NOVOTEHNA
68000 NOVO MESTO, C. KOM. STANETA 38
DOLENJSKI LIST
B?lW.llkWf)FEn
DOLENJSKI LIST
Ul
>o

DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
EjE22E2ESl
l'MJnL'»M:<iUkinii
Ei3E2Sa3Sa:
danes ustanovitev društva za srce
ŠMARJEŠKE TOPLICE — Inicia-ivm odbor za ustanovitev dolenjske Podružnice društva za srce Slovenije ™“i danes> H. junija, ob 18. uri v poanjo dvorano Zdravilišča Šmaiješke oplice na ustanovitev podružnice vse . 0 sec^J že včlanjene in druge, ki bi žele-
*	postati člani tega laičnega društva. V Vlru zbora bo predaval predsednik
že°TuJlfe^a ^ru^tva m srce Pro^ ^r- J°-
KOPANJE v KOLPI BO
METLIKA — Čeprav postajajo Prebivalci metliške občine vse bolj ne-•Pni zaradi prepočasnega urejanja .niejnih zadev, so delegati na zadnji skupščine občine zvedeli le, da bodo tevilni problemi urejeni, ko bo sprejet Jfsrezen sporazum med Slovenijo in rvaško, kije sicer zelo liberalen in de-SLJ*. «2 °dprih meja v dmgih pskih državah. Ta sporazum med drugim d°|oč,,i naj bj bj, obmejnj pas
mP°tr,, , ’kar Pomeni, da bi zajel vso t j-,ko občino. S tem bi bilo urejeno lahi’ JC m na kak^en način bodo ljudje žuJa * ^St0Pa!* meJ°- Ker Pa se pribli-al.. ddi poletje, vse več ljudi zanima,
Na v?loh lahko k°Pali v Ko‘Pi na 'kun N°vem mestu so predlagali, aJ bi bilo dovoljeno kopanje in čolnar-Jr„?je P°vsej Kolpi in ne le do sredine l e’ .J3 ljudje ne bi smeli izstopati na na*K-Vl^ v drugi državi. Sicer pa J 1®problemih tekla beseda tudi srečanju med Kučanom in Tudjma-
n°m, ki naj bi bil nekje ob meji in za ka-terega so v Sloveniji zelo zainteresirani,
odgovora*0 “ HrVa5ke ni nikakr§ne8a
PRIZNANJA OB PRAZNIKU
*	~ °b prazniku krajevne
Anton čeh fk°^djUjej0 Priznanja-k! wbular dobl zlal° P'ak«o KS ško, Milenko Vladič in Ivan Kozole
MaJ 613nCbrnoPlaket0-JankoŠpiler, Marjana Poj,,,, jn Metka Jovanovič pa
Krti!' ',Z,bram 28 br°"asto plaketo KS oh i o " ?kv‘ru praznika bo to soboto Krtu Un svečana seJa skupščine KS o v mali dvorani kulturnega doma.
V Tekstilani stavkali za preživetje
Zahtevali višje plače
KOČEVJE — Minuli četrtek je prišlo v kočevski Tekstilani do spontane stavke. Neposreden razlog zanjo je bilo predlagano povišanje plač delavcem v računovodstvu in obratovodjem, pravi razlog pa so izredno nizke plače delavcev.
Obratovodje so predlog stečajnega upravitelja, Albina Pečnika, o povišanju plač zavrnili, češ da nočejo porušiti obstoječega sistema točkovanja oziroma razmeija plač. Te pa so v Tekstilani izredno nizke. Delavka s 30 leti delovne dobe ima, denimo, skupaj z vsemi dodatki okoli 11 tisoč tolarjev plače. Delavci so zato zahtevali najmanj 50-odst. povišanje plač.
Tekstilana je trenutno v stečajnem postopku, zato je tudi za skoraj milijon mark ustvarjenega denaija zajetega v stečajno maso. »20 tisoč tolarjev plače vam ne dam, ker ne smem poseči v stečajno maso,« je v neposrednem razgovoru z delavci dejal stečajni upravitelj Pečnik. Delavcem je ponudil med 20 do 30-odst. povišanje plač za maj, kar bi po njegovem mnenju pomenilo, da bi imeli delavci, ki opravljajo najenostavnejša dela, plačo v višini 11 tisoč tolaijev.
Delavci se s ponujenim povišanjem niso strinjali. Zatrjevali so, da nekateri med njimi prejemajo le po 8 tisoč tolarjev, in sicer brez vsakih odtegljajev. Stečajni upravitelj pa je zatrjeval, da vsi prejemajo vsaj zajamčene plače, češ da razliko do te pač dobe na Zavodu za zaposlovanje. To pa so delavci zanikali.
Delavci sprva niso hoteli imenovati pogajalske skupine, a so to kasneje, po neposrednem pogovoru s stečajnim upraviteljem, vendarle storili. Čeprav tudi razgovori pogajalcev niso prinesli dokončnega odgovora o višini povišanja plač, pa so se delavci do nadaljnjega vrnili na delo.
M LESKOVŠEK-SVETE
Bodo našli zdravilo za Beltr^
Dušan Semolič in Vladimir Bizovičar prisluhnila težavam v Beltu in Iskri — Bre-____ mena Beltove sanacije naj ne bi nosili le presežni delavci
SEMIČ, ČRNOMELJ — V ponedeljek sta dvoje največjih podjetij v občini, semiško Iskro in črnomaljski Belt, obiskala predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič ter sekretar Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije Vladimir Bizovičar. S sindikalnimi zaupniki in vodstvi obeh podjetih sta se pogovaljala o njihovem delu ter, zlasti v Beltu, tudi o številnih težavah.
Za Belt je najhuje to, da je iz v svetu znane in priznane tovarne postal velik bolnik, ki mu že leto dni vsak trenutek grozi stečaj. Pred kratkim so začeli uresničevati tudi tisti del sanacijskega programa, ki predvideva odpust 257 presežnih delavcev. Vendar pa sindikat zahteva od 13 direktoijev v podjetju, da bodo dosledno uresničevali celoten sanacijski program, saj ne želijo, da bi nosilo breme sanacije le omenjenih 257 delavcev. Sicer pa tudi ne razumejo, po kakšnih merilih so določali presežne delavce, ko pa nekatere že dan potem, ko so dobili odločbo, znova pokličejo na delo. Menijo, da bi pri tistih 661, ki ostajajo, morali poleg uspešnosti upoštevati tudi socialni kriterij. Že mesec dni, odkar je narejen seznam odvečnih delavcev, ljudje predvsem ugibajo, ali je na njem tudi njihovo ime. Kakšna je pri tem učinkovitost dela, je razumljivo.
Vse bolj se čuti tudi nestrpnost do tujih delavcev, vprašanje upravičenosti velikih stroškov za njihove prevoze na delo. Zastavljeno je bilo vprašanje, ali bodo delali red v hiši tujci, saj najbrž niti polovica članov stavkovnega odbora, ki ga še niso razpustili, nima slovenskega državljanstva.
Čeprav v Beltovem Svobodnem sindikatu poudaijajo, da podjetje ne sme pasti, saj je od njega odvisnih nekaj tisoč ljudi, pa po drugi strani opažajo, da gre vse le navzdol. Mnogi, tudi upravni odbor in banka kot največja upnica, se sprašujejo, ali kdo sploh še lahko izpelje podjetje iz težav. Predsednik upravnega odbora Anton Škofje dejal, da vodstvo podjetja ni malodušno do problemov, direktor Janez Kure pa, da je še posebej v Beltu potrebno hiteti počasi. Perspektivo za delo imajo v sodelovanju s Ci-
ZADNJA NA VODILA — Skozi visoko travo na opuSčenem vojaškem letališču v Cekljah se je valil tank. Tromblonski zadetki pod budnim nadzorom inštruktorjev so bili točni (Foto: T. Jakše)
Prvi že prestali ognjeni krst
Konec junija bo prva generacija vojakov iz Cerkelj ob Krki premeščena v bojne ______enote —- Inštruktorji so zadovoljni z usposobljenostjo in moralo
CERKLJE OB KRKI — »Mislim, daje za borbeno motivacijo zelo po-mebno, da si doma, v krajih, kijih poznaš in kjer ti ljudje zaupajo in pomagajo. Tudi to, da so učni centri blizu doma, ti daje čisto drugačen občutek.« Tako pravi Aleš Knez, doma iz Jagnjenice, sicer pa učenec v vojaškem učnem centru prve faze v Cerkljah ob Krki, kjer te dni zaključuje program dela prva generacija fantov, kije bila sprejeta v začetku letošnjega aprila. Konec junija bodo razmeščeni v bojne enote po vsej Sloveniji.
Prejšnji četrtek so v učnem centru sklicali tiskovno konferenco, na kateri so pokazali tudi nekaj bojnih veščin, ki so si jih vojaki v času usposabljanja že pridobili. V začetku je delo z vojaki us-meijeno predvsem v pridobivanje potrebnih osnov vojaških in zaščitnih veščin, znanj in fizične kondicije ter individualne usposobljenosti, v drugi fazi pa je večji poudarek na vojaški taktiki in specializaciji. Zato je sedaj še prerano za splošno oceno zasnove vojaške-
Ob Krambergerjevi smrti
Val nasilja, ki pljuska med nas, je čedalje močnejši Te dni smo bili priča nesmiselni smrti »dobrega človeka iz Negove«, ki je pretresla vso Slovenijo, hkrati pa lahko z nemo grozo opazujemo nesmiselno smrtno agonijo nekega mesta, kise potaplja v ognju in eksplozijah. Sarajevo in Kramberger. Dve različni smrti z istim imenovalcem: nesmisel, brezumje, krvoločnost Prav tako kot mi, je pred temi pojavi zgrožen in otopel ves svet Nekako z olajšanjem so organi za notranje zadeve ugotovili, da gre za umor iz osebnih razlogov, prav tako kot so si v mednarodnih or-ganizacijah z olajšanjem dopovedovali, da gre v jugoslovanski moriji le za izbruh medetničnega sovraštva. Vendar pa je to le kratkotrajno samoslepilo, kajti prav sovraštvo povzroča take vr-ste nasilje, ki ga ni moč dojeti in se mu je z logičnimi potezami težko upreti in ga omejiti zato se mu je treba prej ali slej postaviti po robu kot mu gre: s prisilnim jopičem. Tako v odnosih med posamezniki kot med narodi bi moralo pač veljati pravilo: labil-neiem in nasilnežem je treba orožje odvzeti Razmišljati pa je treba tudi o koreninah, iz katerih nasilje črpa svojo moč. Te so skrite znotraj globalne človeške družbe in so odvisne od njenih etičnih načel in vrednot Nasilje proti naravije tudi nasilje proti človeku, je ena od razmisleka vrednih paro! svetovne konference o okolju. A li nam to ne pove, kako se lahko že vsak posameznik po svoje nasilju upre?
T. JAKŠE
ga usposabljanja; sodeč po dobrih izkušnjah prvih poskusnih generacij pa so kar dobri obeti, da bo Slovenija ostala pri enem od najkrajših služenj obveznega vojaškega roka.
Učitelji so zadovoljni s teoretičnimi rezultati, znanjem borilnih veščin in streljanjem pa tudi s tem, da v vsem času šolanja ni bilo nobenih večjih poškodb ali incidentov. Nekoliko moti š«.
• Že 5., 6. in 7. julija bodo v Cerkljah sprejeli novo, približno enako skupino rekrutov, ki naj bi po predvidevanjih opravili vojaško prisego 18. julija. Te dni se je v Cerklje ob Krki preselil tudi 25. območni štab in s tem izpraznil sporne prostore v središču Brežic.
nezadostna opremljenost centra - manjkajo predvsem zaprti športni objekti in strelišče - to, da so bili inštruktoiji v začetku sicer dobro strokovno, premalo pa pedagoško pripravljeni za nove naloge ter daje bila splošna športna kultura sprejetih novincev na dokaj nizki ravni. Omeniti je treba še pomanjkanje vojaškega učnega materiala, saj gaje iz južnih krajev nekdanje Jugoslavije, kjer ga izdelujejo iz razumljivih vzrokov nemogoče dobiti, prepoved uvoza od drugod pa tudi za nas še velja.
Novinaiji so imeli priložnost poslušati tudi gojence, ki so na splošno zelo
mosom, sindikata, tako Svobodni kot Neodvisni, ter stavkovni odbor pa se
• V Iskri so opozorili, da morajo na mesec nameniti za plače 84 milijonov tolaijev, delavci pa dobijo v roke le 39 milijonov SLT, ostalo so dajatve. Ker gre 80 odst. proizvodnje v izvoz, tolar pa je precenjen, že težko zagotavljajo 90 odst. plače po kolektivni pogodbi. Zahtevali so, da tudi republiški sindikat stori kaj za normalnejše pogoje gospodarjenja. Semolič je pojasnil, da vlada pripravlja temelje gospodarskega sistema, po katerih bo lahko pomagala podjetjem, ki niso sama kriva za težave.
morajo odločiti, ali je vodstvo sposobno ali ne. Vmesnega stanja ni.
M. BEZEK-JAKŠE
ZLATI ZNAK KRŠKEGA OMERZELU
KRŠKO — Prvič v desetletni zgodovini tekmovanj speedwayistov za zlati znak občine Krško je ta laskava lovorika pripadla domačemu tekmovalcu. Minulo nedeljo jo je v konkurenci šestnajstih tekmovalcev iz šestih držav osvojil Kreško Omerzel, medtem ko je pokal Franca Babiča pripadel nemškemu tekmovalcu Thomasu Megglu.
POGIN RIB
DOLENJE GRADIŠČE — 6. junija dopoldne je prišlo v potoku Kamniš-ček pri Dolenjem Gradišču do pogina rib, katerega vzrok pa še raziskujejo.
^ Velik dan za dolenjske policiste
Na Otočcu ustanovili regionalni klub »IPA«
OTOČEC — Za dolenjske policiste je bila minula sobota nenavadno pomemben in slavnosten dan. Z ustanovno skupščino IPA, mednarodnega združenja policistov, so stopili v pisano svetovno druščino, ki danes šteje že okoli 235.000 policistov v triinpetdesetih državah.
Slovesnosti, na Otočcu so se poleg številnih dolenjskih policistov, novomeškega župana Maijana Dvornika, predstavnikov RSNZ udeležili tudi gostje iz Italije in Avstrije. Slovenski policisti so se z združenjem IPA srečali že 20. aprila lani, ko je bila v Gozdu Martuljku ustanovljena republiška organizacija, v slednjo pa je danes vključenih okoli 600 članov v štirih regionalnih klubih. Polnopravni člani svetovnega policijskega združenja pa naj bi Slovenci postali letošnjega novembra, ko bo v Riu de Janeiru zasedal izvršilni odbor IPA. Za prvega predsednika dolenjskega kluba je bil v soboto izbran Zdenko Prizmič, vodja urada kriminalistične službe na UNZ Novo mesto.
BAVČAR V KRŠKEM
KRŠKO — Danes ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma Krško javna tribuna, ki jo pripravlja Demokratska stranka Slovenije. Sodeloval bo Igor Bavčar, predsednik Demokratske stranke in slovenski notranji minister. Na javni tribuni bodo predstavili krško strankino podružnico, ki jo ustanavljajo danes.
zadovoljni z delom in redom v centru in z novim načinom vojaškega usposabljanja nasploh. Seveda imajo tudi oni nekaj pripomb, največkrat predvsem zaradi hrane, saj je težko zadostiti vsem okusom.
T. JAKŠE
REFERENDUM O KMEČKI ZADRUGI
KRŠKO — Na nedeljskem zboru kooperantov in delavcev bivše temeljne organizacije kooperantov M—Agrokombinata Krško so potrdili, da bo 23. junija referendum o ustanovitvi kmečke zadruge Krško. Glasovali bodo bivši člani TOK in delavci enot zadruga, trgovina in storitve. Iniciativni odbor bo še naprej vodil predsednik Janez Žam. Nedeljskega zbora so se med drugimi udeležili predsednik slovenske zadružne zveze Leo Frelih, predstavnik kmečke zveze Franci Rokavec in Srečko Ča-ter kot sindikalni predstavnik.
!
//////////////////////////////^^^
Danes v Dolenjskem listu
na 2. strani:
•	Slovenija v očeh koroškega Slovenca
na 3. strani:
•	Kakšen je lanski vinski p
na 4. strani:
•	Črna gradnja ni bila legalizi
na 5. strani:	__
•	Pretresljiva doživetja
na 7. strani:
•	Vinarji bodo nalili čiste vode
na 10. strani:
•	Usode izza rešetk
na 11. strani:
•	Z enim gramom petindvaj
na 12. strani:
•	Svež veter piha na stari Brezdvj
na 17. strani:
•	Še: Zadruga ne potrebuje le preobleke
''///////////////////////^^^
2
BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOČEC
BIENNIAL OF SLOVENE GRAPHIC ARTS OTOČEC SKUPŠČINA OBČINE 68000 NOVO MESTO, LJUBLJANSKA C. 2
20. 5. - 15. 9.1992
Častna gosta bienala
JOHNNY FRIEDLAENDER Pariz JASPER JOHNS New York
Gosti bienala HRVAŠKA GRAFIKA

mmmškte


V drugi polovici tedna se bo vreme le nekoliko izboljšalo.
GODBENIKI POD SROBOTNIKOM—Pod pokroviteljstvom občinskega izvršnega sveta iz Novega mesta so Stražani v soboto, 6. junija, popoldne pripra vili tradicionalno srečanje pihalnih orkestro v Dolenjske in Posa vja. Na srečanju, ki je bilo že 15. po vrsti in torejjubilejno, so nastopili godbeniki iz desetih krajev, prvič, kot gostje, tudi godbeniki iz Doberdoba v Italiji Na posnetku: Občinski pihalni orkester Trebnje, dobitnik zlate listine na nedavnem tekmovanju slovenskih godb v tretji teža vnostni stopnji se je pod taktirko Igorja Teršarja spet predsta vil kot eden najboljših ansamblo v takšne sesta ve na Dolenjskem. (Več na kulturni strani!) (Foto: I. Zoran)
Slovenija v očeh koroškega Slovenca
Karl Smolle in Sonja Šturm na obisku v Beli krajini — Kaj pomeni biti danes Slo-_______venec — Odprava anomalij, ki povzročajo številne težave
J
ČRNOMELJ, METLIKA — Regionalni odbor Slovenskih krščanskih demokratov za Belo krajino je konec tedna pripravil v Črnomlju in Metliki javno tribuno z naslovom »Biti Slovenec«. Gosta sta bila Karl Smolle, častni konzul Republike Slovenije v Celovcu in dosedanji član avstrijskega parlamenta, ter Sonja Šturm, vodja politično-pravne akademije pri Enotni listi v Celovcu. Čeprav je bila udeležba na tribuni skromna, pa seje tako v Črnomlju kot v Metliki razvila široka in zanimiva razprava.
Karl Smolle dela v politiki že od leta 1959 in je bil neprestano zraven ob srečanjih jugoslovanskih politikov na Dunaju. Danes pravi, daje povojna jugoslovanska politika naredila med koroškimi Slovenci le spor. A ne le tam. Po njegovih besedah Slovenci še nikoli niso bili tako sprti med seboj kot v zadnjih 40 letih, ko je moral del naroda molčati. Ker pa narod lahko politično
dejal Smolle.
Gost ni mogel mimo razpustitve Demosa, s čimer so po njegovem mnenju ogoljufali volilce, ki so pričakovali, da bo Demos končal začeto delo. Tisti, ki so Demos zapustili, pa so se izognili odgovornosti. »Slovenija še ni storila vseh korakov, da bi bila popolnoma demokratična država. Zato ne pojenjuj-te v svojem delu in se bojujte proti anomalijam in ostankom prejšnjega sistema!« je svetoval Smolle in imel pri tem v mislih predvsem slovenski parlament. Taje po njegovem danes luksuz slovenskega naroda, vprašanje pa je, kdo bi mu bil — takšnemu, kot je — sploh lahko kos. Predvsem je s takšnim parlamentom težko vladati, zato je po
Smolletovem mnenju pravi čudež, daje Peterletova vlada, ki je delala v nenormalnih razmerah, dosegla precej uspehov.
Karl Smolle je priznal, da ga razžalosti, ko spoznava, kako ostudna, odvratna in daleč je politika mladini. »Politika je končno tista, ki odloča o življenju ljudi, zato bi jim jo morali približati, še
• Sonja Šturm je predstavila akademijo, ki nudi znanje slovenskim politikom, izobražuje pa tudi koroške Slovence, zlasti mladino. Hkrati je bila to tudi ponudba za Belokranjce, da se udeležijo tovrstnega izobraževanja.
prej pa jo očistiti vsega, kar jo je napravilo ljudem odvratno. V politiki bi moralo biti več poštenjakov kot doslej, pri moralni prenovi pa bi morala sodelovati tudi cerkev,« je dejal gost, ^i seje dotaknil tudi vojne. M BEZEK-JAKŠE
Karl Smolle in Sonja Šturm v Metliki
preživi le tedaj, ko se svobodno razvijajo vsi deli družbe, želi Smolle Slovencem vlivati pogum.
»Sedaj imamo dober zgodovinski trenutek, da se lahko vsi Slovenci identificiramo z Republiko Slovenijo. Nič več nam ni potrebno razlagati, zakaj počnemo to ali ono. Konec je obdobja, ko seje manjšinsko vprašanje izrabljalo za dnevno jugoslovansko politiko,« je
CELOVITO — Program celostnega razvoja podeželja pomeni, da je treba izkoristiti vse potenciale tu, so poudarili avtorji razvojne Študije v pogovorih z vaSčani in republikanci (na posnetku) v Knežji vasi (P. Perc)
Izkoristili bodo prednosti doma
Prestavitev
ivitev programa celostnega urejanja podeželja in obnove vasi v Knežji vasi — Trebanjski program prvi in najboljši v Sloveniji — Na vrsti Čatež
KNEŽJA VAS — Razvojni program celostnega urejanja podeželja in obnove vasi, ki gaje pripravil trebanjski občinski Zavod za urbanistično načrtovanje ob sodelovanju ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in so ga pretekli teden predstavili v Knežji vasi, je prvi tovrstni program v Sloveniji s podporo republike. Od 17 podobnih programov so v Ljubljani dobili zaenkrat zeleno luč le trije, Trebanjci pa se niso le najbolj podvizali, ampak zavoljo naglice ni trpela kakovost, saj so ocenili program za Knežjo vas in Malo vas kot najboljšega.
Avtoiji programa, Marko Koščak, Vida Šušterčič, Branka Kržič, Tone Zaletel, Drago Bregar in Jože Motoh, so vpričo namestnice ministra za kmetij-
stvo Marije Markeš in njenih sodelavk predstavnikom tako rekoč vseh 18 gospodinjstev Knežje vasi in Male vasi tudi s pomočjo krajšega filma nazorno pred-
Ljubljansko
pismo
giiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||
obeta kaj prida visoka pokojnina. 1 Zato je zakonodajalec poskrbel tudi S za nekaj novosti, ki jih Slovenija š doslej ni poznala, in to: prostovolj- e no zavarovanje, dodatno zavarova- E nje, zavarovanje za ožji obseg pra- S vic in delno pokojnino.
Te novosti bodo lahko koristile H predvsem mlajšim zavarovancem, E medtem ko imajo kandidati za E upokojitev, ki jim manjka po več let e delovne dobe, na voljo eno samo e izbiro: dokup delovnih let.
Dokup pokojninske dobe je po j| novem možen v naslednjih pri- h merih:	E
do 5 let — presežni delavci, ki izgu- E be delovno razmerje, in vsak, kdor g je dopolnil starost za starostno upo- g kojitev, in to za čas zaključenega E rednega šolanja na višji in visoki šo- E liter za čas služenja vojaškega roka. g Cena dokupa je odvisna od pla- e če, starosti in pokojninske dobe po- E sameznika. Cena dokupa za čas E študija in služenja vojaškega roka g pa je enaka za vse in se spreminja e (raste). Pred kratkim je znašala s okrog 5.000 tolaijev za mesec, E 60.000 za odkup leta delovne dobe. =j
Studijska in 1	vojaška leta
( po znižani ceni
| Stop za predčasne po-§ kojnine — Zaskrblje-| __________nost__________
1 LJUBLJANA — Z novim za-E konom o pokojninskem in invalidki skem zavarovanju, kije začel veljati S 1 ■ aprila letos, se je gmotni položaj E upokojencev nekoliko izboljšal, saj E je vzpostavljen sistem avtomatične-g ga usklajevanja pokojnin glede na E mesečno rast povprečne plače na E zaposlenega v republiki. Ob sleherni ni uskladitvi prejme upokojenec g tudi poračun za pretekla dva mese-E ca. Tako so upokojenci ob koncu E maja dobili za 19 odstotkov višje g zneske pokojnin in denarnih dajali tev v primerjavi s prejšnjim mese-E cem, hkrati pa še razliko za marec E in enkratni znesek za rekreacijo, g Ta novost pa je v novi pokoj-S ninsko-invalidski zakonodaji edina E ugodna: vse druge za upokojence E niso prijetne. Da bo treba delati g dlje, to že vemo, a da seje obseg po-E kojninskih pravic močno skrčil, o E tem ni bilo veliko slišati. Tako se E bodo po novem lahko pravočasno g upokojili samo tisti, ki bodo izpol-E njevali starostni pogoj in pokojnin-j§ sko dobo, tisti, ki bodo presežni deli lavci (ki so izgubili delovno raz-E merje), delovni invalidi I. in III. E kategorije in brezposelni, ki so bili v g zadnjih 24 mesecih vsaj 12 mesecev E brezposelni.
g • Pogoji za predčasno upokojitev 5 moškega: 35 let pokojninske dobe | in 55,5 leta starosti (1997-38 let). E • Pogoji za predčasno upokojitev E ženske: 30 let pokojninske dobe in Š 50,5 leta starosti (1997 — 53 let). E Tistemu, ki si v življenju ni začel E zgodaj nabirati delovne dobe, se ne
stavili, kaj želijo doseči s programom.
Prednost tega programa je, daje nastajal iz vsakodnevnih potreb in pa tudi želja oz. ciljev, uresničljivih v daljšem obdobju. Marko Koščak, Tone Zaletel in drugi avtoiji so obiskali tako rekoč sleherno hišo, se pogovaijali z vaščani, zato da so lahko spoznali, kaj bi se dalo narediti bodisi za kmečki ali verski, a ne množični turizem, na sleherni domačiji.
Da bo Knežja vas obiskovalce sprejela še bolj prijazno, niso potrebne velike naložbe, ampak tudi postavitev ogledala na nepreglednem ovinku, obnovitev škarpe okoli cerkve, ureditev platoja pred cerkvijo, kjer bi se lahko ustavil avtobus, ureditev projektne dokumentacije za obnovo bivše šole. Izmed vaščanov so izbrali 5-članski odbor, ki ga vodi Janez Slak; ti lokalni koordinatoiji pa bodo poskrbeli, da bodo vsi vaščani sprotno obveščeni o vseh akcijah, ki se jih bodo lotili družno. Kajti vključiti se morata celotna vas in krajevna skupnost, da bodo naposled uresničeni tudi zahtevnejši načrti, kot je npr. raziskava vodnega vira za namakanje, za kar so dobili načelno podporo Marije Markeš.
P. PERC
Izidor Mole: OB TEŽKI VODI. laviran tuS, 1956
Evropi moramo pustiti, da se vrne k nam
Za okroglo mizo v Ribnici gost Lojze Peterle
RIBNICA — V nedeljo popoldan je bil v Miklovi hiši v Ribnici redni letni zbor občinske organizacije slovenskih krščanskih demokratov iz Ribnice. Sledila je okrogla miza na temo: SKD — steber slovenske državnosti.
Dvorana v zgornjih prostorih Mi-klove hiše je bila daleč premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli prisluhniti gostu konference in okrogle mize, predsedniku slovenskih krščanskih demokratov Lojzetu Peterletu. V uvodnih besedah na okrogli mizi je Peterle dejal, da je steber družbe lahko le stranka, ki je vredna zaupanja, kar pa SKD vsekakor je. Ob orisu zgodovine stranke je dejal, da je SKD proti vsem pričakovanjem dosegla najboljši položaj znotraj Demosa in da ima danes stranka zelo jasen program in preko 400 krajevnih odborov, česar nima nobena druga stranka na Slovenskem.
»Sedaj, ko smo postavili temelje slovenske države, nas čaka drugo, še toliko pomembnejše delo. Potrebno bo priti v Evropo oziroma Evropi moramo pustiti, da se vrne k nam,« je Peterle pred-stavnil prihodnja prizadevanja stranke, ob tem pa pripomnil, da so bila gesla »Evropa — zdaj« le prazne parole.
Peterle je izčipno odgovoril tudi na številna vprašanja udeležencev okrogle mize, ki jih je zanimalo, kakšne so možnosti za združitev SKD in SLS, na kar je Peterle odgovoril, da v političnem vrhu teh možnosti skorajda ni videti, da pa so na terenu razmere povsem drugačne. V zvezi z volitvami je bilo zastavljenih kar nekaj vprašanj, med njimi, ali bosta SDA in HDZ lahko nastopili na volitvah in ali se lahko zgodi, da ti dve stranki, ki imata svoje centre v drugih državah, prideta v slovenski parlament. Lojze Peterle je odgovoril, da tega ne verjame.’
Na vprašanja, ki so bila namenjena Peterletu osebno, denimo, kakšne napake je naredila njegova vlada in kako ocenjuje Drnovškovo, zakaj se ni bolj obdal z ljudmi »iz svojih vrst«, kakšno je njegovo mnenje o beguncih in ali se počuti kriv za stečaje v času njegovega mandata, je Peterle odgovoril v duhu svojega prepričanja, daje bila ena revolucija dovolj.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Julija, jeseni bo spet višja...
Vse te novosti obetajo, da bo število upokojencev v naši republiki še naprej naglo naraščalo. Po najnovejših podatkih jih je v Sloveniji že 439.000. Med njimi je kar 58.000 takih, ki imajo tako nizke pokojnine, da morajo prejemati varstveni dodatek. Takšen dodatek dobivajo upokojenci z nepopolno pokojninsko dobo, ki so socialno ogroženi. Največ takšnih upokojencev je med uživalci družinske pokojnine, in sicer 23.000. Sledijo invalidski upokojenci, med katerimi jih prejema varstveni dodatek 18.000, med starostnimi upokojenci pa ima to »pravico« okrog 16.000 upravičencev.
Zlasti med temi upokojenci z najnižjimi pokojninami narašča zaskrbljenost, kako bo, ko bo začel v celoti veljati novi zdravstveni zakon. Raven pravic iz obveznega zavarovanja se bo namreč bistveno znižala, upokojenci pa se bodo morali, tako kot drugi zavarovanci, za večino zdrastvenih storitev dodatno zavarovati ali pa jih odplačati v višini 5 do 30 odstotkov cene.
VINKO BLATNIK
■ OKROGLA MIZA O SKD — Gosta okrogle mize sta bila poleg Lojzeta Peterleta tudi predsednica občinskega odbora Slovenske ženske zveze iz Kočevja Meta Prelesnik, ki je izrazila prepričanje, da obstajata moSka in ženska politika, ter podpredsednik kočevskih krSčanskih demokratov Bogomir Štefanič (prvi z leve), ki je izpostavil prizadevanja svoje stranke za izgradnjo cerkve v Kočevski Reki (Foto: M. L.-S.)
Poljanci kličejo na pomoč
Najbolj pereči so demografski in obmejni problemi
i vidijo v razvoju industrije, podjetja, obrti in infrastrukture, računajo
POUANSKA DOLINA — Pretekli petek so predstavniki Liberalnodemokratske stranke: generalni sekretar Gregor Golobič, predsednik mladih liberalnih demokratov Roman Jakič in poslanec v republiški skupščini Borut Razdevšek obiskali kočevski in črnomaljski del Poljanske doline ob Kolpi. Krajani in člani LDS so goste seznanili s svojimi problemi in jih zaprosili za pomoč.
Še vedno so namreč nerešena številna vprašanja, ki so se odprla ob nastanku državne meje na Kolpi, predvsem pa krajane tii£i neurejen status prehoda čez reko v Sodevcih. Izpostavili so izseljevanje iz teh krajev, ki so močno demografsko ogroženi. Rešitev proble-
mov \ ništva, (
pa tudi na denar iz sklada za demografsko ogrožene, od koder so doslej dobili bore malo. Le na ta način bi lahko preprečili izseljevanje iz teh krajev. Veliko pričakujejo tudi od razvoja turizma, zato bi jih moral čim prej obiskati novi minister za turizem.
Gostje z republike so obljubili pomoč pn pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva in reševanju obmejne problematike. Sicer pa so imeli ob tej priložnosti člani LDS tudi letno konferenco pokrajinskega odbora za Poljansko dolino, na kateri so obravnavali volilno zakonodajo, lokalno samoupravo in si zadali smernice za prihodnje delo.
C
Naša anketa
J'
Slovenija izvaja blokado
I .junija je varnostni svet OZN sprejel resolucijo št. 757 proti Srbiji in Črni gori, združenima v Zvezno republiko Jugoslavijo. Resolucija je prepovedala vsakršen uvoz in izvoz z izjemo zdravil in hrane, zamrznila monetarne dobrine in bančne račune srbsko-črnogorske države v tujini, ukinila vse zračne povezave, razen tistih v humanitarne namene, prepovedala sodelovanje srbskih športnikov na mednarodnih prireditvah, znanstveno in tehnično sodelovanje ter kulturne izmenjave. Od Srbije, Črne gore in JLA je zahtevala izpolnitev zahtev prejšnje resolucije o takojšnji prekinitvi ognja v BiH, o umiku iz BiH, o razorožitvi neregularnih vojaških enot in JLA, o koncu prisilnih izselitev etničnih skupin pa o omogočanju razdelitve humanitarne pomoči. Grozljivo uničevalen vojni požar, brez primere v novejši zgodovini, pa divja z nezmanjšano močjo. Poznavajoč naše nekdanje brate sicer ni bilo pričakovati, da jim bo resolucija svetovne organizacije šla do srca, dokler jih sankcije ne bodo spravile na kolena. Sankcijam seje seveda pridružila tudi Slovenija. Četudi je slovensko gospodarsko sodelovanje s Srbijo zamiralo vse od srbske blokade naprej in je bilo zaradi vojne in denarne ločitve v zadnjem času dokaj skromno, bi bila laž trditev, da slovensko gospodarstvo zaradi mednarodne blokade Srbije ne bo čutijo posledic. Bojih, saj so mnoga podjetja našla poti in načine za trgovanje s Srbijo. Da bi sankcij ne spoštovali, kljub temu nikomur ne pade na pamet.
ALOJZ ADLEŠIČ, referent nabave v črnomaljskem Beltu: »Tako nabava s srbskega trga kot prodaja v Srbijo sta se v našem podjetju postopoma zmanjševali že nekaj let. Dokončno pa smo prekinili vsakršne odnose s Srbijo ob napadu na Slovenijo pred letom dni. S te plati najnovejše sankcije varnostnega sveta Belta torej niso prizadele. Bojim pa se, da Srbov ne bodo spametovale, vsaj sodeč po tistem, kar še vedno počno v BiH.«
BRANE BRAJKOVIC, direktor Kolpa-san d. o. o., Metlika: »Odkar so Srbi uvedli bojkot slovenskega blaga, smo začeli postopoma izgubljati njihov trg, vse hitreje pa od lanske vojne v Sloveniji naprej. Tik pred sankcijami nismo tja prodajali ničesar več, iz Srbije pa smo na osnovi blagovne menjave dobivali le še steklena vlakna. Sedaj smo pravočasno našli rešitev za uvoz teh materialov. Menim, da bo sedanja blokada Srbijo spravi-' la na kolena.«
MARJAN KOZINC, v. d. direktorja Melamina iz Kočevja: »V zadnjih dveh mesecih s Srbijo praktično nismo poslovali, ravno sedaj pa smo se pripravljali na ponovno vzpostavitev poslovnih vezi.
Dogovori s čevljarsko firmo iz Subotice so bili tik pred zaključkom naročil, prekinjeno pa je tudi dogovarjanje o poslovnem sodelovanju s firmo Špik Ivanjica,
Natros in Mitrošper iz Sremske Mitroviče. Blokada nas je prizadela tudi kot proizvajalca polizdelkov.«	.
------ PAVEL HOČEVAR, sekretar Obrtne
zbornice Ribnica: »Izgubi jugoslovanskega trga so se najhitreje prilagodili obrtniki. Sedanja blokada Šrbije jih zato ni bistveno prizadela, še posebno, ker v naši občini ni veliko proizvodnih obrtnikov. Delno je prizadelo prevoznike, posredno pa tudi trgovine, saj je veliko prehrambenih artiklov z juga. Prizadeta so tudi nekatera zasebna podjetja, ki so imela že kar dobre poslovne vezi s Srbijo.«
MARIJA JAZBEC, direktorica sev-niškega Inpleta: »Pred kratkim smo iz Ložnice dobili še nekaj preje, sicer pa smo se dobro oskrbeli s surovinami, tudi iz uvoza. Poiskali smo številne zasebne kupce, izvozimo od 20 do 30 odst. proizvodnje, večino izdelkov pa prodamo doma. Večje škode zaradi blokade Srbije ne bo, seveda pa nam ne more biti vseeno, ker se je južni trg zaprl. Zavedamo se, da bo boj za tržišče in kupce še dosti hujši.«
MILENA LOGAR, vodja marketinga Tesnil, Tovarne motornih tesnil d. o. o., Velika Loka: »Do konca leta lahko računamo vsaj na dva milijona mark izpada dohodka zaradi zadnjih ukrepov varnostnega sveta OZN. Velik je že delež terjatev v izvozu, kije potekal prek Crvene Zastave, nosilca kooperacije za Lado. Tega izpada ni mogoče nadomestiti čez noč, saj če računamo tudi prodajo na Hrvaško, izvažamo že 70 do 80 odst. proizvodnje.«
KRSTO BOGDANOV, vodja poslovalnice Kompasa v Novem mestu: »Vojne razmere v nekdanji Jugoslaviji so v veliki meri zmanjšale naše delovno območje. Kje so časi, ko smo z vozili rent a car delali po načelu 'vzemi tu, pusti tam’!
V Srbiji so nam poleg poslovalnic odtujili tudi vsa vozila, za katera še danes plačujemo drage kredite. Delavci Kompasa podpiramo ukrepe in menimo, da so prišli mnogo prepozno. Upamo, da bodo zalegli. Ko bo na oblasti zdrava politika, bomo obnovili sodelovanje.«
BOGDAN ROMIH, pomočnik direk-torja /a področje trženja v Vidmu. Krško:
JFW	»Resolucijo varnostnega sveta o blokadi
ZR Jugoslavije bomo spoštovali. Tre-■Te'T, cJpjH nutno nas njene prepovedi niti ne bodo prizadele. Problemi logistične in plačilne
BS	jBBi narave so povzročili, da nam je srbski trg,
ki je predstavljal okrog 40-odstotno po-'	rabo papirja na območju nekdanje Ju-
^	goslavije, padel že pred leti. Na koncu
w	vselej prevlada ekonomski interes.«
DRAGO VIMPOLŠEK, direktor Prevoza Brežice: »Podpiram resolucijo svetovne organizacije in jo bomo spoštovali, saj se vojna ne bo končala, če ne bo blokade. Resolucijo bomo spoštovati tudi zaradi nevarnosti, ki grozijo prevoznikom prek Srbije, kjer prevoznik v primeru nezgode tudi ni zaščiten z različnimi mednarodnimi sporazumi. Sploh pa prevoznikov ne bo nihče vprašal, če spoštujemo resolucijo; ko bodo zastali blagovni tokovi, ne bomo imeli česa prevažati. Pred blokado smo iz Srbije vozili nekaj blaga. To zdaj odpade.«
i
Kakšen je lanski vinski pridelek
Vinogradniki in vinarji so se zbrali v Metliki — Prisoten tudi minister za kmetij-stvo mag. Jože Protner — Se večji poudarek promociji slovenskih vin
METLIKA — Ni naključje, daje bil letošnji vinogradniško vinarski posvet s predstavitvijo in pokušnjo vin letnika 1991 prav v Metliki. Gotovo je tudi zasluga Vinske vigredi, da seje tu minuli ponedeljek zbralo skoraj 200 vinogradnikov in vinarjev iz posavskega in podravskega vinorodnega rajona, ki so, preden so poskusili, kaj so pridelali v minulem letu, prisluhnili vrsti gostov ter predstavitvi magistrskih nalog mag. Borisa Koruze in mag. Stanka Vršiča.
JUNIJSKO mleko še po 21,40 TOLARJA
. LJUBLJANA — Inflacija se umirja, to dokazuje tudi cena mleka, ki že tretji mesec nespremenjena. tJdbor za mleko je namreč sklenil, da bodo mlekarne tudi junijsko mleko Plačevale po 21.40 tolaijev liter in 4,6-odstotno mlečno tolščo. Stroški pridobivanja so se sicer po modelni kalkulaciji Kmetijskega inštituta povečali na 27,16 tolaija, kar pomeni, 1“ kmet ne dobi niti 80-odstotnega povračila stroškov, kar je najmanj v letošnjem letu, vendar se stvari ne dajo dosti izboljšati. Zaloge mleka in mlečnih izdelkov so zlasti po zmanj-. Ju prodaje na Hrvaško prevelike 'n vse bolj pritiskajo na odgovorne, oa morajo nekaj ukreniti. Ekonomist Senjur je v Naših razgledih razmišljal celo o možnosti, da bi del presežkov uničili in se tako znebili prevelike ponudbe. Seveda obstajajo tudi druge, bolj sprejemljive možnosti, predvsem izvoz.
LnovomeSke tržnice
V ponedeljek je bila tržnica v znamenju češenj in borovnic. Čeprav so 1 ® borovnice prvič letos na stojni-ean jih gospodinje niso dosti kupova-e. Dvesto tolaijev za liter se jim zdi preveč in za ta denar raje kupijo debe-e gonške češnje hrustavke. Sicer pa Je bilo minuli ponedeljek na tržnici najpogosteje izbirati med ponudbo Paradižnika po 160, mladi krompir
jabolka po 90 do 120, cvetača *30, jajca po 10 do 15, dalmatinske ■£300, orehova jedrca 800, lešniki '00, domači vinski kis 100, gozdne 200, grah 200, pesa 150, jago-® ,250, solata 100, kumare 130, Spiti ' Čac50,tolarJev. Pri Bernardi na stoj-ici Sadja in zelenjave smo si tokrat zpisali naslednje cene: paradižnik i/O, ohrovt 140, cvetača 119, zelje
j?*;banane 129, jabolka 65, nova če-ouia 115 m ananas 158 Pog|edali
o tudi k Deladiniju. Tam so bile oanane po 110, paradižnik 170, češ-nje 250, jagode 250, jabolka 130, 98o ?re 10°- korenček 120, breskve 9oo’. romP'r 80, česen 350, lubenice 200, m zelje 80 tolarjev.
'^Se?(Sem)iiniCa dUi' k‘jihje
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Jože Protner je spregovoril o smernicah strategije razvoja vinogradništva in vinarstva v Sloveniji. Dejal je, da ni sprejemljiva takšna obdavčitev vina, kot je sedaj, ko v vinogradih, kjer so težke pridelovalne razmere, pridelamo najboljša vina, potem pa imata zaradi procentualne obdavčitve pri tem vinu največ dobička država in gostinec. Opozoril je, da je prodaja slovenskega vina na tujih trgih neorganizirana in je ne spremljamo s skupnimi marketinškimi akcijami. Menil pa je, da bo Slovenija kot bodoča turistična dežela omogočila slovenskim vinaijem boljše trženje in izkupiček in s tem večjo reproduktivno sposobnost panoge. To naj bi bil pomemben cilj vinaijev. Pomemben del turistične ponudbe je urejena vinorodna pokrajina in s pomočjo tega tudi promocija dobrih slovenskih vin. Seveda bi morali najprej sprejeti sodobni vinski zakon in zakon o vinogradniških nasadih, lastninjenje po zakonu o zadrugah pa bi moralo povezati pridelovalni in predelovalni del tako, da bi dajala najboljše rezultate pri obnovi
TELEFONSKI NASVETI
METLIKA — Društvo vinogradnikov Bele krajine je priskrbelo telefonski odzivnik, metliški izvršni svet pa je prispeval telefonsko številko 58-151, na katero je moč dobiti ob vsakem času obvestila in nasvete o varstvu in zaščiti vinogradov. Odzivnik je začel delovati konec maja, obvestila pa so aktualna, prilagojena spremembam v vinogradih. Pozneje naj bi na tej telefonski številki dobili nasvete tudi poljedelci in živinorejci.
vinogradov, kakovosti pridelka in trženju.
Mag. Jože Šavor se je dotaknil problematike vinarstva s strani inšpekcije. Poudaril je, da so največje ovire za neučinkovit vinarski nadzor neustrezna organiziranost, deficitarnost in nezadostna izobraženost »vinarske« inšpekcije in njena delitev na kmetijsko in tržno ter neurejena in zastarela zakonodaja o vinu, ki jo je stroka že močno prehitela. Povrh tega je neučinkovita še kaznovalna politika, zakona pa ne spoštujejo ne pridelovalci ne potrošniki ne prekupčevalci. Premajhno pozornost posvečajo jrostrežbi vina, kar je za ta prehrambeni artikel slaba reklama. Neažurno je tudi vodenje registrov pridelovalcev grozdja in vina. Po podatkih, zbranih leta 1990, je vpisanih v ta register kar 12.232 podjetij, kmetov in drugih občanov, od katerih pa jih večina ne izpolnjuje pogojev za vpis. Poleg teh nadzoruje kmetijska inšpekcija še več kot tisoč gostinskih lokalov, kjer točijo neustekleničeno namizno vino, pa kmečki turizem, osmice. Po dragi strani inšpekcija ugotavlja, da velika večina pridelovalcev grozdja in vina sploh ni vpisana v register in izdelke prodajejo na sivem trgu ali prek dragega, že registriranega proizvajalca. Poleg tega se število prijav pridelanega grozdja in vina zmanjšuje, prijavljene količine pa ne ustrezajo proizvodnim zmogljivostim, ampak so precej manjše. Inšpektoiji predlagajo, da bi vsaka občina morala poskrbeti za sklad, iz katerega bi financirala analize vina, pa tudi, da bi bili vinogradi, kjer pridelujejo grozdje za vrhunska vina, prav tako prijavljeni in pod nadzorom, kot to velja za predikat-
Kmetijski nasveti
Pot do turističnega tolarja
jah'L*hje^Cem tuPzmu >n drugih dopolnilnih dejavnostih na naših kmetiji i v lzre^en‘b ^ premnogo dobrohotnih nasvetov in prelito za malo Da h° tlskarskega črnila, ne da bi dosegli kaj posebnega na tem področju, podiet	“i kroele- ki imajo za kaj takega voljo in možnosti, k večji
name n<of1 ln '.nvest>ranju, si poglejmo, kaj vladni odlok predvideva v ta Pol torif	k° namre^ letos namenila kar 7,5 milijarde tolaijev (to je
■■ko* kot je celotne tolarske gotovine v obtoku) za različne finančne ■Mervencije v kmetijstvu.
inveci- n- omenj.enega odloka pravi, daje potreba zahtevke za pomoč pri ustr 'r3I^U vložiti do 15. julija. Torej ni več veliko časa, saj morajo biti Odlok ° °Pi!i“ljeni z gibčnimi in lokacijskimi podatki ter dovoljenji. Prezln posebe-i obravnava zahtevke, ki se nanašajo na kmečki turizem.
ost Pn dodelitvi denarja bodo imele kmetije, ki se že ukvaijajo s tu-trehn .*k’ lmaj.° boljše prometne zveze, vsaj polovico doma pridelane po-Čež r nC *n se nabajajo na demografsko ogroženih območjih, liivn^kjo dobjti pomoč za gradnjo ali posodabljanje prenočitvenih zmog-*' moraJQ imeti take kmetije najmanj 8 in največ 16 ležišč, pri novo-
ne fi! j”!* ,lma kdo pomisleke, češ da so tovrstne investicije zelo tvega-enkra»° • Prislov vprašljiv. Res ni mogoče ničesar narediti čez noč, so iih* l 6 vefdarle treba začeti. Ne bi ponavljali znanih rezultatov, ki sdohkS jme*kim turizmom dosegle druge alpske dežele in ki so lahko deiav lU a ,u<b M nas, toliko bolj, ker naše majhne kmetije dopolnilno 14 arJIMKj*e h0*'* P°,rebujejo, če se hočejo obdržati in napredovati. S
l4ari”C.T Jpo,reDUJ<-
°brat °TTe ova ne zenilje na prebivalca in obstoječi sestavi kmetijskih veti °V . dopolnilnih dohodkov enostavno ni mogoče dostojno žh kn’?'3.na^ bo kmetijska politika še tako protekcionistična in slovensko ^ jstvo obdano s še tako visokim »kitajskim« zidom.
»ah Ys*j v dvoposteljnih sobah I. kategorije, pri adaptacijah pa vsaj ri na 1C° ■ . ume s®- da morajo biti na primerni ravni tudi vsi drugi prosto-fe v I^’en’,if1ni tur>stom, saj se polovičarsko delo maščuje, kar se je izkazalo kmet"arSI33t?rem pbmeru. Posebno določilo odloka zahteva tudi, da mora donos* SbreJemal' goste vsaj 180 dni v letu, da bo investicija čimbolj
Inž. M L
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni redni tedenski sejem so prodajalci pripeljali 275 do tri mesece starih in 48 starejšjih prašičev. Prvih so prodali 124 po 300, drugih pa 35 po 180 do 200 tolaijev kilogram žive teže.
na vina. Ena naj večjih zablod tako kmetijske kot vinarske politike pa je po Šavotjevem mnenju spreminjanje njiv v vinograde.
Mag. Boris Beloglavec je zanikal, da vinogradniki zares razširjajo vinograde po njivah in ravninah, ampak vse bolj rinejo v »hribe«. Minister za trgovino Jože Jeraj je dejal, da postaja južna meja težko obvladljiva. Ko smo se osamosvojili, smo ugotovili, da pretirano zapiranje v lastne meje ni dobro. Zato se vse bolj usmeijamo v Evropo, Hrvaška pa nam pri tem ne sledi, in tako prihaja pri vinu do cenovnih nesorazmerij.
M. BEZEK-JAKŠE
m m mm ■ v v ■ viv v
KZ isce trzisca
Opozarjajo na finančno nedisciplino
METLIKA — V tukajšnji kmetijski zadrugi se v letošnjem letu nadaljujejo in še poglabljajo težave, ki so se pričele že lani. Jedro problemov je predvsem v padcu kupne moči prebivalstva, pozna pa se tudi konkurenca zasebnih podjetij, a ne nazadnje tudi to, da so mnogi ponudbo z vsega jugoslovanskega trga skrčili le na slovenskega. Zato je tudi metliška KZ morala začeti bolj temeljito iskati kupce po vsej Sloveniji.
V zadrugi upajo, da bo uspel dogovor z vlado, da ne bo prišlo do zmanjševanja odkupa mleka. Zaskrbljujoče pa je, da pri kmetih tako rekoč ni zanimanja za pitanje govedi. V letošnjem letu pa za kmetijstvo nič več ne veljajo ugodnosti, kakršne so bile nekdaj. Res je za razvoj kmetijstva namenjenega nekaj denaija, a so obresti tako visoke, da si bo posojilo težko kdo privoščil. Težava, mimo katere ne morejo v KZ, je tudi finančna nedisciplina. Zlasti problematične so družbe z omejeno odgovornostjo, ki se ustanavljajo in izginjajo čez noč, v zadrugi pa pred takšnimi, ki ne plačujejo svojih obveznosti, niso zaščiteni. Sicer pa so bile z mednarodno mejo prekinjene tudi poti, po katerih so dobivali surovine, a jim jih je na srečo uspelo dobiti na domačem trgu. Kar pa se tiče kolektivne pogodbe, jim jo je v metliški kmetijski zadrugi uspelo podpisati in sojo pred kratkim tudi začeli uresničevati. Izplačujejo pa le 80 odst. plače, zagotovljene v pogodbi.
M.B.-J.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag Julij Nemanič
Naj cveti» miru
Kateri ukrepi so nujni in kateri niso
Ta čas vinska trta cveti. Zaželje-no je, da bi cvetela v mira in lepem vremenu. Zaradi vremenskih razmer moramo izvršiti nekatera dela kljub cvetenju, zlasti če je potrebno škropiti.
Glede na sedanje stanje v vinogradih je edina večja nevarnost pojav oidija. Če nismo učinkovito preprečili njegovega hitrega razvoja, bomo morali sedaj kljub cvetenju ukrepati. Pri tem bomo uporabili karatan, v primera zelo velike nevarnosti, pa lahko tudi katerikoli sistemični pripravek. Uporabo žvepla in žveplenih pripravkov med cvetenjem pa stroka odsvetuje.
Peronospora do sedaj ni imela možnosti opraviti prvo okužbo, ker je pogoj za to vsaj tridnevno deževno vreme oziroma nepretrgoma vlažna površina ter močna ploha na koncu tega obdobja. Manjša možnost okužbe je tudi zaradi stalno suhega vremena v preteklem dvomesečnem obdobju. Proti peronospori v sedanjem času ni upravičena uporaba sistemikov. Preventivno škropljenje tudi ni potrebno; ima le psihološki učinek, saj imamo mirnejšo vest, da smo nekaj ukrenili.
Priporočamo, da s škropljenjem proti peronospori počakamo do pojava prvih peg oz. oljnih madežev. Takrat uporabimo sistemik. Če uporabljamo ridomil ali sandofan, škropimo 5—10 dni po pojavu prvih peg. Krajšji presledek je dovoljen, če so dnevne in nočne temperature bližje razponu med 18 in 25 C. Če uporabljamo mikal, moramo škropiti takoj po pojavu prvih peg oz. znakov okužbe. Prvič damo 60 dag/100 lit., pri kasnejših škropljenjih pa 40 dag/100 lit. Poudarjam,
daje mikal učinkovit in smotrn, ko ga uporabimo vsaj trikrat zaporedoma. Pri uporabi mikala ne more priti do pojava odpornih sojev glive. Njegova prednost je v tem, da povečuje odpornost trsa tudi proti nekaterim drugim boleznim (oidij, botritis), dobro deluje še na črno pegavost in črno gnilobo. (Opravičujem se za napako v 22. številki Dolenjskega lista, ki se je zgodila pri izračunu koncentracije za allie-te. Pravilna koncentracija je v prvem škropljenju 0,30—0,35% in pri naslednjih 0,20—0,25%). Presledke med škropljenji z mikalom postopoma povečujemo od 10—12 dni, vsakokrat za 2—3 dni.
Zatiranje grozdnih sukačev ni bilo potrebno. Vsaka uporaba insekticidov proti njim je neupravičena.
Prisotnost tripsov se povečuje, ker pa pričakujem začasno prenehanje nastajanja novih škod, ne svetujem zatiranja, razen v izjemno močno prizadetih nasadih. Ustrezna pripravka sta zolon in metasi-stoks. Če uporabljamo zolon, moramo zelo natančno poškropiti vršičke.
Proti rdeči sadni in koprivni pršici sedaj ni potrebno ukrepati, vendar spremljajmo njeno množičnost, da bi lahko po potrebi pravočasno ukrepali.
• Prosim vinogradnike, ki so pripravljeni izvajati poizkuse v zvezi z uporabo različnih načinov za zavarovanje vinske trte ter možnosti za povečanje njene odpornosti proti boleznim in škodljivcem, naj se čim prej oglasijo svetovalni službi svoje občine.
Prosim tiste vinogradnike, kateri' kličejo tel. št. 58-151, naj takoj, ko slišijo obvestilo, prekinejo zvezo, če nimajo sporočila. Kdor želi odgovor na svoje vprašanje, naj obvezno pove svoj točni naslov.
Inž. JOŽE MAUEVIČ
Prva državna razstava kozjerejcev
Od 19. do 21. junija bodo v Sevnici spet dobili rekorderko mlečnosti za leto 1992 in podelili prehodni pokal Zelene doline — Pokrovitelj ministrstvo za kmetijstvo
ČEBELNJAKA ZA ŠOLARJE — Čebelarsko društvo v Metliki je postavilo dva lična čebelnjaka, in sicer pri metliški in podzemeljski osnovni šoli Čebelarji so se na ta način odločili približati čebelarstvo mladim in veseli bodo, če se bo izmed šolarjev, med katerimi je veliko zanimanje za čebelarjenje, pozneje vsaj nekaj odločilo postaviti lastne čebelnjake. Na metliški osnovni šoli bosta mentorja čebelarskega društva, ki bo začel z delom naslednje šolsko leto, Jože Fen-dre in Janez Gačnik (na fotografiji desno), ki sta učencem pred kratkim že predstavila delo čebelarjev in življenje čebel (Foto: M.B.-J.)
Sprejeli pravila
ČRNOMELJ — Udeležba na sobotnem referendumu članov tukajšnje kmetijske zadruge za sprejem zadružnih pravil ter s tem uskladitvijo delovanja zadruge z nedavno sprejetim zakonom o zadrugah, je bila kar 92 odst. Za pravila je glasovalo 70 odst. vpisanih članov, proti j ih je bilo 18 odst., 4 odst. glasovnic pa je bilo neveljavnih.
Sedaj bodo kmetje začeli podpisovati pristopne izjave, do 25. junija pa morajo plačati tudi polovico članskega deleža, ki bo v celoti znašal 500 DEM v tolarski protivrednosti. Zadnjo nedeljo v juniju bo prvi volilni občni zbor vseh članov, kjer bodo izvolili organe in predsednika kmetijske zadruge. Zaposleni v KZ, ki po sedanjih pravilih ne morejo biti člani zadruge, že napovedujejo, da bodo na tem zboru postavili zahtevo, da se jim omogoči članstvo v KZ, toda brez večine v organih. Prav tako napovedujejo zahtevo, da se v pravila vnese prepoved političnega delovanja strank v KZ in da se ustanovi zadružno podjetje. Sicer pa so delavci zadruge že sedaj kritični do nekaterih iz vodstva Slovenske kmečke zveze-Ljudske stranke, češ da širijo netočne informacije in zavajajo ljudi.
SEVNICA — Pred osmimi leti je bila v Sevnici v okviru Zveze društev gojiteljev pasemskih malih živali Slovenije ustanovljena podružnica za kozjerejo Slovenije. Taje pripravila pri taborniškem domu oz. Osovnikaiju v Sevnici 6 razstav in sejmov koz, na katerih so sodelovali tudi kozjerejci iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, enkrat pa je imela razstava celo mednaroden značaj. Letos od 19. do 21. junija pa bo prav tam prva državna razstava in sejem koz.
Pokrovitelj letošnje prireditve, ki spada v spored 1. poletnih dnevov Sevnice v organizaciji tukajšnjega gasilskega doma, bo spet pristojno ministrstvo, poglavitni sponzor so Celjske mle-
• Sevniška razstava je precej pripomogla k bolj strokovnemu delu. Iz leta v leto se izboljšujeta pasemski izbor in mlečnost koz. V šestih letih so Celjske mlekarne pomagale 40 kooperantom — kozjerejcem, in letos bodo Celjani odkupili že prek 300.000 litrov kozjega mleka in ga predelali v 6 izdelkov. Ptujska mlekarna pa je lani navezala stike s 17 kooperanti — kozjerejci, ki bodo letos oddali že okrog 120.000 litrov kozjega mleka. V Sevnici so preteklo soboto ustanovili kozjerejsko društvo za Posavje in se tako pridružili Ptujčanom in Kamničanom. V Sloveniji naj bi bilo takih društev 6, po eno na območju vsakega izmed šestih živinorejskih zavodov. Posavci pa se pripravljajo še na ustanovitev kozjerejske zadruge.
kame—Zelena dolina, prireditev pa so podprle še Ptujske mlekarne, sevniška kmetijska svetovalna služba in dragi.
Že prvi dan prireditve pri sevniškem taborniškem domu bo komisija pod vodstvom mag. Draga Kompana oenila živali, strokovnjaki celjske in ptujske
ZASTAREL ODLOK
ČRNOMELJ — Med delegatskimi pobudami na zadnji seji črnomaljske občinske skupščine je bilo slišati tudi pripombo, da je odlok o zaščitenih kmetijah zastarel ter da ni v skladu z zakonom o kmetijskih zamljiščih. Hkrati pa ta odlok tudi ne odraža razmer, ki dejansko vladajo na kmetijah. Zato bi po mnenju delegata morali omenjeni odlok temeljito prevetriti ter ga prilagoditi današnjemu času.
mlekarne pa mlečne izdelke iz kozjega in ovčjega mleka na podlagi mednarodnih norm ocenjevanja. V soboto, 20. junija, bo v mali dvorani sevniškega gasilskega društva ministrstvo za kmetijstvo pripravilo razgovor s predelovalci kozjega in ovčjega mleka. Ustanovili bodo iniciativne odbore za ustanovitev kozjerejskih drutev v Sloveniji. Ob 17. uri pa naj bi po letnem zboru podružnice za kozjerejo le-to razpustili in imenovali iniciativni odbor za ustanovitev
Zveze kozjerejcev Slovenije. V nedeljo, 21. junija, bodo ob 10. uri pri taborniškem domu prvikrat kozlovske dirke, opoldne pa bodo razglasili rekorderko mlečnosti za leto 1992 in ji podelili prehodni pokal Zelene doline. V vsaki pasmi, srnasti in sanski, bodo odbrali državnega prvaka in prvaka Sevnice. »Odbrali bomo tudi najlepšo vzrejno skupino iz leta 1991, to se pravi prves-nikov, v kateri mora biti najmanj 6 živali spočetih leta 1991 od enega samca — kozla plemenjaka. Ta dobi prehodni pokal, priznanja in kolajne pa smo kot običajno pripravili tudi za druge rejce. Umanjkal ne bo niti srečelov,« je povedal predsednik podružnice za kozjerejo Slovenije Silvo Osovnikar.
P. PERC
hmhhgospodinjski kotiček)
Rabarbara kot sadje
Rabarbara je sicer zelenjava, toda njene dolge peclje uporabljamo v kuhinji kot sadje. Za pripravo različnih pirejev, nadevov za sladice ali kot priloge uporabljamo le čvrste, sočne in mesnate peclje lepe sveže barve, ki ne smejo biti predebeli. Pri pripravi list in korenino odrežemo, pecelj dobro operemo, olupimo in narežemo na koščke. Listi vsebujejo tudi ledvicam škodljive snovi. Če hočemo rabarbaro uporabljati že konec zime, jo silimo v primerno toplem in temnem prostoru. Takšni peclji so zelo krhki in prosojni ter ne potrebujejo lupljenja.
Rabarbare ne uživamo surove, ker je prekisla. Pečemo ali dušimo jo z veliko sladkorja ali poljubne marmelade. Okus ji obogatimo z dodatkom cimeta. Pri toplotni obdelavi zelo hitro razpade in odda veliko soka. Zato rabarbaro kuhamo le kratek čas. Iz 500 g pecljev dobimo 500 ml kuhanega pireja, kar zadostuje za štiri obroke. Na 100 g rabarbare odpade 44 KJ ali 11 Kcal, 1 g beljakovin, 2 g ogljikovih hidratov in 2 mg natrija. Ne vsebuje
pa maščob in nič holesterola. Če peclje hranimo pri sobni temperaturi, zelo hitro ovenejo, zato jih raje hranimo v plastični vrečki v hladilniku (do pet dni). Lahko pa peclje olupimo, narežemo, blanširamo in prelijemo z medenim sirupom. Tako pripravljeno globoko zamrznemo. Rabarbaro uporabljajo povsod po svetu.
Kako pripravimo KRHEK KOLAČ Z RABARBARO? Potrebujemo 500 g moke, 250 g surovega masla, 250 g sladkorja, 2—3 rumenjake, 2 kg rabarbare, 3 beljake in 150 g sladkorja v prahu. Moko presejemo na desko in narežemo surovo maslo. Dodamo sladkor in rumenjake ter hitro vgnetemo krhko testo. Zavijemo ga v alufolijo in postavimo za dve uri na hladno. Rabarbaro olupimo in narežemo na daljše koščke. Testo porazdelimo po pekaču, ga obložimo z rabarbaro in pečemo 30 minut pri 200 C. Ko je kolač pečen, ga premažemo s sladkim snegom in ponovno postavimo v pečico za 10 minut. Pecivo razrežemo, ko je dobro ohlajeno.
HELENA MRZLIKAR
DOLENJSKI UST
3
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN

Policija pri stadionu?
Javna razprava slabo obiskana in brez resnejših ___________pripomb_________________
NOVO MESTO — V ponedeljek, 15. junija, bo — s polmesečno zamudo zaradi čakanja na objavo sklepa v Uradnem listu Slovenije — zaključena javna razgrnitev osnutka programske zasnove za zazidalni načrt Policija na Roški cesti (nasproti avtobusne postaje) v Novem mestu. Predlog programske zasnove naj bi občinska skupščina obravnavala in sprejemala na seji, ki bo prav zaradi te zadeve z enotedensko zamudo, torej predvidoma 2. julija.
Doslej je bilo nekaj resnih pomislekov glede predvidene lokacije za gradnjo nove stavbe policije v Novem mestu tudi v občinski vladi. Pregledali so še nekaj drugih, a seje kot najresnejša, za ministrstvo za notranje zadeve pa glede na dostopnost in možnost navezav na obstoječo infrastrukturo kot edina sprejemljiva, pokazala prav ta lokacija. Čeprav je razmeroma majhna in utesnjena, zaradi bližine mestnega jedra pa stavba ne sme biti višja kot enonadstropna, naj bi bilo prostora dovolj za potrebe vseh policijskih dejavnosti in sekretariata za notranje zadeve. Tiste dejavnosti, ki bi bile za okolico lahko moteče (strelišče, pesjaki itd.), bodo v dvojni kleti na brežini Krke. Zagotovili naj bi tudi dovolj parkirišč tako za potrebe policije kot drugih dejavnosti na tem prostoru.
Po sprejetju predloga programske zasnove v občinski skupščini in pripravi projektne naloge, ki bo vsebovala vse zahteve, možnosti in omejitve pri gradnji, naj bi za pridobitev urbanistično arhitektonskih rešitev objekta policije in za pripadajočo zunanjo ureditev izvedli interni natečaj. K sodelovanju naj bi bili
• V okviru javne razgrnitve je bila preteklo sredo javna razprava o osnutku programske zasnove za za-didalni načrt Policija za vse mestne krajevne skupnosti. Udeležba je bila zelo slaba, pomisleki pa podobni, kot so se pojavljali že doslej in ki jih pripravljala lokacije zavračajo. Sodeč po tem, v občinski skupščini ne bo resnejših težav s pristankom na gradnjo policijske stavbe pri stadionu, nasproti avtobusne postaje.
povabljeni: GIP Pionir, Invest, Arhi-tektni biro Cibic, Neapolis in Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje. Investitor gradnje je za nagrade namenil dva milijona tolaijev, od tega za prvo 900, za drugo 500 in za tretjo 300 tisoč tolaijev, ostali udeleženci razpisa pa naj bi dobili po 150 tisoč tolaijev.
Z. L.-D.
Gobarski wečeri
Novomeška gobarska družina ponovno pripravlja srečanja
NOVO MESTO — Gobarska družina Novo mesto, ki šteje 131 članov, je kar precej dejavna. Ena njenih glavnih dejavnosti so gobarski večeri. Lani sojih pripravili kar 30, na vsako pa so gobaiji, v glavnem gre za zmeraj iste, prinesli v povprečju 48 različnih vrst gob. Gobarske večere so želeli organizirati tudi v Dolenjskih Toplicah in Vavti vasi, vendar so se zaradi slabe udeležbe izjalovili.
Organizirana je bila tudi razstava gob, le da ne v Novem mestu, ampak v Smaijeti, v tamkajšnji osnovni šoli. Razstavljenih je bilo 250 vrst gob, poleg gob pa so učenci, ki so nabrali večino gob, postavili na ogled še lovske trofeje, poljske pridelke in male živali. Ob zaključku gobarske sezone pa je bil organiziran družabni večer s tekmovanjem v poznavanju gob.
Tudi letos gobarska družina nadaljuje s svojim delom. Kot je že v navadi, so v maju pričeli z običajnimi ponedeljkovimi gobarskimi večeri. Ponovno jih bodo poskusili organizirati tudi v Straži in Dolenjskih Toplicah. Načrtujejo seveda tudi gobarsko razstavo v Novem mestu in družabni gobarski večer ob koncu gobarske sezone.
Črna gradnja ni bila legalizirana
Bo poslanski »ne« širitvi stavbe nasproti osnovne šole Center v Novem mestu zavrl rekonstrukcijo Ceste herojev? — Podhod za pešce zaenkrat predrag
NOVO MESTO — Že ob gradnji novomeškega mostu na Loki, kije zbujala mnoge pomisleke tudi zaradi predvidenega povečanja že tako gostega prometa po novomeški vpadnici Cesti herojev, je bila načrtovana rekonstrukcija te ceste na okrog 300 metrov dolgem odseku mimo šol. Rekonstrukcija naj bi se začela v letošnjih počitnicah. Novomeška skupščina je na zadnji seji sprejela spremembe in dopolnitve družbenega plana občine kot osnovo za pripravo vse potrebne dokumentacije. Kdaj bo rekonstrukcija zares izvedena, pa še ni mogoče reči.
V spremembah in dopolnitvah plana Lastnik je vložil prošnjo za izdelavo lokacijske dokumentacije v času javne razgrnitve dokumentov za rekonstrukcijo Ceste herojev in tudi že začel graditi. Sezidano bo po besedah Francija Koncilije onemogočalo rekonstrukcijo dotrajanega vodovoda in kanalizacije,
kar so predvideli opraviti ob obnovi ceste.
Skupščina je bila obveščena, da J. Žlajpah ne bo delal težav v zvezi s posegi na svoje zemljišče za rekonstrukcijo ceste, če mu bo omogočena dozidava. V
je bila predvidena tudi dozidava hiše nasproti osnovne šole Center za poslovno dejavnost in restavracijo višjega ranga. Hiša naj bi bila dozidana tako proti stavbi Abanke kot v nasprotni smeri neposredno ob gostinski šoli.
• Rekonstrukcija bo zahtevala nekaj posegov v obcestne površine, potrebne bodo rušitve nekaterih objektov, prestavitve škarp, pa tudi nekaj dreves bo ob življenje. Ohranjen bo nasad pred gimnazijo, drugje pa naj bi po rekonstrukciji zasadili nova drevesa.
Začasno delo za brezposelne
V DEŽELI GUMBOV
DOLENJSKE TOPLICE — Vse pogostejša je navada, da se šolsko, prav tako pa tudi malošolsko leto konča z zaključno prireditvijo, na kateri mali nadebudneži pokažejo staršem, kaj vse so med letom počeli in česa vsega so se spet naučili. Že drugo leto so zaključili malo šolo s takšno prireditvijo tudi v Dolenjskih Toplicah. Prireditev je bila zadnjo soboto popoldne, poimenovali pa so jo »V deželi gumbov«.
NOVO MESTO — Na letošnji razpis ministrstva za delo za javna dela seje v novomeški občini prijavilo 15 izvajal-cev z 31 programi s področja komunalnega urejanja, vzdrževanja objektov, turizma, otroškega in socialnega varstva, zdravstva, kulture in raziskovanja. Sprejeti so bili vsi programi, začasno pa naj bi z njimi zaposlili 231 brezposelnih.
Trenutno je v program javnih del v novomeški občini vključenih 126 delavcev. Največ, 41, jih je dobilo delo v Krkinih Zdraviliščih in sicer urejajo javne površine v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah ter na Otočcu, 3 pa delajo v turistično informativni službi. Prek Komunale 23 brezposelnih ureja odjemna mesta odpadkov, javne površine in zaščitne pasove vodnih zajetij. Komunalna dela opravlja 6 delavcev tudi v krajevnih skupnostih Šentjernej in Žužemberk, 15 pa jih prek Cestnega podjetja vzdržuje lokalne ceste. Pri arheoloških izkopavanjih je zaposlenih 11 delavcev, prav toliko pri urejanju romskega naselja Žabjek. V okviru programa javnih del izvajajo tudi do-
Denarja mnogo premalo
Natečaj za sofinanciranje krajevnih skupnosti pokazal velik razkorak med možnostmi in potrebami
Potrebovali bi vsaj šestkrat več denaija, pri čemer velikih programov (na primer kanalizacija Brusnice, Dolenjske Toplice, vodovod Črešnjice) sploh niso obravnavali. Denarja ni niti za enega, sploh pa so ti programi povezani s plani Komunale, v krajih, kjer plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pa tudi s plani sklada stavbnih zemljišč. Da so finančne možnosti tudi teh dveh daleč od potreb, seveda ni treba posebej poudarjati, delajo pač, kolikor najbolje morejo.
Tudi za pokopališki program krajevnih skupnosti brez mestnih so namenjeni 3 milijoni tolaijev. Tudi tovrstne potrebe so precej večje, saj bi bilo treba dokončati vrsto del na več pokopališčih in mrliških vežicah v občini. Občinska vlada naj bi to problematiko posebej obravnavala in po možnosti k trem poskušala primakniti še tri milijone tolarjev, da bi se vendarle dalo kaj narediti.
Z. L.-D.
STRAŽA — Pred sobotnim koncertom pihalnih godb so se v Straži zbrali predsedniki krajevnih skupnosti iz novomeške občine, da bi pregledali izid občinskega natečaja za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti. Pokazalo seje, daje denaija mnogo premalo celo za povsem realne želje, ki so mnogo manjše od realnih potreb.
Cestne programe krajevnih skupnosti, med katerimi se mestne skorajda ne pojavljajo, naj bi občinski proračun letos sofinanciral z 9 milijoni tolaijev. Da bi lahko obdržali lansko raven in kriterije, bi potrebovali najmanj 15 milijonov. Manjkajočih 6 milijonov tolaijev, ki naj bi jih porabili za sofinanciranje preplastitev lokalnih cest, je član novomeškega izvršnega sveta Jože Derganc obljubil pridobiti iz rednega cestnega proračuna.
Komunalni programi krajevnih skupnosti naj bi bili deležni le 3-milijonske-ga sofinancerksega občinskega deleža.
Srečanje invalidov Dolenjske
V Novem mestu so se zbrali invalidi iz Dolenjske in Bele krajine
NOVO MESTO — Ob 10-letnici je Društvo invalidov Novo mesto zadnjo soboto pripravilo srečanje invalidov Dolenjske, ki se gaje udeležilo več kot 700 članov iz društev Metlika, Črnomelj, Trebnje, Kočevje, Ribnica, Grosuplje in seveda Novo mesto. Tako srečanje pripravijo vsako leto v enem od teh krajev. V vseh teh društvih je blizu 3.000 invalidov. Pokrovitelj srečanja je bil novomeški izvršni svet.
Srečanje se je začelo pri bršljinski osnovni šoli, kjer so se invalidi iz vseh društev zbrali, od tam pa jih je večina peš pa tudi z invalidskimi vozički kreni-
DAR1LO NAJSTAREJŠIM ČLANOM — Najstarejšim udeležencem srečanja invalidov Dolenjske iz vsakega društva so na prisrčni slovesnosti v novomeški športni dvorani izročili priložnostna darila. Na sliki: predsednik Društva inva-lido v No vo mesto, A ndrej Gregorčič, izroča darilo najstarješi novomeški članici, gospej Šlam/ljevL (Foto: A. B.)
la čez Marof do športne dvorane, kjer so pripravili lepo in prisrčno kulturno prireditev. Invalidi, ki so povsem napolnili športno dvorano, so navdušeno in hvaležno spremljali kulturni program, v katerem so sodelovali novomeška godba na pihala, Dolenjski oktet, skupina Copacabana, ansambel Spomin, kije igral tudi za ples, ter Modra kronika. Prireditev je vodil Slavko Podboj. Srečanje invalidov Dolenjske je bilo dan pred bin-koštno nedeljo, ki je svetovni dan invalidov in bolnih; popoldne je bila v kapiteljski cerkvi za udeležence srečanja posebna maša. To veliko prireditev je društvo invalidov lahko tako dobro in v zadovoljstvo vseh pripravilo le s pomočjo številnih sponzorjev.
V Društvu invalidov Novo mesto je okoli 750 članov. Društvo, ki ima le enega (simbolično) plačanega delavca -tajnika, največjo pozornost posveča socialnemu vidiku, za kar namenjajo tudi največ svojih sredstev, ki pa so glede na potrebe, žal, veliko premajhna. Svojim članom društvo prispeva delež pri plačilu zdraviliškega zdravljenja, še posebej pa skrbijo za socialno ogrožene člane.
Pri svoji dejavnosti je društvo deležno podpore in pomoči številnih delovnih in drugih organizacij ter zasebnikov iz občine.
Že več let gojijo prijateljske stike s kulturno-umetniškim društvom iz Mirne Peči. Mirnopečani vsako leto pripravijo igro in prva predstava je vedno za novomeške invalide. Društvo vsako leto ob obletnici ustanovitve, 24. junija, pripravi rekreativni pohod s kulturno-zabavnim programom. Vsako leto je ta prireditev v drugi krajevni skupnosti v občini. Letos bodo ob tej priložnosti članom, ki so to že od ustanovitve društva pred 10 leti —- teh je okoli 90 — podelili posebne plakete.
A. B.
ZORAN CILENŠEK V GABRJU
GABRJE — Gostišče Kuli v Gabiju je sklenilo predramiti mlade v Podgorju z nastopi v živo najpopularnejših slovenskih glasbenikov. Za Vladom Kreslinom, ki je minulo nedeljo v Gabije privabil množico obiskovalcev, bo to soboto, 13. junija,ob21.uri gost gostišča Zoran Cilenšek, ta čas veijetno eden najpopularnejših slovenskih pevcev, ki ga zagotovo ni potrebno posebej predstavljati.
polnilne programe varstva in vzgoje otrok v vrtcih in vzdrževanja objektov, pomoč ostarelim, delo z otroki z učnimi in vedenjskimi motnjami, delovno usposabljanje duševno prizadetih, dopolnilni program dejavnosti Dolenjskega muzeja in pomoč beguncem.
S pomočjo javnih del bi lahko takoj zaposlili vsaj še 72 brezposelnih. Urejali bi lokalne vodovode, odpravljali črna odlagališča odpadkov, čistili bregove vodotokov, zdravstveno prosvetljevali romske ženske in družine, izdelali program celovitega ravnanja z odpadki, komunalni kataster, sodelovali pri razstavni dejavnosti, programu mladinske kulture ipd. Do zastoja je prišlo predvsem zaradi pomanjkanja primernih kadrov pa tudi zaradi pomanjkanja denaija v ta namen. Za nekatere programe — vzdrževanje športnih objektov, varstvo otrok na letovanju, komunalna dela v krajevnih skupnostih, pomoč beguncem — pa še ni jasno, ali jih bo mogoče uvrstiti na seznam javnih del.
Največjo težavo pri izvajanju javnih del trenutno predstavlja stimulativni del nagrade za opravljeno delo. Ta znaša 70 odst. plače redno zaposlenega delavca za takšno delo, a ker so plače različne, so različne tudi te nagrade. Da ne bi bilo na ta račun nezadovoljstva, naj bi bil z izvajalci dosežen dogovor o enotnem izhodišču za plačilo opravljenega dela, ki je v programu javnih del.
Z. L.-D.
nasprotnem je težave, ki bi pomenile odlaganje začetka del, pričakovati. Kljub temu je skupščina — ogorčena, ker naj bi v bistvu pristala na legalizacijo čme gradnje — sprejela amandma svojega odbora za družbene dejavnosti, da širitev omenjenega objekta ni mogoča.
Osnovni namen rekonstrukcije je ureditev Ceste herojev med križiščema z Ljubljansko cesto in Cesto komandanta Staneta na eni ter s Koštialovo ulico na drugi strani ter izboljšanje prometno varnostnih razmer. Cesta, ki gre mimo štirih šol, je namreč zelo prometna. Taka bo ostala tudi po izgradnji severne obvoznice, četudi naj bi jo ta razbremenila tovornega in tranzitnega avtobusnega prometa. Predvidena je delna razširitev cestišča in ureditev kolesarskih stez na obeh straneh ceste, hodnikov za pešce, avtobusnih postajališč, prehodov za pešce ter semaforizacija križišč. Na boljšem vozišču in ob manjših hitrostih naj bi bil hrup manjši. Urejeni bodo vsi obstoječi dovozi, le dovoza do osnovne šole in gimnazije bosta ukinjena, speljan pa bo nov skupen dovoz mimo Zavarovalnice in med osnovno šolo ter športno dvorano. Na opuščenem dovozu bo moč pridobiti nekaj novih parkirišč, ta bodo urejena tudi pred križiščem s Koštialovo ulico. Mimo ekonomske in gostinske šole bodo narejene stopnice. Vseskozi je bil govor o podhodu za pešce in zahtevali so ga tudi poslanci v občinski skupščini. Na koncu je v sprejetem dokumentu ostala formulacija o možnosti kasnejše izgradnje podhoda. