prezreti noben razumen človek. Sovjetska zveza z besedami izraža željo za sodelovanje z vsemi narodi, ob istem času pa bojkotira Združene narode, to se pravi, organizacijo, ki je bila ustvarjena natančno v to svrho. Isti krogi, ki na ves glas obsojajo ponovno militari-zacijo Zapadne Nemčije, delajo prav isto v Vzhodni Nemčiji. Medtem ko zastopniki Sovjetske zveze obsojajo propagando vojnih hujskače v na Zapadu, pa radijske postaje Sovjetske zveze in dežel, ki so odvisne nanjo, širijo propagando, o kateri se more reči, da niti- najmanj he zaostaja za vojnim hujskanjem najbolj reakcionarnih krogov na Zapadu. Isti krogi v Sovjetski zvezi, ki v svojih govorih napadajo diskriminacijo v mednarodnih ekonomskih odno-šajih, vodijo s pomočjo svojih satelitov ekonomsko blokado proti Jugoslaviji—blokado, ki presega vse akcije t\e vrste, ki so bile kdaj podvzete na polju mednarodnih ekonomskih odnošajev. In to ni vse: medtem ko se zbirajo podpisi in objavljajo radijski apeli za mir, pa vsaj na Balkanu te apele za mir spremljajo manifestacije, ki so v polnem nasprotju z interesi miru. Vse te stvari, to skrajno nasprotstvo med besedami in dejanji sovjetske kampanje za mir, in celo v sovjetski zunanji politiki v obče, se ne more zakriti pred. milijoni ljudi, ki so udeleženi v tem gibanju za mir. Mnogi podpira-telji Svetovnega gibanja za mir ugotavljajo to z zakrblje-nostjo, a navzlic temu skušajo upravičiti te akcije, želeč s tem pomiriti svojo vest in preprečiti izgubo vere v Sovjetsko zvezo kot voditeljice tega gibanja. Ampak nesoglasja med besedami in dejanji postajajo bolj in bolj očitna. In čim težje je tem ljudem spraviti v soglasje moskovski mirovni pokret s svojo vestjo, tem bolj brezupno se milijoni poštenih podpisateljev miru oklepajo sleher- UREDNIKOVA POŠTA Vabilo na piknik Mladinskega pevskega zbora Ce človek malo pomisli in vidi, kako hitro čas hiti, zdaj je bila spomlad in že se nam bliža zima. Pa predno pride do tega, moram opozoriti na piknik, katerega priredi Mladinski pevski zbor v nedeljo, 27. avgusta na SNPJ farmi na Heath Rd. Kot vsako leto, odbor zbora priredi izlet v naravo za mlade pevce, da se malo razveselijo, letos je bilo pa sklenjeno, da bo piknik tudi za druge, da se malo podpre blagajno. Vljudno ste vabljeni, da se udeležite tega piknika v največjem številu, ker postrežba bo dobra in zabava prvovrstna. Pomagajte edinemu Mladinskemu pevskemu zboru, ki je še pri življenju. Odbor se trudi, kar se more v korist zbora, pa sam ne more vsega storiti. Starši mladine so prošeni, da naj redno pošiljajo otroke k vajam, ker s tem pomagate k redu in učenju. Tisti pa, kateri še ne pošiljate otroke na vaje, pošljite jih, ker sedaj je čas, ko se je začelo z rednimi vajami za jesenski koncert, vsaki torek ob 7. uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Mogoče kdo misli, da se tukaj dela dobiček. Edino kar ga je, ga imajo otroci, kateri se prid no učijo in se naučijo slovenščine, kar jim tudi v šoli koristi. Naročen bo tudi bus, da pelje otroke in druge, ki nimajo svojega vozila. Bus odpelje ob 11. uri dopoldne izpred Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. in se ustavi v Euclidu, Ohio, pri Ameriško-jugoslovanskem centru na Recher Ave. Kdor se želi peljati, naj bo na mestu ob pravem času. Vožnja je 75 centov za oba kraja. Sklenjeno je bilo, da se pogosti vse navzoče otroke s sladoledom, in katerega veseli, lahko pristopi k pevskemu zboru, da bo na odru 3. decembra, ko bo koncert. Ne pozabite 27. avgusta bo piknik za edini Mladinski pevski zbor, ki ga še imamo v Clevelandu. J. P. KAKŠNA BO BODOČA LJUBLJANA Nedavno je plenum mestnega ljudskega odbora v Ljubljani obravnaval generalni regulacijski načrt, ki upošteva vse potrebe mesta z 250,000 prebivalci. V tem načrtu je posebno važna določitev stanovanjske . cone, ki mora imeti v bodoče vse pogoje za zdravo in ugodno življenje prebivalcev. Južni del cone bo zazidan z enonadstropnimi, severni pa pretežno s štirinadstropnimi stavbami. Za industrijo je na zahodu in vzhodu Ljubljane določen ustrezajoči kompleks zemljišč, in sicer,vzhodno od Šmartinske ceste in severno od železniške proge, na zahodu pa z velikim obsegom Litostroja in bodoče toplarne. Stare industrije se bodo iz mestnega središča preselile v industrijsko cono. V mestu, med stanovanjskimi predeli, bodo samo obrati z visoko razvito tehniko. Živilska industrija se bo naslonila na agrarno zaledje mesta. Za povrt-nino pa so določena zemljišča ob Dolnicah, v Štepanji vasi in Vr-bovcih. Za upravne, reprezentativne in kulturne ustanove je določen prostor med Prešernovo in Res-Ijevo cesto ter od Gregorčičeve ulice, do železnice. Najvišje znanstvene ustanove bodo razmeščene južno od Kongresnega trga in Rimske ceste. Bolnišnica ostane po novem načrtu na dosedanjem mestu. Okoli nje bodo zgrajeni še številni novi objekti. Z boljšo ureditvijo prometa in obdelavo cestišč je mogoče dati temu predelu potrebno tišino in vse higienske pogoje. Prostor za bodočo kliniko bo določen sporazumno z zdravstvenimi strokovnjaki. Tudi pokopališče ostane, kjer je; v načrtu je pokopališki park in krematorij. Sedanje ljubljansko letališče bo v bodočnosti služilo športnim namenom in za zvezo z novim civilnim letališčem pri Brnkih na Gorenjskem. RAZSTAVA LOKALNEGA GOSPODARSTVA V