SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplaian 16 (ld., za pol leta S (ld., za četrt leta 4 (ld., za jidea mesec 1 (Id. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eele leto 12 (Id., sa pol leta 6 (ld., za četrt leta 3 (Id., za jeden mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan relja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. Vredništvo je ▼ Semeniikih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne. V Ljubljani, v petek 3. aprila 1896. Letnik XXIV. VABILO k občnemu zboru katol. politič. društva t Ljubljani, ki se bode vršil v nedeljo dné 12. aprila 1.1. ob 726. uri zvečer v prostorih ,Katoliškega doma' na Turjaškem trg« štev. 1. 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh verifikatorjev. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajni nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. Rusija in Vatikan. V decembru 1. 1882 sta Rusija in sv. Stol sklenila pogodbo, ki obsega tri točke : 1. Upravo razpu-ščenih škofijstev, 2. semenišča, 3. cerkveno akademijo v Peterburgu. Gled6 druge točke je bilo dogovorjeno v pogodbi, da škofijska semenišča ostanejo pod vodstvom škofovskim, škof imenuje ravnatelja, nadzornika in profesorje, kakor doslej, dogovorno z vlado. Skof pa more iz opravičenih vzrokov odstraniti ravnatelja, nadzornika in profe- sorje ter jih nadomestiti z drugimi osebami. Ako takoj ne imenuje namestnika, mora o tem obvestiti vlado. Semeniške štatute gledi uredbe, učnega načrta, pravic in dolžnostij osobja določa škof; pouk ruskega jezika, zgodovine in slovstva pa škof uravnava sporazumno z vlado in učitelje teh predmetov imenuje z odobrenjem vlade. Škofu pa pristaje prosto vodstvo učnih tečajev, pouka sploh in notranje discipline. S to pogodbo, katero sta podpisala Jacobini in Butenjev, se je zopet obnovila diplomatska zveza med Vatikanom in rusko vlado in za silo vredile razmere katoliške cerkve v Rusiji. V označeni pogodbi pa ni nobenega govora o državnem nadzorstvu pri izpitih iz ruskega jezika, zgodovine in slovstva, za katere škof imenuje učitelje z odobrenjem vlade. Dne 15. maja m. 1. pa je izšel ukaz, da sme država nadzorovati izpite iz naštetih predmetov v katoliških semeniščih na Poljskem. Ta ukaz naravnost nasprotuje pogodbi iz I. 1882, ki gledi pouka prepušča škofom popolno prostost. Naravno, da je ta ukaz vzbudil v Vatikanu neprijetno začudenje, kajti ruski uradniki bi si s časom skušali pridobiti ves vpliv tudi na cerkveno vzgojo katoliških duhovnikov. Mnogi listi zatrjujejo, da je vsled tega ruski zastopnik pri Vatikanu, Izwolsky, potoval v Peter-burg ter carju osebno sporočil pomisleke Leona XIII. Izwolsky se je vrnil na svoje mesto ter sv. očetu izročil lastnoročno pismo carja Nikolaja II., ki je sv. očeta jako razveselilo, kakor zatrjujejo italijanski katoliški listi. Pismo baje obseza povoljna pojasnila. Čudno pri tem pa je vendar, da ukaz z dne 15. maja 1. 1895 še vedno ni preklican. „Univers" pripomni, da hoče ruska vlada dobiti zagotovilo glede izvrševanja pogodbe. V trinajstih letih je vlada vendar mogla dobiti dotično zagotovilo ; ako pa ne, potem je mogla opozarjati na pogodbo, a ne izposlovati ukaz, ki govori naravnost proti pogodbi. Iz tega postopanja smemo le sklepati, da hoče ruska vlada polagoma dobiti v roke nadzorstvo vsega poduka v katoliških semeniščih. Pisava rodbinskih imen. (Interpelacija posl. Višnikarja in tovarišev v seji poslanske zbornice dne 12. marca 1896.) Kakor poročajo javni listi, je poslal vodja okr. glavarstva baron Mac Nevin dvema odbornikoma hranilnice in posojilnice v Glinjah naslednji odlok: „V smislu cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96 se poživljate, da pišete svoje rodbinsko ime v pravem pravopisju, kakor se nahaja v matrikah glinjske župnije, „Sablatschan" in ne, kakor dosedaj napačno „Zablačan" in „Sabla-čan". Ako se ne bodete pokorili temu povelju, vas zadene ostra kazen. — C. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu, dne 13. januvarija 1896. C. kr. vladni svetnik: F. baron Mac Nevin." Pred vsem je pripomniti, da sta brata Zablačan vpisana v registru deželnega sodišča v Celovcu pod tem imenom, in smeta torej kot zastopnika posojilnice podpisovati svoja imena le na ta način. Navedeni odlok ni utemeljen niti v zakonu, niti v resničnih razmerah in tudi ni bil izdan vsled kake potrebe, marveč kaže le odkrito sovraštvo nasproti slovenskemu pravopisju, katerega bi gotovo ne smel kazati kot vodja polit, oblasti. LISTEK Ropar Ferme pred porotniki. (Izvirno poročilo.) Dne 31. marca vršila se je v Celju porotna obravnava proti Pavlu Ferme-tu zaradi štirih roparskih umorov in proti tovarišu njegovemu Mazzoni-ju, ki je baje Ferme-tu pri tem pomagal. Težko je občinstvo pričakovalo te obravnave, zato se je zbralo pri obravnavi veliko poslušalcev, tudi iz Vranskega jih je bilo nekaj navzočih. Najprej so prebrali obtožnico in na to so pričeli z obravnavo gledi umora v Trojanah. Predsednik sodišča je očital zatožencu, da je v Trojanah umoril Vincenca Novaka in da je skušal umoriti tudi njegovo ženo Marijo Novak, ter ga vprašal, ali še taji to zločinstvo. Ferme vse taji in pravi, da o tem nič ne v6. Predsednik: Kje si pa bil v noči od 27. na 28. novembra lanskega leta? — Ferme: Doma sem bil, pri peči sem zvečer sedel in potem doma spal. — Predsednik: Ali si bil celi dan doma? — Ferme: Celi dan. — Predsednik: Kdaj si pa zjutraj vstal ? — Ferme: Ob štirih. — Predsednik: Tvoja mati pa pravi, da te ni bilo doma, in tvoja sestra pripoveduje, da si zvečer ob šestih šel z doma in da si prišel ob dveh po polunoči domov. — Ferme: To ni res; jaz sem doma ostal, ženske nič ne vedo. — Predsednik: Ali si poznal Novaka ? — Ferme: Ne, jaz ga ne poznam. Na to izprašujejo Mazzonija, ki pravi, da je dobil denar 27. novembra od svojega očeta ter da je ono noč prenočeval pri Sternišku v Zaplanini ter da je še le drugi dan zvedel, kaj se je zgodilo v Trojanah. Potem pridejo priče na vrsto. Marija Novak, žena umorjenega Vincenca Novaka, stvar tako-le pripoveduje: Jaz sem spala na levo v kamri. Najedenkrat zaslišim ropot iz hiše, kjer je mož spal. Hitro zavpijem, kdo da je, in ker ne dobim nobenega odgovora, vstanem, grem v hišo in vidim, kako neki človek seka z dolgim nožem po možu, ki je ležal v postelji. Urno skočim k njemu, ga zgrabim ter ga z največjo silo potisnem skozi vrata in jih zaprem pred njim. Potem napravim luč, pogledam na posteljo in spoznam, da je mož že mrtev. Zato odprem vrata, hoteč klicati na pomoč. V tem skoči morilec zopet v hišo, kjer sem ga pri luči dobro videla, skoči proti meni, vgasne luč ter tudi mene skuša končati. Na moje vpitje se vzbudi otroci, ki so prihiteli v hišo. Morilec se je zbal in je ubežal. Prizadjal mi je osemnajst ran, kakor so to tudi zdravniki spoznali. Predsednik: Ali pa obtoženega Fermeta dobro poznate? — Priča: Prav dobro. — Na to se obrne k morilcu, rekoč: Da, prav ti si bil in nobeden drug, dobro sem te spoznala pri luči in ko bi živela tisoč let, nikoli bi ne pozabila na tvoj obraz. — Predsednik: Kakšen nož pa je imel? — Priča: Dvorezen. — Predsednik: Ali je imel vaš mož denar? — Priča: Imel je 400 gld., katere je kot posojilo dobil vsled potresne škode. — Predsednik: Ali so pa ljudje vedeli, da je vaš mož dobil denar, ali je Ferme mogel to vedeti. — Priča: Seveda, to je v okolici vsak vedel. Ferme vse taji in pravi, da ni on nikoli bil pri Novakovih. Zagovornik omeni trditve priče, da je imel morilec mazulje po obrazu, katerih pa sedaj ni videti na Fermetovem obrazu. Zdravnik pojasni, da to ni nič čudnega, ker sedaj obtoženec toliko časa ni bil na solncu. Desetletna hčerka Jožefa Novakova tudi spozna morilca in na stavljeno vprašanje reče: Oni je bil ravno tak. — Marija Novakova, druga hči, pove, da jo je sestra vzbudila s kričanjem ter da je hitela v hišo, kjer je našla mater v krvi na tleh, oče pa je bil že mrtev v postelji. Drugi dan je našla na vrtu škatljico žvepljenk, nekaj obžganih je ležalo po tleh. Zandarm Jirak izjavi nastopno : Našli smo okoli hiše stopinje v snegu in sicer stopinje od dveh ljudij. Te stopinje smo premerili na čevljih obtožencev in se prepričali, da se popolno vjemajo s Fermetovimi in Mazzonijevimi. Iz teh stopinj je bilo spoznati, da je Ferme najprej skozi okno opazoval, kaj ljudje // Pod cesarsko naredbo z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96 se lahko Bubsumira zelo veliko, toda da spada pod to določbo slovensko pravopisje, je znal odkriti in iznajti samo znani germanisator baron Mac Nevin. Omenjena naredba ne govori o kaki spremembi imen in tudi ne o pravem ali napačnem pisanju imen, marveč le o načinu pisanja, s katerim se žalijo oblastva. Ako se pa baron Mac Nevin vkljub temu sklicuje na ta odlok, tedaj se mora sklepati, da se Čuti žaljenega že s pravopisno pravilno pisanimi slovenskimi imeni in smatra to za demonstracijo. On ni v to poklican organ, da bi odločeval, kako se mora pisati ime. Njegova trditev, da je pisava slovenskega imena „Sablatschan" pravilna in nasprotno napačna z „Zablačan", je neresnična. Uradno priznano, od 1. 