Ife-i ^ t &0CR.IOD1. K. K. JClOlUiUiiutuca, Wiee „SoLa" izhaja vsak Letvrtek in velja s poito prejemana ali r Gorici na doni poSiljana* Vse Icto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po- slam'cah" se plaguje za uayadno tristop- no vrsto: _____8 kr,J5e st -tisko-1 krat 7 », „ „ „ 2 „ d «.-/» ',, ,1 2 ft Zave^e 6rke po prostoru. V Gorici, 17. novembra 1876. Tecaj Posamezne Stevilke s» dobi 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go sposki ulidl blizo „treh kron". — v Trstu v tobakarnici „Via della en-senna 60". ' NaroCnina in dopisi naj se blago-voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Dejalcem in drugim nepre-ino^nim se narofinina ssniia, ako se ogla-se pri nrtdnistvi. filasilo slovcnskcga politicnega drustva goriSkega za brainbo iiarodiiili pravic. Po volitvah. Volitve za dezelni zbor so pri kraji in izvr.sile so se zadosti povoljno in eastno /a nas nanul, ako-pram je pretila velika nevainost, da zgubimo eno po-slansko mesto na Italijanc. Politieno druStvo ,.SIogau je storilo, kar je le moglo, da je odvrnilo to nevar-nost in odbor je na vse inogoce nacine se v zadtijem treoutku pogajal se in posredoval mej voliki velieega posestva, da so se zedinili za slovenskega kandidata in da so pri ponovljeni volitvi encga poslauca za ve-liko posestvo popolnoma kompaktno volili nayproti I-talijanom, katerim so na tak nafin Slovonci pokazali, da nijmajo nikoli upatija, da bodo nam vsled nase domaee razprtije vrinili Italijana za pnslanca. To pa kaie, da so goriSki Slovenci v resniei zreli in zavedni in da akopraui v prcpiru mej seboj nasproti skupneiuu Bovragu edini stoje" na brauiku. DruStvo „Sluga" je torej veejnoiua vendar prodrlo so svojimi kandidati in tudi tarn, kder nij, nij zarad tega nastala narodu no-bena Skoda, kajti, kakor smo uze lvMi. vsi po Slo-veneib na Gorifikem voljeni poslauci so dobri narod-njaki in bodo zmerom slo/no postopaii, kadaikoli bi bila na§a narodna reft v nevarno.sti. Da nSloga" pa nij mogla popolnoma he veco disciplino mej voltlee vpeljati, tega so krive mnoge intrige neznaeajnih, sebienih ljudij, katerim so volitve *:t& privatna, nego javna narodna zadeva. Te na.se besede je treba tolmaciti cum grano salis in ra/uniel jih bode le tisti, ki je dobro poducen v vseh stvareh, katere so se zadnji Las godile pod odejo in miiogo-krat tudi brez naSega vedenja. Obzaluvati moraiiio tudi pri tej priliki, da je piiSel na svitlo oklic na vo-lilce v Stev. 42, kateri nij sicer oaia direktna zadeva, ampak odbora Sloginega in je pri§el v na§ list §e ce!6 brez vedenja naSega urednika, kateri se z njim Cisto nit nij vjemal. In da nas kedo ne bode razumel napafino, naj poverao, da mi smo za mir in spravo; ampak zarad tega §e aijsmo one principe, ono na§e prepri^anje o reCeh, dogodkih in osebah, katero smo imcli pred spravo, popolnoma preklicali in tudi no^emo, da bi m o nas mislilo, da to, kar smo popreje trdili, zdaj zgre-vani preklieujemo, kakor kak neznaCajneS, ki denes to prekli^e, kar je vLeraj trdil. Ka§a dasnikarska Cast LISTEK. (Povest m nemSko-francoske vojne) (Slobodno po nemikem.) V velikej kr^marskej sobi napraviti je dal strijc Tone dolgo mizo. Okrogle. porabljene mize, katere so splob gostom slu^ile, odnesli so na dvoriSde. Miza je bila lepim prtom pograena, na sobinih stenah pa so se krasno podajale veje jelkove; nekaj lepih, velikih stolic je stalo na gornjem konci mize, s kratka: na pvvi pogled je vsiik moral reLi, da je strijcu Tonetu na srci bib to, da sprejme lepo goste, kateri imajo biti price pri zaobljubovanji njegove pitorake. Ob doloCeni uri tudi pridejo vsi povabljenci. Glalar iz Unterbibla je piiiel v dolgi, Crnisuk-nji, s pipo v srebro okovano in s praznifino - resnim obrazom; 2ena GMarjeva je nosila lidano jopo, katero je oblekala le o posebno imenitnih prilolnostih, a Jakob je imel prelep §opek vijolic v gumbnici. Ob §tirih, ko je bil blagoslov v vaSki cerkvi kocCan, zbralisosetudivsi gostje polnobrojno „pri srpua; dolga miza je bila popoluem zasedena in na castnom mestu, na gornjem konei mize sedel je strijc Tone med Gla2arjem in njegovo zakonsko polovieo. Za telesni Wagor gostov je bil nie strijc Tone dovorjno tirja od nap, da se zdaj, ko nij voe nobene ncvarno-Siti, zdaj ko je dovrSeu imi glavni fin nasega poJitif-ne-ga ziveuja, v ti»j zadevi opravieimn nasproti obfinstvu in iiasim nniogini starim piijateljcni. ki so to od nan izviH-uo tirjali. Kar pa je bilo," naj bode pozabljono in zadovoljni bodimo, da se je ref: tako i/.vr.MIa, kakor se je, in da je nils mired vkljub razprtiji mej ne-katei'imi voditHji narodnjaki vendar narodno void ; he-danje skusnje pa naj si pravi, plemcnili rodoljubje dobro zapamtijo, da jih bodo v bodore izkoristili. V obrii pa moramo sloven.skcniu naroilu na (ioriakeni priporoeati, da si» zdaj isc bolj zaninia za polit. dru-stvo „Sloga\ da btide v oimmii druStvu popolnoma za-stopauo javno niuenje volike vi»4im» goriskih Sloven-eev. Osebne reri pustiiuo popolnoma na strani, rce naj nam bode pred ofiui, vsi bodimo slozni pri delu za boljSo prihodujost na.M'ga naroda, kiijti malojeiU1-lalccv na narodiicm polji in ti uioiajo biti slozni in marljivi. Ob cncm tudi mku poslanee vse brez m/.