ŠOŠTANJU Konec junija je bila v Šoštanju teden dni odprta okrajna razstava lokalnega gospodarstva. Razstavljali so državni, zadružni in privatni sektor. Na razstavi je bilo predvsem veliko lesnih izdelkov. Te so razstavljali okrajno mizarstvo Šoštanj, okrajno mizarsko podjetje Remont, krajevno mizarstvo Nova Štifta, Invalidsko podjetje šaleške lesne galanterije in mizar Jakob Meh iz Zelenja, Lesnoindustrijsko podjetje Nazarje je razstavilo vrsto kvalitetnih zabojev, ki jih pošilja tudi na svetovni trg. Tovarna barv v Ljubi-ji je razstavila sedem vrst suhih barv, kovinsko podjetje v Gorenju pa doma izdelano mlatil-nico. Veliko pozornost je na razstavi zbudil osebni avtomobil, ki ga je izdelal iz razfnih starih delov krožek ljudske tehnike rudnika Velenje. Zastopana je bila tudi domača obrt. Kovači, sedlarji, pletilje in drugi so se izkazali s svojimi domačimi izdelki. Okrajno podjetje Mlekopromet je razstavilo aparate za analizo mleka. (Po "Slovenskem poročevalcu") Središče bodočega prometa je po novem načrtu magistrala—to je Tyrseva cesta podaljšana proti jugu. Na to magistralo je navezana vsa ostala mestna prometna mreža, ki s karejskimi cestami deli mestno ploskev najbolj dosledno v severnem predelu (na karejfe — pravokotnike 400x600 metrov). Te ceste prevzamejo ves medconski promet, kare sam pa napajajo notranje stanovanjske ceste lokalnega pomena. Neposredni dostop iz raznih con v središče Ljubljane prevzamejo koncentrične ceste. Trase teh cest (Celovška, Hržaška, Dolenjska, Šmartinska) so stare in jih je mogoče popraviti zaradi slabotne zazidave. V načrtu so tudi obvozne ceste za težji promet. Železniški, potniški in tovorni promet sta ločena po trasah in kolodvorih. Za potniški promet se obdržijo sedanje trase kot najkrajše in že zrasle v mestno telo. S poglobitvijo proge bodo odpravljene poslednje prometne nevšečnosti. Tovorni promet bo prevzela obvozna "Proga četrtega kongresa Komunistične partije Jugoslavije." Mesto bo s tem dobilo pet tovornih kolodvorov, ki bodo na Viču, v Št. Vidu, Črnučah, na Rakovniku, v Zalogu in še posebni osrednji kolodvor. Cestni in železniški promet sta po'Hovem načrtu ločena in izvedena dosledno v dveh nivojih s tem, da se železnica poglobi. Razen izpopolnitve vodovoda z novimi vodnjaki in cevovodi ter poprave in zgraditve novega kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami določuje regulacijski načrt za glavno mesto Ljubljano postavitev transformatorja ter treh toplarn ob Li-tistroju, za bolnišnico in pri Tehniški visoki šoli. (Po "Slovenskem poročevalcu") Zakaj je preskrba z jajci pomanjkljiva ' Naročajte, širite "Enakopravnost!" in čitajte Jajca predstavljajo važno in pomembno postavko v naši prehrani. Preskrba z jajci je zagotovljena z republiškim odkupnim planom in so posamezni okrajni ljudski odbori zadolženi, da odkupijo po svojih odkupnih podjetjih določeno število jajc. Okrajni ljudski odbori so odkupni plan za jajca porazdelili na posamezne krajevne ljudske odbore, pa na posamezna gospodarstva, upoštevajoč njihovo gospodarsko moč. Jajca so odkupovale ■>' glavnem kmetijske zadruge, vendar so do sedaj pokazale premalo zanimanja za to delo in v večini primerov niti niso seznanjene z odkupnimi plani jajc za svoje območje. To se je konkretno primerilo v okraju Poljčane, kjer v vseh obiskanih zadrugah niti en poslovodja ni bil seznanjen z odkupnimi nalogami. Iz tega jasno izhaja, da je povezava med krajevnimi ljudskimi odbori in zadrugami pomanjkljiva ali pa je sploh ni in prihaja zato do resnih ovir pri izvajanju odkupnih planov. Ne leži pa vsa krivda *za slab odkup na primer v poljčan-fkem" okraju le na krajevnih odborih in kmetijskih zadrugah, temveč je prav tako za slab odkup odgovorno podjetje "Mlekopromet." Še bolj kot pomanjkljiva organizacija odkupa je nezadovoljiv prevzem jajc po kmetijskih zadrugah od strani odkupnih podjetij. Tako so že ugotovili v vseh obiskanih kmetijskih zadrugah večje zaloge jajc, ki leže po skladiščih že daljšo dobo in je nevarnost, da se pokvarijo. Tako je bil primer, da je ležalo nega argumenta, s katerim bi mogli pomiriti svojo vest, na primer: da, delajo se napake, mnogo stvari je, ki so nerazumljive, ampak konec konca je vse v interesu višjih ciljev, kateri so vendar na korist miru in socializmu, dasi-ravno se jih ne da zmerom umeti. v kmetijski zadrugi na Teharjih po 800 jajc, čeprav sta obe zadrugi v najbližji okolici Celja in ni problemov glede prevoza, saj sta obe zadrugi neposredno vezani na razne dobave v Celju. Enaki primeri so tudi v okrajih Poljčane in Ptuj. V Poljčanah je ležalo 500 jajc daljšo dobo v skladišču, čeprav je sedež podjetja prav tako v Poljčanah. Upravniki podjetij se izgovarjajo, da jim za pobiranje jajc primanjkuje prevoznih sredstev. Ta. izgovor pa ne drži, ker avtomobili njihovih podjetij dnevno pobirajo po vaseh mleko in največkrat niso polno izkoriščeni ter imajo možnost, da hkrati z mlekom poberejo po zbiralnicah tudi jajca. Vzrok slabega odkupa jajc pa tiči tudi v tem, da same zadruge ne skrbijo dovolj za agitacijo in premalo delajo s kmeti, čeprav imajo z njimi skoraj dnevne stike. Redki so uslužbenci ali zadruge, ki so v zadevi odkupa jajc napravili le en korak ali le z eno besedo poudarili nujnost izpolnitve planov in v ogromni večini predstavlja do danes