1850 v drž. zak. in v dotičnih deželnih zakonikih navadno slovensko pravopisje ne pozna črke „tsch", marveč le „č". Ako Nemci nadomeščajo svoje črke sch (š) in tsch (č) z drugimi znamenji, kar gotovo ni izključeno, tedaj bi se morali po mnenju barona Mac Nevina sedaj navadna pismena znamenja sch in tsch v nemških rodbinah in krajevnih imenih ohraniti na veke, nasproti pa izbacniti iz slovenskih imen vsi č, š in ž. V tem slučaju se pa ne govori o kakej spremembi ali pačenju imen, ampak le o rabi slovenskega pravopisja, kateremu preti baron Mac Nevin s kaznijo. „Zablačan" je identično s „Sablatschan" ali „Sablazhan", vse tri pisave označujejo jedno in isto ime in se popolno jednako izgovarjajo. Da se določeni obstoječi predpisi glede priimkov in imen le v to, da uravnavajo le prave imenske spremembe in ne tudi pravopisje imen, je dovolj jasno iz vsebine in namena dotičnih predpisov. Potreba, osebo zaznamovati, se pokaže v tre-notku rojstva. Ko se je pričelo krščanstvo, dajali so vsakemu novorojencu pri krstu ime. A to ni zadoščalo. Izbirali so si še razne priimke, da so ločili družine in rodove. Minolo stoletje so pričeli zakonito urejevati označevanje imen. Patent z dne 1. novembra 1786, št. 591 določa, da žena in otroci dobivajo ime in grb moža, oziroma očeta. Za Galicijo izdani cesarski patent z dne 3. februv. 1776 je proti zlorabi, da otroci in hčere podložnikov premi-njajo očetovo ime. (Konec sledi.) Politični pregled. V Lj u bi j a ni, 3. aprila. Badenijeva vlada in moravski Čehi. Organ moravske ljudske stranke „Lidove Novinj" objavlja v jedni zadnjih številk govor poslanca dr. Stranskega. V naslednjem posnamemo nekaj stavkov, ki jasno slikajo razmerje mej Badenijevo vlado in češkim narodom na Moravskem. V prvi vrsti se omenja tukaj boj za češko državno pravo. V do- delajo v hiši. Potem pa je splezal na češpljo, ki je stala tik hiše, ter se z zibanjem zagnal na hodnik na vrhu. To se vidi tudi iz tega, ker je bilo pri češplji več vej odlomljenih in so se na hodniku spoznali sledovi blata od čevljev in ker so se zgorej našle tudi žvepljenke. Našli so tudi gumb, kakoršnih pri hiši niso imeli, in pozneje Be je tudi dognalo, da je bil ta gumb odtrgan od Fermetovega telovnika. — Priča Ana Ferme, sestra zatoženčeva, pove, da je njen brat šel omenjeni večer ob šestih z doma, rekoč, da gre v Trojano, in da je prišel ob dveh zjutraj domov. Drugi dan je bil Pavi zelo čuden, nič ni govoril, ves zamišljen je bil in za glavo se je prijemal. Isto pov£ tudi obtoženčeva mati. Obe priči pa dostavite, da si je vsled svoje lenobe Pavi le malo prislužil, da je sproti vse zapil. Ni torej verjeti, da bi si bil on mogel toliko denarja prihraniti. Imel se je ženiti i Julijano Mazzonijevo; njeni ljudje so silili, naj se kmalu vzameta ter mu namignili, naj dobi kaj denarja. Priča Peter Derzak povd, da je srečal zvečer 27. novembra dva človeka, ki sta šla v Trojano ter imela klobuka pokrita globoko čez čelo. Na njegov pozdrav nista dala nobenega odgovora. Velikosti sta bila prav take, kakor sta obtoženca. Priče Anton Sternišnik, njegov brat in pa hlapec, pri katerih je Mazzoni trdil, da je prenočeval, izpoved6, da je res jedenkrat bil pri njih čez noč, pa se več dobro ne spominjajo, kedaj da je to bilo. — Na to je predsednik prebral izjavo mitničarja tičnih stavkih se navdušujejo moravski Čehi za naj-odločnejo opozicijo nasproti vsaki vladi, katera ne pokaže toliko dobre volje, da bi ustregla češkim zahtevam. Badenijeva vlada je v tem oziru nekoliko boljša od Windi8ch-Graetzove, da nas ne draži in ne vznemirja, vendar nam pa tudi ničesar ne da. Tudi v šolskem oziru nam ni sedanja vlada prav nič naklonjena. To nam spričujejo naše zahteve v deželnem zboru glede podpore nekaterim Matičnim šolam. Pri tej priliki bi bil moral ces. namestnik pokazati, da nam vlada ne nasprotuje v opravičenih zahtevah, in priporočati dotične predloge. Toda kaj tacega smo od njega zaman pričakovali. Jednako se godi tudi z ostalimi opravičenimi zahtevami češkega naroda. Najbolj značilno je pa njeno postopanje tedaj, ako jo opozarjamo na kake nujne potrebe. Ob vsaki priliki se nam pokaže na deželni zbor, češ tukaj bodete našli gotovo pomoč. Pri tem se pa ne premisli, da v deželnem zboru nimamo večine, in da se vse naše prošnje kratko malo odbijejo. Iz vsega tega sledi, da nam je grof Badeni ravno tak neprijatelj, kakor je bil svojedobno grof Taaffe. Posl. Strausky in drugovi skušajo sicer pred ljudstvom pojasniti težavno stališče moravskih Cehov in z vso silo udrihajo po vladi, toda kadar je treba v resnici potegniti se za ljudske pravice na mero-dajnem mestu, tedaj vržejo v kot svojo toli pov-darjano „najstrožjo opozicijo" in se dajo voditi in slepiti, kakor komu drago. Dokler češki narod ne bode imel zadostno število takih zastopnikov, da si bodo upali javno povedati svoje mnenje in potegniti se za pravice svojega ljudstva, tako dolgo zaman pričakuje rešitve. Razpor mej gališko ljudsko stranko in poljskim, klubom se od dne do dne občutneje prikazuje na dan. Skoro nobeden dan ne mine, da ne bi udrihalo zelo razširjeno glasilo ljudske stranke „Kurijer Lvovski" z vso silo po vladajoči stranki. V pojasnilo, kako strastno vodi ta boj gališka opozicija, navedemo naslednji odstavek iz najnovejšega članka omenjenega lista. Dotični odlomek slove: „Najskrajni čas je že, da ljudstvo pokaže svoje mišljenje in dokaže našim poslancem, da volilci niso tukaj radi njih, marveč poslanci radi volilcev. Cas je, da se poslancem dokaže, da za nje niso mero-dajni ministri