-lofka prosiino, da se ozirajo na vse pravif'iie zolje, katere bode narod iznizil po ..Slogi" in pi, sloveu-skib list ill in da liodo v bodoiV v vcdnem kontaktu z Ijudsivoiu. Osiuijejo naj svoj klub in v vnznih zadi'.vah naj oiii prvi kazfje narodu, da ji' treba disciplino, in sloge in da moiajo nebati vse oscbne mr?,iije, kder gre za narodovo korist. Nadaljujtno torej po volitvah slozuo delovanje, da nas prilntdnjr volitve najdejo bolj pripravljeiK! in popolnoma edine, kajti v slogi in mar-Ijivosti je moC. ____________ Miroslav Vilhar. Malokateri narodnjak, pesnik ali skladatelj M je uze od svojib sovremenikov tako malo slave in ca-sti, na malokaterega nasih probudetiljcv so se potom-ci tako malo spominjali, nego ravno na ranjcega Mi-roslava, ki je delal za slovenski narod na politicnem, beletristicnem in muzi^nem polju ob encm in zapu-stil narodu toliko lepih spomiuov rodoljubja in pozr-tovalnosti. Zatorej smo mi, ki sjuo bili vedno mej prvimi eestilci ranjskega MirosIava,zvescljempozdrav-ljali vest, da se je v Zagorju osnoval odbor, ki hoco temu miiogn zaslu^enemu mozu postaviti spominek v njegovem rojstvenem kraju ter da je uze zaCel v priskrbel; kajti dve deklisti imelizmirom dovolj dela na tent, da sti kozarce polnili in sti dvanajst velikih skied napolncnih z mrzlimi jedili okoli davali. Zabava se je ba5 najlepse vrSila, ko prijde tudi Milka. Deklica je bila zelo priprosto in temno oble-fiena; globoka barva pridcjanrga telovnika se sreber-nimi gumbami veznicami je vzrocevala. da je bleda barva njenega obrazka vsacemu le se bolj v oCi pala. Trudna in zalostna pogledovala je se svojimi objokauimi ofimi sim in tja po sobi, a Jakob, kateri se ji je s prisiluo njeznostjo blizal, nij mogel dolgo Cask vpirati svojega ofiesa v te objokaue oci nesreCne deklice. Deklica se je morala usesti poleg 2cne Gla2ar-jeve in se tudi pogovarjati. Strijc Tone praznil je kozarec za kezareem, ker pripravljal Be je za dolg govor, in za to mu je trebalo „okrepealaa. Pojasniti se je bil najmc namenil navzofiuim potrtbo in korist zveze med Jakobom in Milko. Govor nij mogel doigo izostati, kajti strijc Tone se je u2e odkaSljaval nekaj minut. Ali kar nakrat se naglo odpro sobine vrata na stezaj in visok, lep mladeni6 vstopi. Tremitek vladalo je globoko molcanjc v sobi, po tern pa zadoni oster in vesel glas. hFranjo l" Ta glas je bil — Milkin* Urno je vstala se stolice, en skok — in ule je bila — Franju v naroCji. Smrtnej tihoti sledil je kmalo glasen Sum in cudenje, kajti bilo je vsem, kakor bi videli cloveka od mrtvih vstalega. ta namcn nabirati darove po vsem Slovenskom. Ta preiirasni sklep nnpotil nas jo, da sopet cnkrat neko-iiko .izpregovorimo o naSem Mivoslavu. Kakor povsod na Slovenskem in drugod na Slo-vnnskcm je ranjki Vilhar najbolj znan po svojih po-pularnih pesnih. Nij ga fanta,nij ga deklica na Slo-venskoiu, kateremu ne bi bile znano Vilharjeve peijni „MiIa lmiica", „Po jezeru", „Bom gel na planince" in mnogo drugih tako priprostih in vendar tako lepih; reci smemo, da na tem polju mj ga prokosil So no-ben slovensk skladatelj in da jo Miroslav pel prav v diiliu svojega naroda. Nam jo znana zgodovina sko-ro vseh njegovih pesnij; v bogati fantaziji Vilharjovi rojile so vedno arije in ou je imel za vsako priliko prinmrno lepo pesnieo pri rokah, Dostikrat jo zbral nekoliko slovenskib i'antov okolo sebo, kateri so zvo-fior ii^o prepevali pesnico, katero jo on zjutroj zlo-zil in kar je, dokaz za popularnost njegovih sladebje to, da so se jib kmecki i'nntje hipoma naufiill tor da so se take pesnice v inalih dnoh rnxdlrilo po vseh slovenskib posebno notranjskih krajib. Uze sama ta zasluga proslavila je vrlega Miroslava za vse Case. — A Vilhar izdelal nam jo tudi dosti domacih igur, ki se bodo ^e mnogo Lasa zdiialo na slovenskih odrih in zlo^il nam jo tudi prvo operi podobno mclodramo „Jamsko lvanko;u kot pesnik pa nam jo zapustil dosti b>pih babul in drugih poezij, katero nase dckla-niovulkc tako rade deklamujejo po Citalnicah. Kot polit ikar je ranjki moral po^reti marsikatcro grenko, z nekdanjim prvastom nij se nic posebno strinjal in prc-rad je to^il coz brezobzimost in slavohlepnost neka-terih slovenskih prvakov. Prav to je uzrok, da se Villuuju nij tako kadilo, kakor kakemu drugemu manj zaslu^enemu in da je Vilhar pri&el v tak polozaj kot zastopnik naroda, da se je ob svojem iasu odpo-vedal castni sluj^bi, katero mu je narod z najveeim navduSenjem Izvo&l. Kedo nc pozna Vilharja kot publicista, kot u-rednika „Napreja" in komu nij znano, da je bil on prvi slovenski politiski mucenik za svobodo naSega naroda? Kedorje dital list MNapreja, katercgaje Miroslav iz-dajal v druibi prvega naSega jezikoslovca Levstika, ta mora pripoznati, da nijsmo Se imeli casnika tako temeljitega s takimi lepimi politiinimi nazori in tako konsekventnega, pa tudi v krasni slovenSCini pisanega, le strijc Tone je prebledel od jeze in pesti stiskai. Decko je priSel ostremu oskrbniku baS v najne-ugodnejem iasi pred oCi, tako, da nij mogel vec" svoje nevolje prikrivati. Dolgo in kosfieno postavo vzdignivSi, prifine Strijc Tone, obrnivSi se k Franju, z ostrim glasom govoriti: nVeseii nas, Franjo, da si se povrnil iz vojnih nevarnostij, vendar ti ne delaS prav, da se nam zdaj tukaj vsilujes. Zbrane goste sem povabil jaz, in danes nij za vsacega, ki iz ceste pride, naSa hi§a odprta!..q Strijc Tone je hotel Se dalje govoriti, a Jakob mu seze v besedo in ga prime za roko. Decko je prebledel, strgal je vijolidni Sopek iz gumbuice in drhtel jo kot Siba na vodi po vsem 2i-votu, tako je bil presunen I „Ljubi sterSi, sorodniki in navzoini I" priCel jo Jakob po tem s polnira, skoro re2cfiim glasom, flod« pustite mi, da govorim, a imam Vam, ker je Franjo navzocen, prav imenite reCi povedati." Jakobove besede so vse osupnile. Globok mir je nastal in vseh oci so bile obrnene na defcka, kateri je poleg sede^a svojega o(5eta po konci stal. Se eelo stari strijc nij mogel zakritl svoje radovednosti nad tem, kar je Jakob imel povedati in usedel sejenazaj na svojo stolico. Po kratkem prestanku prifine Jakob: „Pred malo meseci, ljubi prijatli, nijs€m upal, da Vas bom Se kedaj videl, kajti, kakor veste, bil sem v boji in v smrtni nevamosti vsako uro". „Da me pa §e tukaj vidite, to so hotela nebesa, , in o tem Yam hotem tu^a| nekoliko poye.dati, ker je kakor je W list „Kaprej.a — Le §koda, da je stroga ta$aspa cenzora zadnSila nam casnik, ki je Sloven--& navduseval v najlepsera poraenu in naSemu naro-du ptfflobil morda najved mladib navduSenih bonlcev. Mnogokrat smo slisati tudi v zadojem casu obfaloya-tL da