izpolnjeni plan odkupa jajc le tisto blago, ki so ga kmetje samoiniciativno prinesli v zadrugo. Značilen je primer kmetijske zadruge Svetina v okraju Celje-okoli-ca, ki do danes ni odkupila še ničesar, čeprav ji je.znana planska zadolžitev. Večkrat je vzrok slabega odkupa jajc tudi neelastičnost v cenah. To dokazuje, da okraj, ki je pristojen, da regulira cene, ne zasleduje gibanja cen oziroma ne zna prilagoditi cen ponudbe in povpraševanju. Razumljivo je, da kmetje ne bodo dajali jajc po 6 dinarjev, če jih v sosednem okraju lahko prodajajo po 9 dinarjev, ali če mu razni^pekulan-ti, ki neovirano hodijo po vaseh, plačajo zanje 15 dinarjev. Okraj mora budno paziti na gibanje cen, onemogočiti njih nepravično navijanje po raznih privatni-kih-špekulantih in v pravem trenutku postaviti pravilno in ustrezajoče ceno. So pa še razne možnosti, da se poveča odkup jajc. Predvsem z intenzivnejšim delom množičnih organizacij, posebno s pomočjo žena, ki bodo najbolje razumele, kako potrebna so jajca naši preskrbi, ker so gospodinje in vedo koliko se lahko s tem prehrana izboljša. Treba bi bilo, da bi se na sestankih kmečke žene seznanjale z vsemi gospodarskimi vprašanji, posebno s problemi preskrbe industrijskih centrov in mest. Prepričani smo, da bi mnoge same postavile obveznosti o oddaji jajc, ki bi jih nato s prepričanjem, da koristijo skupnosti, tudi v celoti izpolnile. Tak sistem dela so vpeljali na področju okraja Tolmin in se je odlično obnesel. Okraj Tolmin od tedaj dalje visoko presega mesečne odkupne plane jajc. Odkup jajc se lahko organizira tudi na ta način, da hodijo uslužbenci zadrug po vasi od kmeta do kmeta in zbirajo jaj ca. Pri takem delu lahko zadru ga zaposli tudi starejše žene, ki bi za določeno provizijo zbirale jajca po vaseh. Do sedaj se to ni mnogo prakticiralo, kjer se pa je, je prineslo viden uspeh V zvezi z odkupom jajc bi omenili še izpolnjevanje obveznosti s strani državnih posestev. Pogodbe, ki so jih sklepala ta posestva z odkupnimi podjetji, vsebujejo silno nizke številke, ki ne ustrezajo njihovim dejanskim zmogljivostim, mnoga izmed njih pa jajc sploh niso vnesla v pogodbe. Tak odnos nekaterih državnih posestev do odkupa kaže nezavednost njihov uprav, ki bi morala biti s svojim odnosom do skupnosti za zgled vsem. Odkup jajc je treba vsekakor poživeti in odpraviti vse napake, ki so mnogokrat samo posledica neelastičnosti odkupnega aparata. /. S. (Po "Slovenskem poročevalcu") KAMNIŠKI UČENCI PRI PREDSEDNIKU Pred dnevi je predsednik okrajnega ljudskega odbora Kamnik tovariš Jakob Žen v lepo okrašeni dvorani kamniške gimnazije sprejel najboljše učence iz vseh osnovnih in strokovnih šol ter gimnazij v Kamniku in Domžalah. Po kratkem nagovo ru so bili učenci nagrajeni z raznimi leposlovnimi knjigami. Med 50 obdarovanimi so bili tudi najbolj požrtvovalni učitelji: Ivan Jezeršek iz Komende, ki se je vseskozi poleg svojega službenega dela udejstvoval pri fizkul turni organizaciji v Komendi in KUD "Janeza Cebulja," Srečko Berlot iz Moravč, Jernej Lenič iz Krašnje, Ignac Vodnik iz Vodic, Torreli iz Trzina in profesor Milan Flerin iz Domžal. Po obdaritvi je bilo učencem in vzgojiteljem prirejeno kosilo. Popoldne pa so pionirji s tovarišem predsednikom razpravljali o tem, kako bodo v prihodnjem šolskem letu organizirali razne oblike vzgoje pionirjev. Obljubili so, da se bodo še bolj marljivo učili in pritegnili čim več učencev v modelarske, prirodoslovne in druge krožke, ki jih bodo organizirali po šolah. —i— (Po "Slovenskem poročevalcu") KONEC POUKA NA PRVI SREDNJI VTERINARSKI ŠOLI Srednjo veterinarsko šolo v Šabcu, ki je bila odprta pred dvema letoma kot prva šola te vrste v naši državi, je zapustilo te dni 60 mladih veterinarskih strokovnjakov, medtem ko je to šolo lani dovršilo 45 dijakov. Mladi veterinarji pojdejo na razna državna kmetijska posestva in tudi v službo večjih kmečkih obdelovalnih zadrug. (Po "8lev*nil(«m Poiek 14. redne konvencija SNPJ Jednote v Detroitu (Nadaljevanje s i. strani) je šlo za Prosveto, je mladina predlagala, da bi se povišalo naročnino za $2, kateri predlog pa je bil z veliko večino poražen. Zavarovalninski oddelek v H* linoisu zahteva, da se nekje dobi dohodke za kritje in uravno-vešenje stroškov tega sklada. Stavljeni so bili razni predlogi in podana razna priporočila, o katerih pa bo še jutrišnja seja nadalje razpravljala. Veliko delegatov je, ki se boje naklade, oziroma zvišanja asesmenta, medtem ko jih je veliko, ki razumejo položaj, kakršen je, in upati je, da bodo vsi uvideli in pravilno tolmačili izid pri posameznih društvih. V nedeljo so se delcgatje zabavali na pikniku V nedeljo, ko je bila že velika večina delegatov navzoča, j® društvo "Young Americans," št. 564 priredilo piknik na Potočnikovih farmah, 20 milj izven De-troita. Udeležba je bila jako le* pa za detroitsko naselbino, I® ker je bilo hladno v gozdičku, je tudi pivo bolj počasi teklo-Delegacija se je zabavala s plesom in balincanjem. Big Tony pa je zabaval s svojo koncertino. Večina delegatov je nastanjenih v hotelu Detroiter. Kosilo in večerja se servira v Domu, kjer zborujemo. O detroitskem Narodnem domu bom mogoče pozneje kaj več pisal. Za sedaj naj zadostuje, da poročam, da je znotranjost Doma prav lepo urejena in prostorna, zunanjost seveda za enkrat še ni preveč