in dvorni svetniki, marveč le zaupanje volilcev in njihovo delovanje za ljudske koristi. Najjasneje se bode pa pokazal značaj in kvalifikacija naših poslancev porodom razprave o volilni reformi in tedaj bodo naši volilci lahko uvideli, kako zastopajo ljudski zastopniki njihove koristi." V teh stavkih izražena misel bode našla gotovo občno simpa-t'jo, le obžalovati je, da se je sprožila še le zdaj, ko je gališko prebivalstvo že tako odvisno od svojih tlačiteljev gospodovalcev, da jih bode stalo mnogo truda, ako se bodo hoteli osloboditi krutega jarma. Položaj na Kreti se ni prav nič zboljšal, odkar je došel novi generalni guverner Turkhan-paša, marveč se je Se mnogo poslabšal. Pomilo- Veberja, ki je slišal mej razgovorom Fermetovim in Mazzonijevim besede: „Zaslužka ni nič, treba je, da gremo na rop." Zdravnika sta na to izjavila, da je morilec rabil pri umoru dvorezen nož. S tem je bila dovršena razprava o umoru v Trojanah in na vrsto je prišla razprava o trojnem umoru v Ločici. Predsednik : Ali si ti umoril Martina Trefel ter Heleno in Tomaža Fiorijanca ? — Ferme : Nobenega. — Predsednik: Kako pa je to, da so našli pri Tro-felnu v hiši krvavo sekiro, o kateri so rekli, da je tvoja. — Ferme: Sekira ni bila moja. — Predsednik: Kje si pa dobil nanagloma toliko denarja? Dobili so pri tebi nad sto goldinarjev. — Ferme: Denar sem si zaslužil in prihranil. — Predsednik: Dobili so pa tudi pri tebi srebrne dvajsetice in stare petice, katerih je umorjeni Trofel precej imel. Kje si te dobil ? — Ferme: Sanjalo se mi je, da je pod neko bukovjo zakopan denar, šel sem tja in res ondi našel 50 srebrnih dvajsetic. — Predsednik nato pokaže obtožencu suknjo, ki je bila zunaj vsa krvava. Obtoženec prizna, da je suknja njegova, toda pravi, da jo je pred več dnevi pustil v oni hiši in da tisto noč te suknje ni imel. Veščaki so izjavili, da je suknja le od zunaj oškropljena in se vidi, kakor da bi bil kedo vanjo obrisal okrvavljeno sekiro. Ogled iu zdravniki so dognali, da se je grozno zločinstvo zgodilo mej osmo in deveto uro zjutraj. ščenje krščanskih vjetnikov se ne more izvršiti, ker se dotični odbor noče posluževati dotičnih vladnih ugodnostij. Vsled tega 86 snujejo v raznih krajih novi odbori. Vkljub vsakdanjim nemirom se poroča iz Carigrada, da bodo kmalu potihnili vsi nemiri, ker bode vlada odposlala nove vojne moči. Iz Aten se poroča o novih umorih. Turk-han-paSa je ukazal zapreti zopet 100 oseb, mej njimi 40 Mohamedanov. »Zlata doba« torej na Kreti Se ni napočila vkljub raznim poročilom o »vzglednem miru« od vladne strani. Angleži v Afriki. Upor v pokrajini Mata-belov provzroča sebičnim Angležem mnogo več opravila, nego jim je ljubo in so se sami nadejali. Ma-tabeli so mešan narod, obstoječ iz Kafro? in Beču-anov, in prebivajo na severu od transvaalske republike. L. 1886 si je te pokrajine osvojila Anglija. V istem času je imela tukaj 4000 vojakov, s katerimi je general Warren ukrotil domače upornike. Sedaj opravlja ta del dežele v ime angleške vlade governor kaplandske kolonije, kateremu je prideljenih za vzdržavanje miru 500 angleških vojakov. Omenjeni governer je pa z ozirom na matabelske pokrajine skoro popolno neodvisen od „Cbartered-Companyje", katere vodja in načelnik njenih čet Jameson se z mnogimi svojimi častniki nahaja sedaj v Londonu, koder mora upravičevati zadnji napad na Boerje. Imenovana družba je pa preglavica posamnim južnoafriškim rodovom in tako tudi Matabelom, ki so porabili sedanjo ugodno priliko, da se otresejo neznosnega jarma oderuške angleške družbe. Kot glaven vzrok za splošen upor se navaja zelo stroga naredba, s katero namerava družba zatreti že dalje časa razširjujočo se živinsko kugo. Pri tem pa trpi zelo veliko živinoreja, ki je glavni pogoj za obstanek domačinov, in je torej popolno upravičena njihova splošna iazburjenost. Angleži sicer trdijo, da so provzročili ta upor Boerji ali Buri, ki so največji nasprotniki Angležev a ob jednem zvesti zavezniki Bečuanov. Ta trditev pa ni popolnoma verojetna, kajti Matabeli so že sami uvideli, da si zagotove svoj obstanek le tedaj, ako se oproste evropskih Be-bičnežev. Kako velika napetost vlada mej Angleži in južnoafriškimi rodovi, je razvidno iz nekega pisma, v katerem se trdi, da boji in upori ne bodo poprej ponehali, dokler ne postane iz posamnih angleških pokrajin jedna sama, popolno neodvisna republika. Angleška vlada torej nima pričakovati nič dobrega, ako se upro njeni nadoblasti vsi ondotni rodovi. Cerkveni letopis. Križev pot v Jeruzalemu. (Bpisal dr. Pr. Se dej.) (Dalje.) Ulica »Sitti Marjam«, skozi katero sva sedaj za Kristusom hodila (kakih 390 korakov), se pri avstrijskem gostišču (hospicu) zliva v povprečno ulico, ki prihaja od severnih vrat (DamaSčenskih) in vodi proti jugu po takozvani dolini Tyropeion. 