je BKapreja tako hitro nehal. Ranjki Miroslav je torej delal za nas narod kot pesuik, skladatelj, po-JHikar in znraalist; a zraven tega bil je tudi mece-»at Kedor se namre5 peca s publicistiko, dobro \'e> da se pri nas skoro noben publicist ali zalozmk ne oboga-ti; 3e slabse je bilo pred 10, 15 leti. Ranjki Miroslav je mnogo 2rtoval materijalno, kajti zraven tega, da je iniel pri NaprejU in dragili tiskovinah, katere jo iz-dalt niwogo tisueakov Skode, podpiral je tudi zdatno vsako narodno zapocetje in sploh nij Stedil nikder, kadar je sio za ptutporo narodnib ljudi. Resnieno je to, da bi Miroslav kot grajscak in bogatas lekko za-pustil veliko premozenje, a vectdel svojega imetja ¦ daroval je naiodu, katerega je iskreno Ijubil. Nas | uamen nij, da bi denes uie priuesli obsiren zivotopis j ranjcega Miioslava; mi siwo v prvemu tecaju „Soce* j leU 1871 st, 8. prinesli nekrolog Vilharjev in tarn tudi prwbeiU v kratkem njegovo biogratijo iu s pono-som smemo rect, da je nas list uie prccej ob smrti Miroslava njegove zasluge najobsiruejse popisal, ter se v tern obziiu odiikoval inej vaemi slovenskimi listi, mej kateriwi so nekateri, ki ga denes slave, prinesli vest o njegovi hinrti na manj odlifinem mestu. Mi raoramo biti tudi vedno hvalezni ranjkeinu Miroslavu, ker on je bil v zacetku ua$ sodelavec in moralen pod-poruik. Tudi uekatere citalnice na Goriskem bile so v ©zji dottki z Vilharjem in dve ga se cel6 stejete mej svoje castue ude. Te citalnice ga gotovo hranijo v blagem spotninu ia tudi zdaj ne bodo zaostale, ko bo treba poloziti malt obolus za spominek mo/a, kakor-Jen je bil Miroslav. Mi pa konecno priporocamo vsem slovenskim ro-doljnbom na Goriskem, vsem crtaluieam, naj naprav-Ijajo zbirke in besede za Vilharjev spominek in naj posiljajo nabrani denar ali nam, ah urednistvu ^SIo-venskega Karoda" v Ljutojano, najboljse pa d i re kt-no predsednistvu citalnice v Zagorju na Notranjskein, da tako pokazejo svoje visoko spostovanje in razum za zasluge mozii, katerega sme-mo steti mej najblazje nasega naroda. Spomin Miroslava naj veeno zivi mej zvestimi ainovi majke Slave! Dopisi. V fiOrici, 15 nov. (Izv. dep.) Volitev ve-licegaslovenskega posestva in zbor Tseh posestnikov gorisko-grad iSkih. Preslo saboto verSila se je volitev treh poslancev slov. velicega posestva v dezclni zbor goiiski. Voljeni so bill narodni mozje gg. Ignacij Kovacic, zupaii pri Sv. Luciji na Tolminskcm, Josip Faganel, bivsi poslauec, in Andrej Kocijauctf, ve'iiki posestnik v Podgon pri Gorki. Volilo se je dvakrat, ker pri pervi volitvi sta imela absolutno vecino s&mo Kovacic" s 63 in Faganel s 56 glasovi od 103 oddanih glasov. Baron Tacco dobil je pri pervi volitvi 48 glasov in ravno toiiko tudi Slogin kandidat Fr. Malnic, 2upan kanal-ski. Ker nij nobeden teh dveh irnel nadpolovicne ve-(ine, napovedela se je druga volitev ob 3 urah po-pplndne, pri kateri je bil voljen A. KocijanCie s 46 i—obb—B—wpawgewsaagg—-......•sssssbsssj----------¦--------¦¦-__, bas k tej uri primerno... Bilo je dan bitve pri Worthn. Za rana, ko je dan jedva r.apoCil. marsirali smo v mraku od taborskih ognjev, pri katerih smo prej jedva pet ur poclvali. Danes bo toplo, toplo vnasih trumah, se je dejalo, in oficirji so nas opominjali, naj se hrabro bojujemo in se ne zbojimo sovraznikovih krog-jl, opominjali so nas, naj z ujetimi t^vragi Cloveski ravnamo in zmirom naj imamo to na misli, da vsi nasi domo-rodci od morja na severa do Donave uajbolje od nase brabrosti priLakuj6. Regiment jezdecev sel je mimo cas in pol v Sali pol v resnosti je marsikdo rekel znani nemSki nregovor: BHeute noch auf stolzen Ros-sen, morgen durch die Brust geschossen I* (Danes ziv in vesel, jutri 2e mrtev) Jedva je solnce izslo, in via smo slisali iz daljave pokanje kanonov. Z vsacim tetvr-tom nre bilo je pokanje moLnejeTia navsezadnjesmo videli bele oblake ustreljajev in mogK sli§ati uze pokanje pu§k. Ka§a kompanija je bila naprej poslana in ko smo prek majhnega gozda sli, so jele uze krogle od prave in ieve na nas letati. Turkos-i in Zuavi stall so za drevesi komaj sto korakov od nas; stre-lanje je bilo tako, da je bilo joj. Tako so potekle stiri ure. Med tern so nekteri na§i prihiteli nam na pomoc in sli smo naprej z bajonetami sovrazniku na-protl. Marsikak dober tovariS je padel, vendar mi smo spolnili svojo nalogo in vzeli les, vkaterem je bil so-vrainik. Avgustno solnce je stalo uze visoko na nebw, od vseh strani so frcale francoske krogle na nas, ve-deli smo, da bije resna ura za nas. Za nekaj fasa so se mnozili sigoali sovraznikovi, goSCe in gosce trume Francozov so se valile proti nam, nazadnje smo uze mogli slisati francosko komanJtraDje* Kar nakrat se glasovi; baron Tacco dobil jih je 15- Marsikedo pov-pi-aSa, kako je to bilo inogoce. Moralo je biti tako, kerdrugacebi bili mi Slovenci dobili kot zastopnika v d«2elnem zboru barona Tacco. Slogin odbor, vided kolika nevarnost nam preti, odioCU se je hitro po naeelu, da je le narod-njak, za onega kandidata, kateri je imel mej volivci naj manj nasprotja in edino to-le nam je pn-pomoglo do sijajne zmage. Da je nevarnost bila veh-ka, sprieuje naj vam to, da je vklub zjedinjenju nek veiik pos. oddal svoja dva glasa za barona Tacco. menda iz osobne merznje do postavijenega kandidata. Se nikoli nismo videli nase velike posestnike tako cepljene. ka-kor ba5 pri zadnji volitvi. Razur. g. Kovnctca, za kojega so bill vsi, nij ga bilo skoraj kandidata, «ad katerim bi se ne bila kopica vo'nvcev spotltikala. \e-rina zjedinila se je bila pri Fajft rji za Kovatira, Dr. Rojca in Fagauela, a Briri in nekateri Krasev-c i, Ci'sar pac bi ne bili nikdar milslili, vo'Ui so ra- | je barona Tacco, mesto Dr. Rojca, in fctko-le je bilo mogofe, da je tlobil zailnji samih :iH glasov. Mi smo o na&ih velit'ih ptisestnicih mislili da so, kar s«* tice narodue discipline, nad nasimi kinecnsmi volivci. — Oni ne vedo, da sr mora v tacih slufajih, kjer nam nevaraodt preti od >ovta/.