privlačna, ker j® treba še več olepšav, katerih se pa za enkrat še ne zmore. Federacija pripravila program konvenčnlh priredb Michiganska federacija je pri" pravila privlačen vspored 2» konvenčni teden. Nocoj se vrši ples, jutri, v torek bo podani igra "Svet brez sovraštva," ^ sredo bo skupna priredba društva št. 564 in št. 677, v četrtek bo banket za skupno delegacijo in goste (vstopnina k banketu bo $3), v petek se bo kazalo slike iz Jugoslavije, v soboto bo pa takozvani "open house." Ka' kor izgleda, bo konvencija končala z zborovanjem do sobote-O delegaciji sami bi se seveda lahko napisalo poglavje sam® zase, za kar pa ni časa nocoj. Reči moram, da je prvi dan konvencije potekel gladko in ^ slogi. Razprave so bile stvaro® in dobre in tudi med mladino j® nekaj dobrih govornikov, ki bodo dobri voditelji naše velik® SNPJ v bodoče. Med pozdravnimi pismi in brzojavkami je bilo tudi pismo našega slovenskega pisatelja Toneta Seliškarja, ki se je s skupino gostov iz stare domovin® nahajal med nami zadnje tri mesece. Delegatje, ki niso pripeljali svojih boljših polovic, danes vidajo onim, ki jih imajo s seboj. Torej, toliko o zborovanja prvi dan naše konvencije. Velik uspeh obdelovalne zadruge "Edvard Kardelj" / Beloševcu pri Kragujevctt Kmečka delovna zadruga "Edvard Kardelj" v Beloševcu Kragujevcu je letos na enaki površini kakor lani pridelala še enkrat Več pšenice. S pšenico so posejali 42 ha in posevk® dobro negovali, žito pa so poželi v 4 dneh s pomočjo kmetijske strojne postaje v Kragujevcu. Tako so letos pridelali 80,-000 kg pšenice, to je skoraj 20 metrskih stotov na hektar, medtem ko je lani znašal pridelek 40,000 kg. Prejšnje leto je bil pridelek manjši, ker njiv niso tako dobro obdelali, pa tudi zaradi tega, ker se je žetev prf vec zavlekla, žito je bilo že preveč zrelo in je zrnje začelo izpadati. 23. avgusta 1950 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Zadruga na Moti premagala začetne težave Zadruga na Moti je bila ustanovljena lani spomladi. Nekaj nianj od polovice gospodarstev ^ vasi je združilo v zadrugo 180 ha zemlje, od česar je 70 iijiv, ostalo pa so travniki, vinogradi, gozdovi in močvirja, ^prav motenski žadružniki v svoji zadrugi niso imeli boljših pogojev, kakor sosedi na Cvenu Krapju, so kmalu prehiteli •^fuge zadruge. V odbor moten-zadruge so prišli razen sta-^®jših tudi mladi ljudje, ki so znali pravilno uveljaviti zadruž-pravila. Tako so že v prvem letu s skupnimi močmi rešili ^S'jtezja vprašanja. Združili so zivino, odpravili mejnike in •uvedli delovne forme. To, čemur So se v sedanjima zadrugama smejali in upirali, so zadružni-^ na Moti sprejeli z vso res-nCstjo. Tekom leta so adaptira-dva svinjaka, uredili skladi-sezidali kurnik, namestili ®iotor in motorni drobilec, tc-'^^Ijito popravili konjsko opre-vozove in drugo orodje, tfoje so združili ter jih začeli uporabljati na zadružnih njivah. "Letos nam bo suša pobrala precej pridelkov, posebno pa pri •^ompirju in koruzi," pravi predsednik PeteVka. "Tudi pri se nekaj pozna; kljub te-pričakujemo, da bo povpre-^®n donos žitaric 15—16 g na ®ktar. Razen 34 ha belih žit ^mo zasejali še 7 ha koruze, 9.5 ^ krompirja, 3 ha sladkorne 2.5 ha sončnic, 1 ha buč, ha detelje in 8 ha ovsa. Pri Pšenici smo uvedli sorto "Ban-ki nam je lani dala re-®rd ne hektarske donose. Tako oino tudi letos oddali nekaj ^oč kilogramov žit kot semen-blago. oPsebno lepo je ob-'"odil ječmen, ki ga je nekaj ^^nj kot vagon. Oljne repice Sftio pridelali 3382 kg, 60 arov ^karnatke je dalo 520 kg prignanega semena. Do zadnjega cai kri sa nam je mnogo obetal ' ompir, ki ima na naši zem-j! posebno dobre pogoje. Zara-! pa ga je napadla krom-P'rjeva ,plesen. Toda mi nismo ^nehali! Prvič smo poskusili z fopljenjem z bordološko broz-Rezultate opazujemo. Pše-^^0 in riž smo pomladi 100% ^^gnojili z superfosfatom. zadružnih hlevih rede po-, S 30 konj in žrebet 67 goved 90 svinj. Z adaptacijami so sui problem prostorov. Živina ® sicer razdeljena v več hlevih, Mar je sortirana. Živinorej-' brigadir Horvatov Jožek je še zelo mlad, vendar je sten pri delu in ima do živi-^^^eje veliko veselje. Vsako ju-g J pregleda in si zapiše v svoj j^^^zek molznost posameznih K ^^di selekcijo uvaja. Naj-Jsi živinorejec pa je Kranj-franček, ki ima najlepšo ži-Pri svinjah sta zaposleni ranjčeva Micika in Makotro- va. Svinje imajo še sicer mešane po pasmah, vendar že polagoma izpodriva mešane svinje pasma "Veliki Jorkšir", ki jo dobivajo iz državnifi posestev v Prekmurju. Plan oddaje mesa za letošnje leto so v živinoreji že dosegli, kakor tudi plan lastne vzreje. Mlečnost, ki sider raste, še vedno ni na zadovoljivi višini. Kljub temu pa so zadružniki oddali od planiranih 8400 litrov mleka 10,160 litrov in tako presegli plan. Pri živinoreji pa se čuti pomanjkanje silosov. Letošnja košnja je dala sicer do 50,000 kg sena, kar pa še vedno ni dovolj za izboljšanje živinoreje. Zato bo zadruga prihodnja leta morala misliti na zgraditev novih silosov. Letos uvajajo tudi perutninarstvo. Uvajajo domačo štajersko kokoš in pa "Leghornko", ki sta na splošno priznani. Letos sicer še ne bodo imeli čiste pasme, vendar bodo postopoma vršili zamenjavo. Govejo živino hranijo deloma z zeleno krmo, več časa pa prebije živina na paši po zasilnih pašnikih, ki so jih zadružniki pripravili