3B55BBBBBBBM Takrat je bil umorjeni Trofel v gostilni pri Blatniku. Mej tem je Ferme zadavil 14 letnega Tomaža Florjanca, nato je šel morilec v hlev, kjer je molzla Helena Florjanec, tudi to je ubil. Obležala je blizu krave, poleg nje je bila posoda do polovice napolnjena z mlekom. Nesreča je hotela, da je ravno takrat prišel Trofel domov, in tudi njega je zadela jednaka nesreča, tudi njega je Ferme umoril. To se je lahko zgodilo v pol ure, kar potrdijo pozneje tudi priče. Priča gostilničar Blatnik pove, da je bil Trofel pri njem ob osmi uri; čez pol ure je šel domov. Kmalu nato je prišla njegova žena domov ter mu rekla, naj gre ž njo k Trofelnu, ker tam se je morala pripetiti kaka nesreča, ker se ji nobeden ni oglasil, ko je hotela v hišo. Oba sta šla k Trofelnu in sta našla ondi tri mrliče. Precej eta vso stvar naznanila žandarmom. — Nadaljne priče so potrdile, da je okrvavljena sekira Fermetova; več prič pove, da so malo čez polu devetih srečale Fermeta, ki je šel od Trofelna proti cesti. Glede stvarij, katere je Ferme nakupil z oro-panim denarjem, pove urar Valentin Vasle z Vranskega, da je Ferme kupil dve uri in da je pri plačevanju zmenjal dva desetaka. — Čevljar Jurjevec potrdi, da je Ferme pri njem kupil čevlje za 5 gld. 80 kr. in da je tudi z desetakom plačal. — Jednako je pri Vrečarju kupil čevlje in jih plačal z desetakom. Ferme je sam, ko je bil v Celju vtaknjen v Na oglu, kjer se te dve ulici zlivata, je tretji 8tacijon v spomin prvega Kristusovega padca. Kos stebra iz rudečega marmorja ter latinski napis >111. St.« kažeta to postajo. Prav blizo, le malo korakov nižje, je na isti strani ulice četrti Stacijon, kjer je Jezus srečal svojo žalostno mater. O kako bridki meč je tedaj presunil dvoje najplemenitejsib srci Nekdaj je stala na tem mestu cerkev Marijine omedlevice (S. Marija dello Sp&simo), katero so pozneje Moha-medani pretvorili v kopelj, ali dandanes je, hvala Begu, tu kapela in poslopje katoliških Armencev. Zdaj je treba zaviti jo zopet v drugo ulico, ki se arabski zove ulica žalosti (Tarik el alam) in vodi proti zapadu, in sicer vedno navkreber. V tej ulici, ki je precej ozka, kamenita in z obloki prikrita, nahajajo se peti, Sesti in sedmi Stacijon. Peta postaja je brž pri vhodu v to ulico na levi strani pri prvi hisi, kakor v kamnu vdolbeni napis pričuje. Tu je namreč pomagal Simon iz Ci-rene Kristusu težki križ nositi, a ne tako, kakor slikarji slikajo, čeS, da sta oba skupno nosila, nego Simon je zadel na svoje rame celi križ. Kristus je najbrž nosil na Golgoto celi križ, ne pa povprečni njega hlod samo. A utrujeni naS Zve-ličar se ni mogel dolgo odpočiti, kajti že za 86 metrov ali 140 korakov pridemo k šestemu Stacijonu. Tu je namreč stala in še stoji (seveda ne prvotna) hiša usmiljene Veronike (najbrž Berenike), katera je prerinila gnječo ljudstva in vojakov ter podala Kristusu prt, da si je obrisal obraz krvavi. Kakor je znano, se hrani Veronikin prt s Kristusovim vtisnjenim obrazom v Rimu, in sicer v veličastni cerkvi sv. Petra. Hišica sv. Veronike je zdaj last katoliških Grkov, ki so obnovili starodavno ondotno cerkvico in so jo lani posvetili. Na koncu ulice «tarik el alam« stopimo čez prag «sodnijskih vrat«, kjer je sedmi Stacijon ali drugi Kristusov padec. Tu je namreč bil konec mestnih zidin (drugega zidu), v katerih so bila vzidana sodnijska vrata (Porta judiciaria), kakor pričajo ostanki zidin in mestnih rovov v najnovejšem času tu izkopanih. Imenujejo se pa sodnijska vrata zato, ker so tu k smrti obsojenim bojda v drugič obsodbo razglasili in jo k stebru pribili. Prekoračivši prag sodnijskih vrat pridemo v dolgo povprečno ulico oljskega bazarja, ki vodi od juga proti severu, vendar mi krenemo čez to proti zapadu v takozvano ulico Hanke. Pri zidu grškega samostana Karalambos se zopet ustavimo, da se pomudimo pri osmi postaji, kjer je Kristus tolažil jokajoče žene. Res! Za časa Kristusovega trpljenja so ženske junaško hodile za njim, ne boječ se nikogar, ter vztrajale cel6 pod križem, med tem ko so moški, celo njegovi učenci, strahopetno ga zapustili. Ali ni tedaj slabi ženski spol osramotil moške ? luknjo, povedal jetniearju Prijatelju, da je umoril one tri v Ločici in sicer vpričo paznika Goldnerja in mestnega oskrbnika Derganca. Pri razpravi pa ni hotel o tem ničesar vedeti. Zdravniki so povedali, da je Ferme Tomaža Florjanca zadušil, drugima pa z ranami na glavi končal življenje. Dogaano je tudi, da je imel Trofel denar v omarici v steni, in da je Ferme za to vedel, ker je večkrat pri tej hiši delal. Po zaslišanju prič je državni pravdnik Galle v obširnem govoru dokazoval, da je Ferme storil vsa našteta zločinstva ter da mu je pri prvem tudi Mazzoni pomagal, zato predlaga, da se oba kriva spoznata. Od sodišča odločeni uradni zagovornik dr. Dečko Fermeta ni mogel zagovarjati, pač pa je dokazoval, da Mazzoni ni kriv. Nato je načelnik porotnikov po kratkem posvetovanju naznanil, da so porotniki Fermeta