-! nikove strani, pozabici vsako osobno infiznjo. da se | sploh mora manjsina ravnati po vecini, da se nam tu-jec ne vrine. Mi smo volivce z rcsno bescdo Se zad-nji trenutek opomiujuli, da je nevarno.^t vilika. da zmaga barou Tacco, ako nijso stozni in jedhii volivci, a skoraj vse je bilo zastonj, ravnali so po svoji ter-mi Brici in n'eki t Krasevci. Kdo je neki napravil Bti-ce, da niso nikakor hoteli dr. Rojca, o tem gredo razne govorice. Pravijo, da je vse te nejediuosti od strani briskih velivcev kriv nek slovensk {';) go-riSk kert (lectins kertic), kateri je svojega pod-k e r t a, nekega odpailnika, poslal po Berdih alt urn vsaj dajat svoje iuStnikcije glede volilne agatacij;!. Mi ga ne zavidamo za to castn o, krtovo ruvanje. Naj I le se ruva naprej, dokler mu rilcc ne oternne, ce se preje ne ujame v skopec. Drugi dan zbralo se je blizo 150 fiorisko - gra-diskih posestnikov obojo narodnesti k zborovanju, t>ri katcrem so se sklcnile razne rcnolucije gle«Ie kmetij-skega stanu. Iludobni jeziki pravijo, da to vse je bil le svlndelj in zanjke, v katere bi se imeli vloviti nasi veliki posestniki. Ilalijaui mislili so nnmrefi « tern prikupiti se nasim slov. poaestnikom in so jim hoteli pokazati, da skerbijo za njih interese. Za to pa bi morali voliti pri volitvi velicega posestva itali-janske kaudidate. A ubogi Italijanciei in Italijanfe-keljni varali so se, ce so mislili, da to nasi veliki posestniki Se tako zabiti. Mi pravhuo, da hudobui jeziki govorijo tako in utemeljujejo svoje govorjenjes | tein, da vse one rcsolucijc ne bodo iu ne morejo nic j pomagati naseinu posestvu, ker nij nikakor mogoce J ustrcci onim resolucijam, ali vsaj vecini ouih resolucij. j V „Siovenski is'arod" pise nokdo, da je Slogin predsednik pri obenem zboru zabranil govoriti vsa-kemu, kedor nij bil ud. Resnicno je le to, da ni i pustil glasovati nobenemu ncudu, kar zabteva postava, a govorilo je v zboru tudi par neudov, katerih zad-njih je bilo prav malo, se ne 15 navzoenrk. Sicer pa se razumi samo po sebi, da le udje smejo predloge staviti in o njih glasovati; neudom tega ne dopusti niti razum, niti postava._______ Trst, 15. ntv. (Izv. dop.) Volilua agitaeija je v polnem cvetu. V nedeljo bede volilui shod volilcev sovrazuiki zazeno na nas, <\ istocasno so klicali tudi nasi bobni ^appel1*. Mi smo streljali in streljali, ali vendar sovrazuik pritece crez velike trume mrlicev, katere so kopiciie nase krogle. in se predno bi zastel do petdeset in u2e smo si stall z blisketajocimi bajonetami nasproti; nastal je boj moza proti mozu. Nas je bilo malo v primeri s sovraznikom in nijeden nasih bi ne bil videl solnca zahajati, da bi nam ne bil pn-tekel od zadaj regiment bavarskih vojakovna pomoc." „Jaz sem bil v sprednji vrsti in sem se bojeval z onim divjim, crnim sovragom. Moj nasprotnik me je prebodel v roko, padel sem na tla in bil sem skoro ob zavest. Sovrag mi stopi z uogo na truplo in mi polozi bajoneto sredi prsij. Sc en moment in bil bi mrtev! A kar naenkrat prileti firez meue strel, Zuav se zvrne, kakor do smrti ostreljeu in njegova puska padc na tla blizu mene! Pogledal sem. da bi videl svojega resitelja, na kar slisim vzkiic : „Jakob !- iz njegovih ust in v vrlem strelci spoznam — Franja. kateri mi je zivenje resil I-4 V kremarskej sobi je nastala smrtna tiliota in drugega nij bilo slisati, kakor Milkin tihi plac. „Ko so nasi vojaci sovraznika pognalif nadaljuje fant z ginljivim glasom, „vrnil se je Franjo k meni, dal mi je steklenico, napolneno z vinom in me je ne-sel, s pomocjo nekega drugega kamerada k ambulanci. Morara se danes priznati, sram me je bilo svojega prejsajega sovraznika in nijseui vcdel, kako bi se mu zahvaiil. Ko smo se morali lociti, podal sem Franju roko, ter mu rekel: BMidva sva se preje zaradi Milke sovra2ila in U ves, kako daleC me je gnala moja strast. Ti si pa III okraja okolice v dvorani gostilne, takozvane bajte in postavil se bode kandidat za ta okraj. Prihodnjb nedeljo po tern bo volilni shod za II okraj in 8. de-cembra boda zadnji volilni shod na Obcinah. Kandi-datje, katere bode postavila okolica so menda sledefo Nabergoj, Gomp iz Proseka, direktor Lozer, Nadlisek. Ti bodo gotovo proglaSeni. Za 2 poslanski mesti za okolico pa se nijso odloceni kandidatje. Govori se o Klodicu, Pipanu, kateri pa nekda noce prevzeti, po tern o Trobcu in Martelancu; mej temi Sterimi bode treba izvoliti dva. V mestu kandidirajo Slovenci s podporo patrijoticnega druStva sledece gospode: dr. Bizjak, Gorup ali pa PleSe v HI. razredu; J. Dole-nec, ^Matija Doliuar ali pa A. Lavri6 za IV. razred. Volitve za okolico bodo dne 10. decembra za mesto, to je za IV. razred 26. novembra, za III. pa 2 decembra. Agitaeija obeli trzaSkih strank Progressistov in Patrtotikovcev je zivahna, ljudje ufa zdaj uapen-jajo vse 2ile, posehno pa Progressisti impenjajo vse ^ite in obecajo gradove za vsak glas, ali pa 2ugajo in strasijo na vse mogoCe, da zmaga „Patriotica", ker vecina boljsih trgovcev in tr^aske inteligcucije je n, Slisal sem. dase je Sterle, katerega sem omenil zadnjic m.'j kaudidati, cdpovedal kaudidaturi, in prav je stovil, ker prav zaiad njegove kaudidatiire siugal je razpor. Govor ruskega cara v Moskvi je i.ase Turkofile I strasno razburil; oni so uze govorili, da je Ru^ija de- I jala „le pive nel sacco"; a zdaj naenkrat se oglasi ruski cjir tako odlocno in sainosvestno. Nasa borsa je zbog tega jako Zivahna postala; mnogo ljudje. Spc- kulirajo na nhuussc" (rastenje cen) in valuta raste od due do i\i\a, se bolj pa rastejo 2ita in drugi pridetki. 1 — Tako na priliko velja danes koruza gl. 4.85 do t)0 vsakih 110 fuulov prosto na k.olodvor postavljeuih, pe- trolij je poskocil na gl. 2!) z 2"/o odbitkoin, kava je tudi porastla uokoliko iu vsa znamnja ku^ejo, da bo Se porastla. Sploh je danes tendonca triiaskega trga za po-vi.sanje cen skoro vsega blaga iu za nakupovanje ko-louijalov pa koruzc je zdaj se ugoden cas, katerega naj ne zamude nasi trgovci. V priliodnjem listu bom porocal Vam jako ob-sirno o stanji nase trgovine in ker zajemam iz dobiih virov, vtegnc Vas list prikupiti se slov. trgovecm. Iz Rojana. 12. novembra. (Izv. dop.). [Marsi-katera stvar v trzaski okolici je povsem graje vred-na, najbolj pa sledeca. Pri gretaiskih mostih, kodar cesta pelje v Rojan, nahaja se ob nedeljah in prazni-cih cela kopa igralcev, ki zazpravljajo svoj s tiudom zasluzeni denar. Vse to se godi javno na cesti in (skoro bih rekel) pred nosom okraj nega glavarstva. Se ve, da glavar ne mara brigati se za re6 povsem nedolzno in pusti, naj se igraiei \eselevboi-jcra imenu; zgubo morajo reve^i trpeti, mej tern ko lain Jachiui4* s polnimi zepi trdo zaaluienih novcev sloveuskih te^akov hite v mesto in si tam mase lacue in nenasitljivc svoje Selodce. US3BB80LH)-----1--------~J—I. -JJLlMIUU JIJLUUUUIIUJJUJUJJO. JX IILBBI—W te deklice vrednejsi, kakor jaz. Zato ti obljubim, da ce srecno domov prideva, prepustim jo tebi in oblju-bim ti, da ti hocem t\o zenitve z Milko se pomagati 1 Po najinem slovesu, raznesla se je novica, da je Franjo padel, in zavoljo tega sem si mislil, da me obljuba zdaj vec ne veze. Ker pa je zdaj Franjo, katerega smo splosno za mrtvega imeli, zopet tukaj, odstopam, zvest svojiobljubi, od vsake zvezez Milko ..." Nepopisljiv prizor sledil je tem besedam. Franjo objame viharno Jakoba in Milka mu poda se solzaim ocesom roko. Tudi strijc Touejebil zaradi te povesti globoko ganen, in smatral je kot naredbo bozjo, da je Franjo se o pravem C'asu prisel. Molce se vzdigae in poluii, besedice ne sprego-vorivsi. Milkino roko v roko Franjevo. Po tem vzaaie v roko svoj kozarec iu povzdignivsi ga, de: rZiveIa nasa zarocenca!- Gostje veselo pritrdijo zuovtm vzklicem tem besedam in le stari Glazarci zasveti solza v ocesu zaradi zgubljene srece njenega sina, Franjo je moral zdaj razloziti, kako je cele me-sece v zapuscenei bolnisnici le2al, kako se je potera zopet vrnil k trupi in kako jo po marsikakem stras-nem prigodku prisel iz francoske dezele domov. Pozno vnoci razsli so se gostje iu drugega jutra vede'i so v obedveh vaseh novico, da se je Franjo I vrnil in se zaobljubil a Milko. Po veliki noC-i bilo je „pri srpua zenitovanje; i Franjo in Milka zdruzila sta se na veke. I J.-a. TrzaSki „zakljarji" so pravi oderuhi. Spravijo se trije ali Stirje skupaj, zlozijo svoto denarjev in pri-lomastijo ob nedeljali k gretarskemu viaduktu, kjer pricnejo ni6 manj kakor „kockati." Kmalo se nabe-re eela tropa slovenskih teiakov, ve&del KraSeveev, iu med sluzbo bozjo prav z veseljem gubijo zlati fas in zasluzek celega tedna. Igra na kocke je bila postavno propovedana, mo-2e da v Trstuna slavni policiji ne poznajo onega „koc-ko-igranje" prepovedujoeega paragrafa; Ce bi ga slav-na policija poznala, gotovo bi se pomujala, tej zaprav-ljivosti v olcoin priti. Mora *e tudi priznati, da igre-mojstri so zvite lesice. Postavijo si lastne oglcduhe ali nSpijone" in ko ti ^satelitje/ niestne straze za-gledajo, dajo si znamenje in hajil v dir po nasprot-nem tiru, pa jih ni vec, jgralci pa ostanejo z dolgim nosom in s praznimi inoSnjicaini. Z buguni tedeu, po-bral ga je Lah. Druzina mora doma pa stradati iu dolgove delati, kcr je nje glavi odnesel kragulj zviti zasluzek sedmih clui. Mfeliui. da okrajuo glavar.stvo, ako ne zarad drugega saj zarad casti Kojana in (Jrc-tu bi moralo sporociti policiji kaj o tem grdem rav-nanjuV Uovoree nivno o igri lioc^m neki.j vr-tic za-biljezit; v pOdiiemauje slovcuskiiu diuzbani—delavskih pumoenikov. Veci del laskih delavskih drustev ubsojiijc ne-varne igre in do.sta njih relo vsikojako sreckanje. Drustva pa ne obsojujejo lastne ude z golo besedo, ampak z odrekanjom do nekaterih drustvvuili pravic, velike predtzuoze pa z odpravljenjein iz dru>tva. Nijedno drifetvu pa se do/daj nij zadelu uavado k igninju v splosnosti--ker tudi ta nav.ubi donpevsi do vrhunca uaredi igraloa neinogoivga vnhv/.ati vsem drustvenim zalitovaiu. Istiuito je, da imajo vsa dru-stva v svojih pravilib nekoje paragrafe, ki zapovedu j(»jo odstrauiti uda nefiastno >e obuaSajotVga --pa u-kljmr:enje se vrSi So 1c poti»«i, ko je ubogi delavee. uzu popolnem spridwi.— Nam je pa dolznost. fuv»«s ga prod sprid 'UO>tjo, da ne bode nikdat iz bra tuo, ampak vsa-ka zabawi pustaue neea^tna tacas. ko ona preseze t'ilj nedolznega in vesolega /abavanja. Ivjia vwiko InUe je izvir /alo^uih naslodknv in prava elovoska kuga -ona je put do neea>tiiosti in najkrai'ji tek do pogina, pivmemba moialuega out>tva iu ii/nik velikih pivgreh. ftmumiiinrov in uhnjev. Igra-l«c priene v sebi omade/evati in gujusiti pravo „di-gnitatem iiominis"' : kdor bi ga v takem polozaju o-gledoval. spoznal bi njegovu plemenite zmo/uo.sti vtop-Ijene v gt'dem nagnj<'iiju; nena>itljivo lopovstvo do dobitka bere se mil na obra/u; klotvina ima dom v njegovih ustili, ko hrepenec pricakuje r>odopoliio rkvarto,i alt pa nkocko"\ — ZagaSena je v njem i<-kra Ijubezni do d«da, v.sak dan pogubi kakovi del one v mnogih letih s trudom prihranjenc hvute. Veci del noci zgubi zvunaj domovja, Se le pozno v noei priro-jua v sveto sr-jdisCe druzine; nema vec ljubeznjivih pogledov in be^eii na soprogo, ne meltkib ^niehljajev do svojih otroCicev ; sladkim opotuinoni govorjenim mu na uho, da je sel raz pravega pota in kreuol na kri-vega, odgovorja s hudobnim nninranjem in slednjiC s tcrjezem. Umorjena mu vest, umazan od gtde napake, nemo mu je scree na prijaHjske sveto. nemo do sladkih in blagih nad, ki so bile mu enkrat tolazilo. Ko je zapravljena pvihranjeaa svota, prodaja poc*asi, kar" ima, mej tem pa otrociei iu ^ena umirajo .gla-da. Ko je zapravljeii poslednji vinar, zlo tezko se do-bi v njem iskra poboljganja. Ako so ga radi njego-vega obnaganja izpokali iz delavnic in on ne slutec" v s'ebi nijednega nagiba h poboljsanju in uemozen premagati tide poskuSnje, v koje je po svoji kriv-di zabredal, uda se poslednji^ v narocje obupu. Po zapravljivosti v igranji pride hudo dejanje in po tem smrt ali pa jefia, v koji se zgubi ^lovek, ki bi zamo-gel biti dober dozavljan in priden ofie svojej druzini. Igra ga je pocasi pripeljaja do sive jetniSke „obleke." Da to ncsreco odpravimo, trebalo bi osnovati drustva delavccv s pravili, prepovedujuciini vsakokoja srefikanja in igro. X. Y. Z. Jur6i6eva „slovenska kajiznica. V. zvezok: Zupnik Wakefleldski. ,.Thore Lave Iwea nic?ny greater writvr*; bat ^erliap-i no writer "was ever more u-iiiformly agretab'e*'. S temi besedami pwalavnega angle^kega zgo'do-pisca Maoaulaya Jiaj pricnera naznanilo petega zvezka JurlSiieve s 1 o v e n s k e k n j iz n i c e. fa zvezek obsega najimenitnejse delo Oliver Uoldsmitha. nZup-nika Wakelidd^kegau, kteivga je nam profesor J. Je-senko v Ter&tti poslovenil iz anglcscine. Tako smo slovpiiskemu berilu vverstili ta glasoviti roman, ki je u2e davuo bil prestavljeu v razne evropcjske jezike. V teb je pri5el na svetlo v prcmuogih izdajah, tako da se v tem oziru skoro 1 -hko meri z zuauo knjigo sv. Tomaza Kempencana — s rhojo za Kristour. Da se je ta povest tako mo^no priknpila vsem evropej-skim narodom, pae najouitnejse govori ?a njeno lepoto. In to pordarjati bi biio odvec, ko bi te verstice po-sebno ue natneravale opozoriti prijatelje in podpira-telje tolikanj nam polrebnega slovenskega beletristiC-nega berila na novo to knjigo.*) Citateljt tega podlistka naj se nikar ne boje, da z obsirnim HZapnikom 'NVakefieldskim4 (obsega nam-reC 311 licno tt^kauih strani) ktipijo kako vcrtoglavo povest, ki na dolgo iu Siroko razvija podlosti in ne-cimurne sladkosti miuljive ljubezni po izgledu sledece pesniSke igracice: *) Kedor leli kr.ji«o dobiti. 11113 si j^> aaroei pri kdajatelji g. J. J urcii" v Ljubljani. Ta mu lehko postrcic se s prejs-njimi zvezki slovenske knjizuioe. Naj dragi rodoljabi skrbo, da se med ljudstvo razsirja in tako ohrani celo podvzetje, Politifim pregled. V Gorici 10, nov. 1870. Nas d c rJSavni zbor dobatirnl jo preSli tpden o prenaredlji dcr/avne upravc. (Jovorila sta iz dcsnici! nase zbornice poslanec Herman, znan so iz stajerski^a dcfc'Iwga zbora, in grot" Ilohonwart. J'oslanpc Jlennan povedal jo zopet ustanovovercom po svojej stari nuvadi n«-koliko resnic, ki v uei koljcjo; grof Uohcnwart odlikoval se jo zopet w svojim govorom, kar inarsikater neinsk easopis priznava. — JSedaj pripravlja se zopet ftradivo v raznih odborih in udsekih. V linaneniMu odboni pritozeval se jo nekako sedaj velik lx»gatiu, a bivsi nokdaj re-vimi advokiit na Moravskeni, dr. (iiskra pruti mi-nistru Ijassi'V-ju eez nasega (lalniatinskega naineht-nika barona Uodie-a. Prav postoiio in mozato od^DVoril mu je Jjassor in inoreda jo bilo hitro (Jiskri zal, da je sploli to stvar spravil v pogo-v»r. — Presli todou stavila so jo od strani lieinsko intorpelacij.'i na ministro glodo noko okrnzuii'o, kalcra so je bila bnjo v novcjili oa-sili poslala vsem cisJajtanskim politienim ublastim a opombo, naj so objavi tudi dcr^avnim pravd-iiiStvom. Ministorski prodsednik grot' Auorsporg odgovoril jo koj na to vprasanjo potordivsi, da so j(! res ra/poslala i»»aka okrozuiea n. no v no-vejoin oasu ampak uze mosooa julija, v katorej so jo govorilo, kako jo troba ojstro paziti na oasopisje in katoro joobonom precital v zborni-d. Dosnioa prodhigala jo na to. naj se doloci dobata o ministorskoni odgovoru in o okroznioi, a Nemeoin nij sc zdelo to potrebno in zavcrgli so predlog dosnico, ooravno sami izprevidijo, da jo to ministersko pocotjojako rcakcijonarno; a Xomec vpije le zvunaj zbornicc in rogovili po casopisji, napravem mostu pa mu upade hitro pogum. — V madjarskej zboruici zacol so je rosetati proracun za leto 1877 in to Moja Ijtiba rozni cvet, Jaz sem pa bueela, V ustih nje mi serka med Ustnica vesela (Dobr.) Take verste ni nas Zupnik W a k e fi e 1 d s k i. Oliver Ooldsmitb je v tej povesti narisal blagega clo-veka, kakorseu bi po bescdah prelozitelja smoral biti vsak, ce hoCe v resnici sreCno ziveti. Ta uzor do-seci", pravi prof. J. Jesenko v kratkem proreku, „ nam pac nij mogoce, a sveta dolznost nam je hrepeueti po njem." Tako ponuja ^rahloCatcfii slovenski mladiui" ta povest obilo vsega, kar zanima njeno radovednost, kar jo opozoruje na opoteklost posvetue sreCc in na nechnurnost zuuanje bli§cobe, kar jej um bistri, zlasti pa obilo vsega. kar jej serce blazl. Kccmv k ttyu'&ov je bilo starodavnira olikanim Gerkom ono merilo, s kterim so merili doversenega, — popolnega Cloveka. Z euakim merilom meri tudi nas &upniit Waketieldski ;cloveka. To spri-euje povest ocitno na preinnogih mestih. Vie v pr-vein poglavji, ki popisuje rodbino zupnikovo („vsi so si podobni po dulm in telesu"). Na strani 11. odgo-varja gospa Primroseva na hvalo, da ima najlepSe o-troke v dezeli: ,Ok, sosed, taki so, kakor jih je Bog vstvaril — zali dovolj, ce bodo dobri; kajti zal je, kedor lepoin Cedno ziv i.rt Pridnost in poStenost, poboznost in delavnost, gkromnobt in samozavest, udanost v bozjo voljo in prigojeno si pogumnost so najimenitnejse lastnosti, po kterih se odlikuje poglavitna osoba povesti. Po takih blagih ravnal Zupnik Wakefieldski pri vsakej priliki; teh nacel nikdar ni zatajil v svojem dejanji in nehanji, niti v besedah niti v misljenji. „V pogla-Yitni osobi so zdruSeni najvecji trije ^loveSki stanovi; priliko hotel je uporabiti poslanec Simonyi za interpelacijo do vsega ministerstva glede orijen-talnega vpra§anja in provzroditi debatff o tej stvari ali to ne pojde tako lahko, kajti merodaj-no fiasopisje madjarsko izreka se prav resnoin brez pomislcka zoper Simoniji-jeve tirjatve in „P.,Lloyd" pravi celo, da se ne dovoli nikakor, da bi se v debato o der^avnem proracunu uple-tla tudi debata o orijcntalnem vprasanji, Orijentalno ypraSanje bli2a se vedno bolj svoji re&itvi. V teku preSlega tedna storila je Ruska po svojem carju oni vazen ko-rak, kateregasmo u2e tako dolgo in 2eIjno pri^ Cakovali. AngleSka vlada pripravila je bila, kakor smo nic omenili v naSem iistu, program, ka-tcri bi imel sluziti kot podloga konferencijskim obravnavanjam vsdi vlastij. Obsegal je ta program sledece toto: 1. Celota Turcija naj se ohrani; ce bi sploh kaj haska imela dobiti kaka vlast od orijontalncga vpraSanja, naj bi v torn sluCuji vsaka vlast dobila nckoliko 2. I»od-loga obravnavanjam bl moral biti status quo za Sorbijo in Oernogoro in porta bi morala zave-zati se, uvosti v Bosni in Hercegovini lokalno avtonomijo, vendar ne tako daleS segajofio, da bi nastale nemara take der^ave, katere bl bile obvozane Turfiiji samo nekoliko letnega danja (tributa), kakor n. pr. Serbija in Ilumunija, pla-oovati 3. Knake pravice za Dulgarijo, da se s torn zaproci ponovitev slabe upravu in divjih kru-tosti. Dobro! Saj llnsija ob svojem 6a-su tudi nij ni6 druzega ve6 zahtevala, nogo matorijalno garancijo za izverSitov obljublje-nili reform, katere Turfiija sama ne more dati. Uadi toga prodlagala je, naj posedo Avstrija Hosuo in Uorccgoviuo, llusija pak Dulgarijo za toliko casa, da so obljube tudi dojansko izvorS6. Kcr nij Anglija v to hotela privoliti, kriva jo sama, fa sedaj llusija zahtcva za imenovano provincijo popolno ncodvisnost, kajti dovelj sorbske, ccruogorske in ruske kcrvl so je pre-lilo in po pravici smojo so staviti take tirjatve. — Disraeli, angleSki premier, pondarjal je pari nekoj priliki, da bode Anglija z orozjem brani-la tursko iutcgriteto in skoraj istodobno je ru-ski car izrekel v Moskvi z branim plemenitaSem iu moskovskim odlicnjakom, da kakor bi rad zabranil in sc ognil vsakemu preliva-nju ruske kervi, bode vendar prisil-jen samostojno postopatii iu z orozjem v roki priboriti tlacenim Slovanom 0-nc pravice, katere jim gredd po clo-veskem zakonu, 6e se v bodoSej konfe-renci ne doseze porazumljenja za ruske tirjatve. Tu imamo odlofine besede an- duhovnik je, kmetovalec in ofie svojej rodbini. Narisan je, da ravno tako rad uei, kakor rad uboga (namr66 druge poslu§a in se od njih uci), da je ravno tako priprost v obilnosti, kakor veliCasten v nadlogfth;a Skoro bi mislili, da Oliver Goldsmith govori o ra«-merali sedanjega Casa, tako primerae, tako resnifiao so njegove besede, ko dalje piSe: BKomu bi v tej dobi'gizdavosti in mehkuznosti mogel dopadati taki znacaj V Kteri le hrepen6 po zivljenji visoke gospode, oberoili se bodo zanicuj6 od njegovega priprostega kmetskega ognji^ca; kterim je nesramnost humor, no bodo nasli v njegovih nedoMnih razgovorih nikake du« hovitosti; in kteri so se navadili zasmehovati vero, smijali se bodo mozu, ki najveiie tolaibe - iSSe v bo* docnosti*<. Prav iz zivljenja so vzeti vsi naslikani znaiaji. Za mirno in dobrodejuo zwljenje Zupnik a Wake-fieldskega, ?a poglavitno to osobo je Goldsmithu po besedah njrgovih zivotopiscev bil izgled njegov blngi oCe, ki je bil na Irskem duhovnik na kmetih* Cudovite dogodbe potujofiega zupnikovega sina je pi-satelj posnel iz lastnega zivljenja. Be2e6 iz Edinburga je bil nainrec priSel v Amsterdam ter je od todi po-toval z eno samo srajcov torbici po razuih evropskih de2elr.li. Na to spominja tudi njegova obSirna pesem The Traveller („PopotnikB), kjer precej v tretji vrsti omeni, kako osorno so ga sprejemali na KoroSkem. Odlocenega se Minister pravosodja je iinenoval substitute pri derzavnem pravdniStvu tcrzaskem g. M. Urbancic-a z« derzavnega pravdnika prisod-niji goriski; tukajsni substitut g. Dom. Sciolis pre-stavljen je k derzavnemn pravdnistvu terzajkemu; kot substitut pride pa v Gorico ad; inkt pri okrajni sod-nji goriSki g. Fr. Canevari. Na dalje je imenoval minister pravosodja na§ega rojaka g.„dr. Franc Oblak-a za adjunkta v Bnjah pri Terstu. Cestitamo. Slovanski pevski xbor na Dtinaji napravi pondeljek 4. deccnibra veliko koncertnobese-d o v „Gartenbaugesellschaft" I. Parkring. Vstopni i listi pa 1 gold. 50 kr. dobivajo se v „Slovanski Be-sedV I Dobelhofgasse 9, i v kavarni „Wayredertt I. Hothenthurmstrasse, pri kasi velja list 2 gld. Socle-lujoci udje sprejemajo se vsak petck od 7-9 ure zvefier | ? vaduici I. Salvatorgasse 12, parterre (Caeilienverein). i Podpirajoci udje leliko naznanijo svoj pristop v druSt-veni pisnrni I, Bognergasse 3. 111. nadstropje (pri ! predsedniku druStva dr. Lenoch-u, odvetniku). Sodc-lujoci udje placajo na leto 3 for., podpirajoci pa 6 for. Ustanovnine plain vsak ud 2. gld. Kdor za usta-novnino najmanj 20 gld. vloSi, zaznami se v zapisni-ku ustanovnikov. Slovenski vseuceli§ciniki, ki so pev-ci, vabijo so k obilncmu udelczev4nju pevskih vaj slavj-pev. zbora. Pla6ujejo le 2 5 kr. name-sec; ako tega ue morejo, oproste se lahkotudi tega plaLevanja, ako too d-born naznanijo. Glavna stvar je, da se obil-no udelezujejo pevskih vaj.— Iz Smasti poleg Kobarida se nam pi§e: Letir.a bila je pri nas slaba. Koruza ali tursiea obro-dila je prav slabo in vendar je ta na§ glavni pridelek. Spomladi je vedno dezevalo, poleti je pa prevelika susa pritiskafa, da je bilo soeivja 1b malo in krompir ves gnjil- Kerme za zivino bilo je tudi le malo. Kme-tje nemajo na ta nacin Ietos kaj prodajati, da bi za-mogli davke poplacati, kateri se se-Ie povisujejo, na-mesto da bi se znizevali. Ce pa ima kmet sploh kaj na prodaj, prodati mora po nizkej ceni, potrebScine za hiso mora pa po visokej ceni kupovati. — Se ne-kaj mi je na serci. Naia ukazeljna in uka potrebna mladina zanemarjena je jako. Nasi solski svetovalci se le malo ali nie ne brigajo za poduk na§e mladine. Ne vemo, ali bi to njihovi nevednosti ali zanikernosti pripisavali. Nas* zupan bi se moral pae malo veS bri-gati za to, da bi dobili svojega ucitelja na Libusnje, kajti duhovnik ne more tudi ucitelja nadomestovati, kerimauieprevefi opravila po svojem stanu in ne more za poduk mladine take skerbeti, kakor bi bilo prav in kakor je potreba. Is Kanala se nam pi§e: Vie dolgo casa srao tako rekod brez zdravnika in tudi na§emu obcinskemu zastopu se ni6 kaj ne mudi pripraviti nam biihtnega in raZumnega zdravnika. Koliko jih je uie umerlo za-rad pomanjkanja zdravnika pred ^aaom, kajti predno pride od dalec" kod kak zdravnik, uie je mnogokrat prepozno, in kaj nam je vendar ljubse nego zdravlje. Badi tegs se obracamo po javnem potuMo na§ih ob-Linskih o^etov, da bi nam kmalo priskerbeli dobiega zdravnika. Okolo dvajsettisufiduS §teje kanal-ska obCina in vendar nemamo potrebnega pomocnika v bolezni. Opravicena je tedaj na§a zelja po um-n e m zdravniku, a ne takem, kakor§ne smo imeli zadnja leta, kateri so predpisali bolnikn, Ce ga je n. pr. glava bolela, kako medicine proti Scipanju v trebu-hu. Naj se raji ponudi par sto goldinarjev ve6 za to slozbo, da le bodemo v tem oziru dobro preskerblje-ni; saj ne pride na ta nacin vec davka na vsacega obemarja nego jeden sold. Na§i obcinski mo2je, ee ve, da ne bodo skerbeli zato, dokler ne bode ka-cega iz mej njih vjedalo po zelodcu. Vedeti morale, d& kolikor razumnejsi je zdravnik, toliko vefi ?aupanja imajo bolniki v njega ter da se bolnik nze H]}& no- cuti, Ce le parbesedicizpregovoris takim zdravnikom, v katerega ima zaupanje. Zdravnika prosimo toraj, pa razumnega in vesSega, ce ne pa naj se da diplom nasi domaci Jolmarci. Bojaiiska citalnica napravi dne 19. novem-bra t. 1. Besedo se sledefimprogramoai: 1. Jenko: Na morn, poje zbor 2. Jenko: Strunam, poje g. J. Ceneur 3. Kosovejj: Na boj, poje zbor 4. Tombola 5. Pies. Zacetek ob 6 cri zvecer. Masreglovanje na Kranjskem. Vsem SIo-vencem bode gotovo seviivo v spominv, da sta bila prestavljena profesorja Suraan in Pajk iz mariborske gimnazijp, pervi s pcrvega na gimnazijo v zapuSceni Ried na Avstrijskem, a se-le potem, ko je hotel pri ccsarju samein pritoiiti se cez ministersko postopanje, na Dunaj, drugi pa v Novo mesto, kateri je pa raji odpovedal se naklonjenej mu sluzbi. Sedaj imamo enak slucaj na Kranjskem. Prof. Stiklje voljcu je bil po dezelneni odboru v dezelni solski svet, a vlada nij to poterdila, temveC za to mesto Merhala, hudega ncmskutarja, designirala, ob mipiu pa je prof. Suk-Ijeta prestavila na gimnazijo v Wiener-Neustadt. Ni-komu nij v ne najmanja pregreha znana, katere bi se bil prof. Suklje storil krivega, tudi njemu saineniu ne. in vendar mora iti, kauior na§ minister veleva. Pona-Sati se smemo toraj mi Slovenci z enim iiarodnim mucenikom vet*. Nekoliko pozno. V Parizu se je te d«i po-roiil 101 leto star gospod z 99 let staro damo, nek drug 85 leten startek pa je vzel 18 let staro nevesto. — Ena gospa je devet let omo^ena, in je porodila v osnud trojfike, torej ima 24 ^ivedih otrok, same dekleta. Mod prirode. V Indiji v bakergunskem okraji je stra§en vihar podri na tisoce Ml Mesto Deluktan pa je povodenj poplaknila iz zemlje. 5000 Ijudij je na§lo smrt. SI. N. Voidar Lnigi Bader, 6egar firma obstoja v Gorici uie cez 25 let, priporoca east, gospodom zap-nikom, kuratom in cerkv, administra-torjem svojo zalogo vosfienih pridelkov, katerih dobrota je bila pripoznana na goriski in terzaski razstavi se sreber-no svetinjo, na monakovski in na sve-tovni razstavi pariUki in dunajski s pohvalnimi pismi^ in zagotovlja, da se dobivajo pri njem svece iz pravega voska po nizkih cenah. ilwjwtiMH.....Iijiik \aznanilo. Podpisani dovoljuje si naznaniti slavnemu obcinstvu, da ima zalogo de-cimalnih in navadnih kramarskili telit-nic, bate (pez^) mere za olje? vse po c. k. oblastniji cimentirane. Zaloga nahaja se V Rastelu Stev, 472; delavnica za veliko cerkvijo v Lenassi-jevi hisi §tev. 36. Prevzema narocila novih del in prenaredbe starih tehtnic v nove in je izversuje hitro in po najnizjej ceni Giovanni Coliedani. §t. 652 Uazpis uciteljskih sluzeb. T iolskem okraji gori§ke okoliee razpisnjete se s tem sluibi uditelja enorazrednic v §olskih oMinah III. vrs|e v Lokavci in v Gabrijah. Dohodki teb slu^eb so gld. 400, kateri se bodo povikseval? po §. 20 dez. §o!ske postave 10. marcija 1870 in stanovanje v naravi ali letne odskodnine gl. 120. UCitelj v Lokavci bode j^vzivaLtudLgl. 100 osebne doklade.---------—_ Prosilei naj vlozijo proSnje previdene z do-kazom uciteljske sposobnosti In dosedanjega sluzbovanja naj dalje do 31. decembra 1876 pri doticnih krajnih §o!skih svetih, Prosilei, ki ne sluztjo v tem okraju, naj vlolijo prosnje po njem predstavljenih iolskih oblastih. C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET v Gorici 7. nov. 1876. nininTr.tiijLiiJuiiiijL!. O^fiaailo. Podpisana se,drzi dolzno razgla-siti obcinstvu, da se bo igrala loterija za zavod vbogih deklin v Gorici 8. decembra t. 1. in da bodo dobitki iz-postavljeni od 26. t. m. do 2. dec. v nlici Rabati h. §t. 19. od 11. ure zjutrej do 2. popold, kdorkoli jih bo zelel videti. Priporocuje podpifana pri tej pri- loznosti to dobro reevsem, ki so do- ^ brega srea, in prosi, naj storijo vse ' mogoeno. da se veliko loterijinih list- l:ov poproda, V Gorici M. nov. 1876. Matilda grofinja Coror.ini-Cronberg. Oznanilo. ftavnateljstvo zastavljavnice (Monte di pie-ta) v/jtanovljene po grofu Thurnu v Gorici naz-nanji da bode dne 11. decembra 1876 zacela javn,t drazba (kant) neresenih zastav III cetert leta/1875 t. j. tiste, kiso bile zastavljene me-secf/ julija, avgusta in septembra 1875. V Gorici dne S. novmbra 187& Ravnatelj: D. LOVISONI. Lastnik, izda?at©H in wrednife: VIKTOIl DOLENEC. — Tiskar: MAIUSG t Gorici, *^ Najboljse svede za cerkev in naj- gS cenejie dob^ se pri g. j fOroslavu Dolencu a? kateri ima uze dobro znano tovarno |fe za domace voiSene izdelke v Ljub- SS ljani in oddaja vecini cerkva po Bio- •$ veaskem svoje dobro znane 5isto vo- S idene sveSe. Kot domad obrtnik pri- §§ poroda se torej vsem 6. cerkvenim T predstojnikom in c. dnbovi6ini sploh. Denasuji Sterilki pridjana je priloga.