v obmur-skih predelih. Zadružni sestanki na Moti niso pogosti, kadar pa so, so plo-donosni. Zadružniki opuščajo ob takih prilikah običajne formalnosti, ki jih pogosto vidimo ob takih sestankih. Odkrito se pogovore o vseh napakah, ki jih opazijo med seboj. Sprva so mladi ljudje s predsednikom Pe-terkom požrli marsikatero pikro na račun svojih let, vendar se danes kaj takega več ne dogaja. Zadružniki vidijo, da so fantje dobri, zato jih spoštujejo. Zadnjič so se temeljito pogovorili o delitvi letošnjega žita. Ob koncu so sklenili, da me bodo več ponavljali lanskih napak, ki so razdelili žito vsakemu enako, ne glede na to, koliko je žrtvoval delovnih dni v zadrugi. Vsak bo dobil letos po trudo-dnevih. Pri tem pa niso pozabili na dela nezmožne, ki bodo dobili toliko, da bodo lahko imeli poleg rženega tudi beli kruh na mizi. Ohišnice imajo sicer razdeljene, vendar so še vedno prevelike, kar občutno ovira zadružnike pri delu. Pri delu pa tudi ne pozabljajo na oddih. Tako je letos že nekaj zadružnikov izkoristilo oddih v Postojni, Opatiji in drugih krajih. Sedaj po končani žetvi se pripravljajo na večji izlet. V zadružni pisarni je redno vsak mesec izplačilo. Seveda bo treba motenski zadrugi še marsikaj izboljšati in popraviti; dejstvo pa je, da je zadruga ob dobrem vodstvu zgledno rešila že prve za^ četne težave. V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o aogodkih po svetu in doma! "Preseljevanje na zapad v zadnjem deset ju se je prebivalstvo naših pacifičnih držav, Washingtona, Oregona in Cali-fornije, pomnožilo za več kot štiri milijone. To je nekaj izrednega. V prejšnjem desetletju je prebivalstvo omenjenih držav narastlo le za milijon in pol. Res je, da tudi večina drugih držav beleži porast prebivalstva, toda za mnogo nižje . odstotke kot pacifične države; nekaj držav pa izkazuje celo nižje število prebivalcev v letu 1950 kot pred desetimi leti. To znači, da seje prebivalstvo naših pacifičnih držav v glavnem pomnožilo vsled priseljevanja iz drugih držav. Zakaj so se ameriški državljani v zadnjem desetletju v tolikem številu izselili v naše pacifične države? Vzroki za to morejo biti številni. Tekom zadnje svetovne vojne so se v naših pa cifičnih državah razvile velike vojne industrije, ki so potrebovale izvežbane in neizvežbane delavce. Dalje so bila tam velika vojaška taborišča in vežba lišča. Civilisti in vojaki so tam videli kraje, ki so jim ugajali Mnogi niso nikdar prej videli romantičnih goratih krajev, morske obale, krasnih sadovnjakov, vinogradov in gozdov, kakršne ima zapad. Mnogim je ugajalo mehko pacifično podnebje. Mnoge sta nedvomno privlačevala optimistično razpoloženje in prostodušnost zapada. Po vojni so bile mnoge vojne industrije pacifičnih držav preurejene za produkcijo civilnih potrebščin in so obdržale znatno število delavcev. Drugi so si sčasoma našli druga zaposlen j a in le primeroma malo se jih je vrnilo v stare domovinske kraje, na vzhod in srednji zapad Vojna je izkoreninila tudi mno ge vojake, da jih ni mikalo več "domov," ampak so, ko so bili odpuščeni iz vojaške službe, skušali najti svojo bodočnost v pacifičnih državah, ki so se jim priljubile. Nekateri, ki so se sicer vrnili domov na vzhod ali srednji zapad, niso dolgo vzdržali, ker so jih vlekli nazaj svojevrstni čari pacifičnih držav. Zadnja leta je znatno število vojnih veteranov moglo po ugodnih cenah dobiti farmske komplekse v pacifičnih državah, kar so omogočili vladni irigacij-ski projekti, ki so napeljali vodo na rodovitna, toda suha zemljišča. , Preseljevanje v naše pacifične države se ni vršilo in se ne vrši po kakšni organizirani kampanji. Zdi se, da se vrši nekako po načinu kot se je pred desetletji vršilo preseljevanje iz Evrope v Ameriko. Bolj zgodnji priseljenci so povedali ali sporočili drugim, da so tu na splošno boljše življenjske prilike kot v Evropi, pa so prihajali drugi za njimi. Mi vemo, da mnogi pri- seljenci iz Evropi niso imeli sijajnega življenja v novi deželi, toda kljub temu so se le redki vrnili nazaj.. In pravijo, da približno isto velja za ameriške preseljence v pacifične države, toda le redki se hočejo vrniti nazaj v svoje domovinske države. Priseljenci v pacifične države so prihajali in prihajajo iz vseh ostalih držav naše Unije, toda značilno je, da največ priseljencev dajejo države tako zvanega "centralnega severozapada," to je Missouri, Iowa, Minnesota in obe Dakoti. Dalje je značilno, da se priseljujejo v velikem številu mladi ljudje z otroci, iz česar se da sklepati, da je njihova priselitev stalna. Poroča se, da so obstoječe šole v vseh treh pacifičnih državah prenatrpane z učenci. Tekom vsega obstoja Zedinjenih držav so se drzni in podjetni ljudje preseljevali dalje in dalje proti zapadu, toda preselitve tekom zadnjega desetletja so bile največje v zgodovini. Prebivalstvo države Washington je v zadnjem desetletju naraslo za 36%, prebivalstvo Oregona za 361/2%, in prebivalstvo Califor-nije za 51^2%. Politikaše skrbi z ozirom na to, kaka bosta obe večji stranki vozili po razdelitvi kongresnih mandatov, ko bodo tri pacifične države dobile skupno 10 nadaljnih kongresnikov, katere bodo izgubile vzhodne in srednjezapadne države. Veliko preseljevanje prebivalstva med državami bo zelo motilo politične preroke pri prihodnjih predsedniških volitvah. --NOVA DOBA Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!" AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označbi 321/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št, 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4. - Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; .42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. * Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. St. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20. » Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z žt. 42, kar je v .^eriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.) « Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17. ★ it fir course//'' v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati - Enakopravnost Zanimivo in poducno č+ivo priljubljene povesti HOW LUCK/ CAN you ©er ? YJ^ELL, you might find a gold mine, providing you know where to look. Maybe you'll inherit a fortune from a rich uncle, if you've got a rich uncle. But, in the final analysis, it'g usually the guy who looks ahead, who plans and works and saves for the future, that ends up with all the marbles. Here, as in no otlier country in the world, youVe got a chance to do just that. Experts predict that during the next ten years this country will experience the greatest economic boom in its history and . . . There's no time like the present for you to start salting a little something away—each month—in U, S. SAVINGS BONDS! Backed to the hilt by Uncle Sam, Bonds pay you 4 dollars for every 3 dollars invested. At the same time, Savings Bonds are one of the safest, surest places to invest your money. And here's the payoff! Savings Bonds can be purchased under either of two entirely automatic plans. Signing up for either plan makes saving, for you, a positive certainty I • /\utomat/c saving is sure saving U.S. SAVINGS BONDS ENAKOPRAVNOST This is an official U. S. Treasury advertisement— prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council. ^^iihov Voranc: LEVI DEVŽEJ sosedovih niso imeli main ^ je pred letom dni J® zapustila celo kopo majhnih ^0^ Toda to še ni bilo edino gg ■ sosedovih še nečesa dru-bilo, kar je bilo prav Ha ^ ali pa še hujše. Tam tudi kruha ni bilo na ^a f' bUo sosedovo opeta ^ (trda bajta). Njive so ro-««i-_. ' in to , ^'Gkaj ovsa in ječmena i Jtie so hranili za poletr„ je delo postalo naporno. Pozimi niso ^ niso pekli kruha, ^i"o ■ živeli od pečenega ijj od kuhane bele repe kolikor je tega bilo v Ptroci so zategadelj Poli^ prihajali k nam čez ^las tudi ni bila boga- tija doma, ker smo bili le najemniki, toda taka trdoba, kakor pri sosedovih, pri nas ni bila. Naša mati je bila dobrega srca, sosedove sirote so se ji smilile in je zmerom našla zanje kaj ostankov, kakega sadja ali kos kruha. Pozimi, kadar je ležal visok sneg, se je vila od soseda do nas globoka gaz. Desno in levo od gazi se je razprostiralo gladko, belo polje, preko njega pa so se pojale lačne vrane. V tej gazi se je včasih pokazalo pet črnih pik, ki so se od soseda začele pomikati proti naši hiši. Spredaj je migala največja pika, tej pa so sledile vedno manjše pike. Zadnja pika je bila še čisto majhna in jo je bilo komaj opaziti v gazi. Te črne pike so bili sosedovi otroci, ki so šli k nam. Najstarejša pika je bila stara deset let, najmanjša pa komaj tri leta. Tri pike so bili dečki, dve piki pa sta bili deklici. Sosedovi niso radi puščali otrok k nam, ker jim je bilo sitno zadel j njihove revščine. Zato so se otroci naskrivaj odtrgali od hiše, kadar se je le dalo. Včasih se jim je posrečilo, da so neopaženo prišli do nas, včasih pa se je zgodilo, da jih je kdo domačih gredoč zalotil in začel nad otroki vpiti. Kadar črne pikice še niso bilei predaleč v gazi, so se zbegale in se začele po malem vračati nazaj proti domu. Kadar pa so bile že daleč v gazi, tedaj se na vpitje, ki je prihajalo od doma, niso več ozirale, ampak so jo začele urno cediti po gazi proti nam. Takrat se je procesija črnih pik navadno pretrgala. Prednje pike, ki so imele daljše noge kakor zadnje, so jo laže cvrle po gazi kakor zadnje pike, ker so imele kratke nožice. Zadnje pikice so zaostajale, padale v Sneg, se zopet dvigale vse zasnežene, stokale in vpile za prednjimi pikami, ki so jo cvrle naprej. Včasih se je zgodilo tudi, da je od soseda kdo pritekel po gazi, oče ali gospodinja, pograbil zaostale pikice za vrat in jih odgnal nazaj domov. Takrat se je iz gazi dvigal obupen vek (vek, jok), ki je bil v zimski pokrajini še obupnejši. Kadar je prišla sosedova procesije črnih pik na naše dvorišče, je obstala sredi njega in se zagledala v našo hišo. Le kadar so pike pritekle aa dvorišče vse zasople, ker so bile od domačih preganjane, tedaj so brez pomisleka planile k hišnim vratom. Drugače pa so se pike vedle, ko da se sramujejo in da si ne upajo vstopiti. Sosedovi otroci pa so bili zagoreli v lica, dasi-ravno -jih je zelo zeblo. Zakaj, oblečeni so bili nedovoljno in včasih smešno. Nekateri otroci so imeli na sebi stare, dolge očetove suknje, ki so se skoraj vle- kle za njimi, fantiči so imeli na-taknjene gospodinjine rokavce, deklice pa očetove hlače. Navadno so otroci bili koše-glavi (razoglavi), ali pa so bili nekateri pokriti z velikanskimi kučmami in klobuki, ki so jim bili čez ušesa, da je bilo njihove rožnate obraze