soglasno spoznali krivega, Mazzonija pa nekrivega. Sodišče je potem obsodilo Fermeta v smrt na vislice, Mazzonija pa oprostilo. Trdovratni Ferme se ni dosti zmenil za smrtno obsodbo. Pač žalosten vzgled, kam človeka pripelje lenoba in pohlep po vživanju 1 Od osme do devete postaje bi bilo le kakih 85 korakov, zasukavSi jo proti jugu, ali žalibogje pot do bližnje devete postaje zadelana; zatorej se moramo po isti poti vrniti v oljski bazar in še le po dolgih ovinkih dosežemo deveto postajo, kjer je Kristus tretjikrat padel pod križem. Skoro bi se bila pri teh ovinkih izgubila; tolika je po bazarju gnječa, Sum in krik, smrad in umazanost, da je res težko moliti križev pot. (Konec fiždi-) Dnevne novice. V Ljubljani, 3. aprila. (Velikonočne procesije) se bodo vršile v soboto: Ob 3. uri popoludne pri Uršulinkah, ob '/<5 uro v stolnici, ob 5. uri v Trnovem in pri sv. Petru, ob 6. uri pri sv. Jakobu in pri o. o. frančiškanih, v nedeljo zjutraj ob 4. uri v cerkvi Jezusovega Srca. — Zaobljubljena potresna procesija s sv. R. T. pojde v nedeljo popoludne ob 3. iz stolnice po Poljanah mimo št. peterske eerkve h kapelici M. B. na „Friš-kovcu". V slučaju deževnega vremena procesija izostane, izpostavljeno pa bode sv. R. T. po vseh farnih cerkvah ljubljanskih od 3.-4 ure. Navadne pridige v nedeljo popoludne na vsaki način izostanejo. (Mestni zbor ljubljanski) je sinoči nadaljeval sejo, v kateri je župan prebral dopis, s katerim se mestni odborniki povabijo, da se udeležijo velikonočnega vstajenja v soboto popoludne. — Nadalje je župan naznanil, da je dobil magistrat od vlade odlok, v katerem deželna vlada naznanja, da regulacijskega načrta, katerega jej je predložil mestni magistrat ljubljanski, ni potrdila, ker se nanj ne morejo uporabljati zakonita določila. Po magistratu predloženi načrt ne zadostuje zakonitim določilom ne gledd postopanja in ne gledč tehnične izpeljave ter ga vlada zaradi teb nedostatkov ne more vspre-jeti kot podlago nadaljnih obravnav. Ker pa je nujno, da se podrta poslopja čim preje zopet zgradb in zato ni moči čakati na konečno rešitev tega vprašanja, zato magistrat na podlagi dosedanjega stavbenega reda izvršuje svoj posel ter posebej pazi na določila gled6 stavbene črte, da poznejša vrav-nava mestnega načrta ne bo prizadevala prevelikih težav. — Odbornik dr. Tavčar pravi, da je ta odlok presenečil gotovo mestni zbor, ker se s tem kaže, da se hoče vsa stvar zopet zavleči. — Odbornik Hrasky iz tehničnih ozirov obžaluje ta odlok. — Odbornik dr. Gregorič meni, da s tem odlokom vlada noče braniti, da bi se ne začelo graditi, ker ima magistrat tudi sedaj že pravico, vsakemu načrtati mejo, ki se ozira na prihodnji regulacijski načrt, po katerem naj gradi svojo novo hišo. Konečno se odlok deželne vlade izroči upravnemu odseku, da poroča o njem in sestavi ugovor na mi-nisterstvo proti temu odloku. — V imenu vodovodnega upraviteljstva poroča odb. Hrasky o nakupu tretjega parnega kotla ter predlaga, naj se zato vsprejme ponudba alpinske montanske družbe (6000 gld.) ter naj se sklene z imenovano tvrdko potrebna dogodba. — Odbornik dr. Gregorič vpraša pri tej točki, kaj je z vodovodnim inžener-jem gospodom Hanušem, ali je še stavbeni podjetnik ali je zopet stalno nastavljeni inžener pri mestnem vodovodu. — Odbornik dr. Tavčar odgovori v imenu personalnega odseka, da se o tej stvari kmalu poroča mestnemu zboru. — Odbornik S e -n e k o v i č predlaga v ime odseka za električno razsvetljavo, kako naj se kmalu preskrbi za pravočasno dobavo potrebnih kolov za električno žico. — Odb. S u b i c predlaga z ozirom na dopis poštnega ravnateljstva, naj se za napravo telegrafske kolibe za žice dovoli prostor v parku nasproti „Narodnemu domu". — Odbornik Senekovič k temu dostavlja resolucijo, s katero se pozivlje poštni erar, da uvede električno razsvetljavo v novem poštnem poslopju. Sprejeto. — Gledi prošnje kranjske stav-binske družbe za razdelitev btavbišča na Vrtačah stavi odbornik S u b i c nastopne predloge: Občina je pripravljena prodati prostor, kolikor ga je na za-hodui strani tira južne železnice, ako se vravnajo stavbene črte v smislu regulacijskega načrta, ako družba plača kvadratni meter po 2 gld. 50 kr. ter preloži cesto na svoje troške. Prošnji stavbene družbe za dovolitev, graditi majhne hišice v trikotu onkraj železnice, se za zdaj ne ustreže, ker za oni kraj 6e ni določen stavbeni načrt. Sprejeto. — Odbornik V e i k a v r h naroča magistratu, naj se pri oddaji barak za stanovanje posameznim strankam ozira na resnično potrebo prosilcev, vzlasti na take, ki morajo iz stanovanj, ker se podro dotične hiše in ne morejo dobiti stanovanja po hišah. — Na to je bila tajna seja, v kateri se je vršilo več osebnih stvarij in prošenj glede grajenja novih hiš in odkupa stav-bišč za vravnavo stavbene regulacijske črte. (Osebna vest.) V včerajšni tajni seji mestnega zbora ljubljanskega je bil imenovan g. Fr. Ban, praktikant pri deželni vladi, inženerjem pri mestnem stavbenem uradu v Ljubljani. (Iz Novega Mesta) 29. marca: Zadnje dni smo imeli tu preč. gg. provincijala in prijorja usmiljenih bratov iz Gradca. Kakor čujemo, je bil poglavitni vzrok, da sta prišla, povečanje naše bolnišnice, kar je istinito jako potrebno. Prostora vedno pomanjkuje. Ta teden je prišlo že tako daleč, da so morali gospodje dve postelji za bolnike namestiti na hodišču. Sedaj je to mogoče, ker je vreme nenavadno gorko; po zimi bi se nikakor ne dalo. Čast in hvala slavni hranilnici kranjski, da se je tako velikodušno jeseni spomnila dolenjskih trpinov bolnikov, da je odločila 15.000 gld. za povečanje bolnišnice v Kandiji. Upamo, da se bodo našli še drugi blagodušni dobrotniki. — Načrti za podaljšanje bolnišnice so gotovi; odposlali so se že v Ljubljano. Ako bodo potrjeni, se začne kar letos z zidanjem. Bog daj srečo ! * * * („Obrednik za cerkvenike",) knjižica, katero je spisal bivši kaplan konješki, gosp. Jernej Voh, izide po praznikih v novem popravljenem iztisu v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Naročila naj se pošiljajo omenjeni tiskarni v Maribor. Ko bode knjižica dotiskana in vezana, 8e bode takoj razposlala. * * * (Vedno bolj se svet zanima) za Kathrei-nerjevo sladno kavo, zato je tovarna priredila podobo izvirnih zavojev, ki jo danes podamo v prilogi ter na njo slavno občinstvo še posebej opozarjamo. Telegrami. Dunaj, 3. aprila Po navadnih obredih so včeraj dopoludne v cesarjevi ceremoni-jalni palači umivali noge 12 starčkom; umivanje je izvršil cesar v navzočnosti članov cesarsko hiše, ministrov in več drugih dostojanstvenikov. Umivanje nog starim ženicam je moralo izostati radi odsotnosti cesarice. Dunaj, 3. aprila. Po posredovanju drž. poslancev Steinerja in Pernerstorferja se je podala deputacija gasilcev k okr. glavarju dr. Friebeisu, ki so izjavili, da pod sedanjimi pogoji ne morejo vsprejeti dosedanje službe. Stavka se torej nadaljuje. Berolin, 3. aprila. General Simon Sam je izvoljen predsednikom republike Haiti. Pariz, 3. aprila. V včerajšnji seji francoskega senata je zahteval senator Millard v ime levice vladnega pojasnila o zunanji politiki in senator Le Provost o splošnem položaju. Notranji minister Sarrien je zahteval, da se določi dan za odgovor na omenjeni interpelaciji v današnji seji, toda senat je sklenil, da se ima vršiti razprava že v današnji seji. Rim, 3. aprila. Major Jakobi je poslal vdovi generala Dabormide pismo, kjer se ji izroča dekret, s katerim je imenoval nemški cesar njenega soproga komanderjem kronskega reda, in izraža ob jednem sožalje nemškega cesarja. London, 3. aprila. „Reuters Office" se poroča iz Pekinga: Naprava železnice v Su-Cu se je dovolila. Francoskega poslanika je vlada odpoklicala. Kitajska vlada odločno dementuje vest, da bi se bila sklenila tajna pogodba z Eusijo, in izjavlja, da dotičen namen doseže tudi brez pogodbe. Kitajsko je pristopilo k svetovni poštni zvezi. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Picoollja v Ljubljani (Dunajska cesta), katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. o. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonasledniee-vdove nadvojvodinje SUr Štefanije. -3535 Steklenica velja 20 kr. 126 (50-7) 6 Umrli bo: 1. aprila. Marija Gual, davkarja vdova, 83 let, Študen-tovske uliee 1, plučnica. — Elizabeta Znrc, mizarjeva hči, 5 mesecev, Cerkvene ulice 21, bronchitis. 2. aprila. Marija Jereb, gostija, 74 let, Reber št. 6, srčna hiba. Meteorologično porodilo. S o čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo S s • ■S £ B a a > i 9. zvečer 731-3 6-8 j sr. szali. pol oblačno 3 7. zjutraj 2. popol. 731-5 7314 | 4-2 72 sr. vzh. m. ssvzh. oblačno H 00 Srednja voerajšna temperatura 60" in za 1'1° pod normalom. Poslano. Čajem, da se ob meni večkrat pomudi „Slovenski Narod". Bodi 1 Vajen sem tega in pripravljen na to. Moj poklic in moja pota se križajo ž njegovimi. Da me po svoje napada, obrekuje in opravlja, je njegova stvar, ne moja. Niti časa, niti volje nimam, da bi se menil zanj. Somišljeniki in ljudje, katerim ni strast premotila vse pameti, vedo sami, pri čem smo z „Narodom". Tožim sicer lahko in sodnijski osramotim klevetstvo, ki se mi prizadeva. Toda list, katerega odgovorni vrednik ne v6, kako prihajajo dolgi članki vanj, ne zasluži tega dela. Zaritim „Naro-dovcem", ki nas imajo vse duhovnike za podle, brezznačajne lizune in hinavce, ne pomaga noben dokaz; pri prijateljih pa ne potrebujemo zagovorov. Saj živim in delujem odkrito, — očito 1 Hudo je sicer, če se mi jemlje dobro ime in se z lažmi in zavijanji blati moja čast, a preveč se zavedam dolžnostij, ki mi jih nalaga moje sveto zvanje, da bi se dal s takim orožjem potreti. Boga hvalim, da me je po bridkih skušnjah poklical t svojo službo in ta služba mi je višji, nego dobro ime in čast. Zato jednostavno izjavljam: Nasprotnikom je vedno na razpolago moja oseba. „Slovenski Narod", .Delavec" in njuni, vzlasti pa dr. Tavčar naj se po volji izmišljajo o meni, kar jim drago. Lažejo naj, obrekujejo in opravljajo, kakor vedo in znajo. Nikar naj se ne boje, da bi jaz kedaj proti njim nastopil jednako pot, še manj pa naj pričakujejo, da bi vsled njihovih zabavljic ostavil delo, ki mi je nalaga moj poklic v narodovo večno m časno srečo. V Selcih, dne 2. aprila 1896. Dr. Jane* Ev. Krek. Na prodaj ima 195 10—8 Jakob LavrenČiČ v Sodražici. 221 13-4 v najbogatejši izberi, trpežno izdelane priporoča po najnižjih cenah L. Mikusch v Ljubljani, Mestni trg štev. 15. Pri farni oerkvi na Krki je oddati služba orpistain cerkovnika. Plača znaša do 400 gld. Nastopi se koj ali o sv. Jurju. 258 3-1 Cerkveno predstojni&tvo na Krki. 24 let star, neoženjen, teoretično in praktično izvežban, ki je že skozi 3 leta izvrševal svojo složbo v splošno zadovoljnost, liče službe, najrajše v župniji, kjer bi mogel ob enem pristopiti v župnišče kot vodnik ali pomočnik župnikovi ekonomiji, ker je v vseh strokah domačega, kakor poljskega dela vajen, in je bil ravno do sedaj tudi v enaki službi; mogel bi službo nastopiti takoj, ali pa v prihodnji Velikonoči, oziroma o sv. Jurju. 218 10—8 Blagohotne ponudbe upravništvu „Slovenca". P •ifcr Najnižja oena. i klobuke za 235 15-5 gospode in dečke iz klobučine priporoča velespoštovanjem O. J. Hamann v Ljubljani, Glavni trg št. 8. dur XaJnlžJa~oena. -¿¡T Št. 1173. 259 3—1 Gostilna y najem. Podpisano c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji kot lastnik za izvrševanje gostilnega in krčmarskega obrta, oddaja v imenu visokega erarja na Cerkvenem trgu v Idriji stoječo, novič popravljeno gostilno „pri črnem orlu" (takozvano veliko gostilno) z zraven spadajočimi prostori, zemljišči in inventarjem, ravno tako tudi letovišče „na Zemlji" a 1. oktobrom 1896 v najem. Zaradi najemnih pogojev se lahko pozv6 v pisarni c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji mej uradnimi urami, in se tudi isti na željo dotičnikov pismeno dopošljejo. Osebna predstava se že'i, za oskrbovanje obrti je znanje obeh deželnih jezikov potrebno. Oni, kateri se za ta najem zanimajo, naj svoje pismene, postavno kole-kovane in zapečatene ponudbe z napisom „Ponudba za najem gostilne" vštevši do 1. majnika 1896 pri podpisanem uradu vložč. C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji, dne 1. aprila 1896. Trnkoczyja ustna voda steklenica 50 kr., Trnkoczyja prašek za zobe škatljica 30 kr., kakor tudi 246 2 vse medicinično-kirurgične in pharmaceutione preparate, speoijalitete itd., dietična sredstva, homeo-patična zdravila, medioinska mila, parfumerije itd. priporočajo in razpošiljajo na vse strani lekarniške tvrdke: Ml Ubald pi. Trnkoczy, l\ Viktor pi. Trnkoczy, Dfflj, Dr. Oton pi. Trnkoczy, Dmj Julij pi. Trnkoczy, Dfflj, JOSfifM Vendelin pi. Trnkoczy, Pošiljatev z obratno pošto. Dunajska borza. Dn6 2. aprila. Skopni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru ... . 101 , Avstrijska zlata renta 4%......122 „ ...........~~ ' 101 „ 122 „ 99 . 981 . 366 , 120 „ 58 „ 11 » 9 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4*....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........43 C. kr. cekini........... & 10 20 10 30 35 . 77'/,. 77 „ 53'/,. 50 „ 66 . Dni 2. aprila. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 1% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6% . „ , dolenjskih železnic 4% 150 gld. — 157 75 194 — 99 — 141 — 127 — 107 — 112 — 98 35 99 It 20 166 H 60 130 — 99 n 50 - kr. Kreditne srečke, 100 gld................202 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 139 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ 20 Budolfove srečke, 10 gld.......24 „ 50 Salmove srečke, 40 gld........69 „ 25 St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 „ 50 Waldsteinove srečke, 20 gld......61 . — Ljubljanske srečke.........21 „ 76 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 165 . 50 Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3425 „ — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 441 „ 50 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 96 „ 75 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 63 . — Montanska družba avstr. plan.....82 . 25 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 159 „ 50 Papirnih rabljev 100 ................126 „ 75 _ Nakup ln prodaja__ vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri Irebanjlh, pri iiirebanja najmanjšega dobitka. Ealantna izvršitev naroAU na borsl. Menjarnična delniška družba „M KRČU Wollzeils it. 10 Dunaj, Ririahilfiritrisii 74 B. 66 jUrPoJaanila'Xa v vseh gospodarskih in Rnanftnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popoini varnosti mgr naloženih glavnic,