V NAŠI DRŽAVI. PredvolifvcEii pa&crhi. Jugoslovanska narodna stranka. Ta stranka pod vodstvom g. Hodžere nastopa pri volitvah z lastno državno listo. V prejšnjera parlamentu se je proslavila z zakon&kimi predlogi o ločitvi države od cerkve, o izgonu jezuitov in lazaristov, iki so jih podpisali tudi nefcateri slovenski poslanci Je torej po svojem bistvu kulturnobojna stranka. S svojimi srezki- nii kandidati v Slovcniji ima veliko smolo, kcr ji zaporedoma odstopajo. »Kmetski list« se jet*. V svoji številki z dne 10. aprila piše tako-lc: »Čo bi bilo v.se rcs, kar zatrjujejo dcloma glasno, §c več pa na skrivaj, nasprotniki vladne listc o kandidatih na Jevtičevi listi, potem bi morala biti ta lista sestavljena iz samih največjih nepoštenjakov, iz samih korupcijonistov, iz samih nesposobnežev, samih barab! Po trditvah gospodov nasprotnikov bi morala biti sedanja vlada z g. Jevtičem na čelu samo skupina koritarjev in izkoriščevalcev naroda in države, ki pozna samo en program: bogatitev samega sebe! Kaj narod, ikaj država, vse to so same prazne besede; gre samo za poln žep, vsc drugo naj pa pobcrc vrag, ikadar ho.e! Tako govoro, oziroma šepetajo gospcdj nasprotniki.« Priprave za zakon o k_rupciji. Pra- vosodni minister jo scstavil komisijo za izdelavo zakonskega prcdloga o pobijanju zlorab v javni službi. Gre spet za zakon o ikorupciji. Ban tlravske banovine r. dr. Diuko Puc je obiskal zadnje dni važncjšc kraje Slovcnske tajerske in Prekmurja -3.... je bil povsod prisr.no sprejct. V DRUGIH DRŽAVAH. Konečni izid m: Tžarskih volitev V parlament, ki so se vršilc ^ne 31. marca in 7. aprila, je prine_el voč nego popolno zmago ministrsikcrr.u predsedni^u Gombosu. Od 245 mandatov je Gombosovih 150. Ostali ne pripadajo vsi opoziciji, ampak je pripravljena polovica oJ 150 'ot m.rebitna rczerva za vlado. Konferenca ireh velesil v Sfresi na Italijanskem Ai pričela 11. aprila ob pol 11 predpoldno na Isoli Belli v Stresi. Posvetovanj so se udeležili angleški ministrski predsednik Macdonald in angleški zv.nanji ministcr J. Simon, francoski miai-strski predsednik Flandin in zunanji minister Laval, in diktator Ttalije Mussolini. Ta posvetovanja bi naj razčistila resen položaj, v katercm se ] ^.liaja Evropa radi uvedbe plošne vojaškc obveznosti v Nemčiji. Ob tej priliki so določile omenjene tri velcsile način skupncga nastopa proti Nerncem. Pcsvetovauja zastopnikov treh velesil v Stresi so bila zaključena dne 14. aprila. Dosežen je sporazum glede jamstva za mir v Evropi. Izretlno zasedanje sveta Društva nn* rodov v Ženevi je pričelo 15. aprila z razpravo o francoski spomenici zaradi o-boroževanja Ncmčije. Italija — Abesinija. Italija še vedno prevaža novc četc v Abesinijo. Vrhovni poveljnik italijanskc afriškc vojske gcneral de Bono jc izjavil, da italijanske čete v Abesiniji ne zasledujojo osvajal-' nili ciljev, ampak civilizatorične. Mcd Abesinci še cvete suženjstvo ter tlačanstvo in teh črnili dveh madežev hoče rešiti abesinska plemena italijanska vojna okspcdicija. Abcsinci, ki se še vedno sklicujejo na Društvo narodov, naj ono poravna spor med njimi in Italijani, že imajo zbrano vojsko 100 tisoč mož. Smrtna kazen za miadoletne v Rusiji. Tolovajstva vseh vrst so se toliko razpasla med brezbožno rusko mladino, da ne vidijo sovjeti nobene druge oclpomoči napvam splošnemu propadu mladinc kakor uvedbo smrtne kazni za mladoletne zločincc od 12, leta naprej. Daleč so prišli!