komaj videti izpod krival. Še slabše je bilo z obutvijo. Nekatere pike so bile obute v škornje ali očetove stare cokle, druge so bile celo bose,, posebno majhne pikice so navadno bose prigazile do nas. Noge so jim bile rdeče, vse ozeble, toda namesto da bi se te male pike jokale od mraza, so se jim obrazi srečno smehljali. Tako so sosedovi otroci tiho stali na dvorišču, dokler ni kdo naših prišel ponje iz hiše. To sta bili navadno naša mati in pa naša babica. Ena ali druga, pač tista, ki je procesijo prva zagledala, je stopila čez prag, se približala otrokom, vzela najmanjšega na roke, ga poljubila na mrzla usta in dejala s smeh- Ijajem proti drugim, ki so stali v vrsti pred njo: "No, drobež, ali ste le prišli." Potem je vstopila v hišo z najmlajšim otrokom v naročju, medtem, ko so ji vsi ostali otroci tiho sledili. Pri nas smo stanovali v veliki prostorni dimnici, ki je bila pozimi prijetno topla, ker se je v njej kuhalo za ljudi in za svinje. Tudi poleti se je kuhalo v njej, vendar je bila zato poleti v njej neznosna vročina. Bila je to velika, zelo prostorna soba z lesenimi, stoletja starimi stenami, ki so bile na debelo pokrite s plastjo svetlikastih, strjenih saj. Po stenah so se videli curki strnjene smole. Tudi strop je bil ves črn od saj. V ta veliki prostor je kukal dan skozi štiri majhna, zamrežena okenca, zato je bilo v dimnici tudi čez dan vedno mračno. En kot je zavzemala velika, črna peč, velika za dvajset hlebov kruha. Pred pečjo je bil ogromen, štirioglat zid, kakor se je imenovalo odprto ognjišče, na katerem je noč in dan tlel ogenj. Nad zidom se je sklanjal zaokrožen obok enake velikosti, ki se je imenoval klo-bučnik. Vse je bilo črno in sajasto. Ob isti steni kakor peč in zid, samo v nasprotnem kotu, je bil ogromen zidan kotel za svinjsko kuho. Pod stropom dimnice so se od klobučnika do druge stene vlekle gliste, to je dva sajasta trama, na katerih so se sušila drva in kjer se je vodilo (prekajeno meso. Povojeno je prekajenp meso) pozimi svinjsko meso. Podu ta dimnica ni imela nobenega, ampak so bila tla ilovnata ter od stoletij zbi-ta, da so bila trša od opeke. (Dalje prihodnjič) STRAN 4 ENAKOPRAVNOSl ANTON INGOLIČ: STO ZA ENEGA NOVELE (Nadaljevanje) Družba ob baraki priteče. Napeto gledajo v reko. Podčastnik hiti po daljogled, čeprav je mrlič od njih oddaljen komaj kakih dvajset metrov. Zamazana voda ga naglo nese. Zdaj se pokaže noga, zdaj roka. "Germanec je; javiti moramo komandi v mesto! Telefon!'' In telefoni zapojo. "Halo, tu bolgarska straža na železniškem mostu!" "Halo! Tu bolgarska mestna komanda!" "Po reki plava mrtev nemški vojak!" "Kako?" "Pravkar je odneslo mimo železniškega mosta mrtvega nemškega vojaka." "Nemškega vojaka? Ste videli prav?" "Natančno!" Bolgarska komanda kliče nemško komando. "Halo! Tu bolgarski mestni komandant! Kdo tam?" "Tu nemška mestna komanda; Izvolite." Nekaj sekund, bme le žice. "Reka nosi vašega vojaka." "Kako?" "Reka nosi s seboj mrtvega nemškega vojaka. Pravkar smo dobili obvestilo od straže na železniškem mostu," "Obvestite vašo stražo na potniškem mostu, da ga potegne na kopno. Na vsak način ga je treba potegniti na kopno in ugotoviti, kaj je z njim. Delajte hitro! Heil Hitler!" Zdaj zapove telefon vzdolž reke od železniškega do pitniške-ga mostu. "Halo, tu železniški most!" "Tu potniški!" "K vam bo priplaval mrtev nemški vojak." "Mrtev plaval?" "Budalo! Reka bo prinesla mrtvega nemškega vojaka. Na noben način ga ne smete pustiti dalje. Zvrstite stražo ob reki, pripravite čolne in kavlje! živ vam ne sme uiti, to se pravi, ne sme dalje. Hitro! Hitro!" Bolgarski vojaki iz kasarne ob obeh mostovih se razbeže na obe strani široke reke. Čez čas prihite tudi vojaki iz mestne nemške in bolgarske kasarne. Nemci se jeze, ker ne bodo mogli več neovirano uživati pomladi, prepričani so, da se je začelo tudi v okolici tega doslej dokaj mirnega mesteca, kar so že dolgo napovedovali. Bolgarski vojaki samo preklinjajo, "Kaj se je zgodilo, bratko?" vpraša bolgarskega vojaka gostilničar, ' ki ima svojo gostilni-co najbliže mosta. "Ah, kaj! Reka nosi s seboj mrtvega nemškega vojaka!" "Kakšnega?" "Nemškega. Ali ne čuješ?" "Nesrečen slučaj ?" "Kakšen slučaj le! Nekdo ga je pihnil in vrgel v vodo," "Kakoooo ?" In gostilničar je že pri svojih gostih. "Cujte! Nekdo je ubil nemškega vojaka in ga vrgel v vodo. Plava proti mostu. Vsak čas ga bodo Bolgari potegnili na suho." Gostje, med njimi so trgovec Ilija Pandurovič, mesar Mita Trifunovič, občinski uradnik Miloš Tadic, veleposestnik Velja Spasic, dr, Momir Ilič in Živojin Popovič, čmoborzijanec, planejo pokonci, "Nemec je padel! Ali veste, kaj to pomeni? Sto za enega Bežimo! Rešimo se!" Kavarna je v trenutku prazna, Gostje hitž po glavni ulici in kriče na vse strani: "Nemca so ubili. Skrijte se! Bežite! Sto za enega! Za enega stoooo!" Lepaki z vseh zidov, telegrafskih drogov in plotov jim molče pritrjujejo: Sto za ene-go. V kratkem se dvigne vse me sto. Od vsepovsod en sam glas: "Bežimo! Sto za enega! Za enega stoooo!" Moški beže iz mesta po vseh ulicah, ali pa iščejo doma primernega skrivališča. Nemci odhajajo k reki. Čudijo se množici, ki drvi skozi ulice. Eden izmed njih javi stvar komandantu. "Mestu je torej slučaj znan," se nemškemu komandantu po sveti. In spet zabme telefonske žice. "Halo! Tu nemška mestna komanda!" "Tu bolgarska mestna komanda!" "Zaprite takoj vse ulice in izhode iz mesta! Nikogar čez most, vlaki ne smejo s postaje! Blokada!" In čez čas: "Polovite sto talcev!" Začne se divja gonja za moškimi. Nemški in bolgarski vojaki jih love po ulicah, dvoriščih, delavnicah, pisarnah, spalnicah, kleteh in podstrešjih, še prej kot v petih minutah je dvorana v prvem nadstropju občinske hiše napolnjena. Znotraj in zunaj vrat straža, straža spodaj pri vhodu, straža na trgu, straža na vhodih v ulice. "Mir!" kriči vinjen nemški podčastnik v dvorani. "Ruhe!" Če se izkaže, da je bil vojak zahrbtno ubit, boste šli vsi. Sto za enega! Bomo videli, koga bo prej zmanjkalo, pet milijonov Srbov ali sto milijonov Nemcev." Moški stoje negibno drug ob drugem. Vedo, kaj jih čaka. Slišali so o Kragujevcu in Kra- ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd, preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHAD^ AVENUE Pokličite: ENdicott 1-0718 Ijevu, videli so, kako je jeseni enainštiridesetega leta pet in trideset moških padlo na glavnem trgu. Tu je dr. Momir Ilič s svojo družbo, samo čmoborzijanca Jo-vana Pešiča ni med njimi, srečno se je pred uro odpeljal v sosednje mesto; tu so posestniki, uradniki s sodni je, davkarije, dva profesorja, trije učitelji, precej brezposelnih pregnancev, nekaj trgovcev in obrtnikov. Pisana množica moških, ki stanujejo v središču mesta v neposredni bližini kasarn, in se jim ni posrečilo, da bi bili pobegnili iz mesta ali se vsaj skrili. Ko podčastnik odide, se začno oglašati. "Kaj sem jaz napravil," se vznemirja mesar Mita Trifunovič. "Bil sem ves čas lojalen, vse sem jim dal, kar so zahtevali, še več. Vsak večer gostim oficirja, ki stanuje pri meni." "In jaz?" ugovarja občinski uradnik Miloš Tadič, "občina jim gre v vsakem pogledu na roko, jaz skrbim, da dobe vse najboljše. Tudi tam zgoraj imam funkcijo. In mi jih ne napadamo. Celo borimo se ramo ob rami z njimi proti skupnemu sovražniku, proti partizanom. To je pomota. Brez mene občina ne more delati. Kdo bo dalje preskrboval nemško vojsko, kdo vzdrževal zvezo med našimi v 'šumi,' občino in Nemci? Poj-dem in jim povem!" In izgubi se proti vratom, toda straža ga surovo potisne nazaj v dvorano. "Da dam jaz svojo glavo zaradi zločina kakega komunista, ki nima v sebi niti kaplje srbske krvi?" skoraj vpije veleposestnik Velja. "Obdelujem zgm-Ijo. Za koga? Za Nemce! Redim tako rekoč njihovo vojsko in jaz naj dam svojo glavo?" Trgovec Ilija samo sopiha, stalno si briše svoje potno čelo in zatrjuje, da takega nacionalista ni, kakor je on, tudi prijatelja Nemcev ne. Pomladi leta enainštiridesetega ni kot vojak oddal proti njim niti enega strela, ves čas je odločen nasprotnik partizanov, nekaj teh nesramnih ljudi je celo prijavil oblastem. ' Dr. Ilič dokazuje, da je trem Nemcem rešil življenje, toda nihče v njegovi družbi ga ne posluša, vsakdo našteva svoje zasluge za Nemce in Nedičevo Srbijo, dokazujoč, da je nemogoče, da bi šla njegova glava. Drugi molče. Srepo gledajo skozi velika okna in stiskajo pesti. Kdo ve, kaj mislijo in kaj vidijo? Morda si očitajo, da so čakali tako dolgo križem rok, morda obžalujejo, da niso že pred dvema letoma storili to, kar so storili najpogumnejši in najzavednejši v mestu, morda preklinjajo slučaj, ki jih je vrgel Nemcem v pest, morda že gledajo cevi, naperjene nase, morda pa vidijo zdaj prvič, kako se zunaj mesta razcveta po- 23. avgusta 1950 Uncle Sam Saysi There are tonics for each season of the year, but there is only one which offers a wonderful cure for headaches, worry, or insomnia. Take a good look at the label on the bottle. That Is a U. S. Savings Bond, guaranteed to be safe and to pay you back ?4 for every $3 you invest, after ten years. And the more of this beneficial medicine you take, the healthier will be your income —your future financial standing. So, invest regularly every pay day—summer, fall, winter and spring—in U. S. Savings Bonds. u. S. Treasury Department mlad, prinašajoč svobodo in morda šele zdaj, tik pred smrtjo, spoznavajo njeno vrednost, zato v jnih vstajajo prej neslu-tene moči, da gredo v borbo zanjo. V kotu pri peči pa se dva moška tridesetih let le trpko zasmejata sebi in vsem drugim. "Prav nam je! To smo zaslužili. Kaj smo pa napravili za našo zmago? Niti s prstom nismo mignili. Naše življenje je nepotrebno. Gnili smo, tedaj proč z nami!" "Prav imaš, Dušan, že pred tremi tedni sem sklenil, da HIŠA NAPRODAJ 5 sob in kopalnica, ena spalnica zgoraj, garaža, nov fornez na plin; vse v prvovrstnem stanju. Hiša odprta na ogled v soboto od 2. do 7. ure in nedeljo od 10. zj. do 7. zv. Blizu šole, cerkve, trgovin in busa. 18971 Monterey Ave. ŽELIM KUPITI HIŠO od lastnika, za dve družini, 8 ali 10 sob v collinwoodski naselbini. Pustite naslov ali telefonsko številko v uradu tega lista. Stanovanje želi dobiti vdova, ki ima stalno delo. 3 ali 4 sobe brez pohištva. Je mirna in zanesljiva. Pokličite KE 1-7192 Prejeli smo iz stare domovine LICJAN, BRINJEVE JAGODE IN TAVŽENT ROŽE. MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113 ULIL/^;K OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca ' / John Oblaka 1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730 grem. Toda bal sem se, kako bo z ženo in otroki. Zdaj vem,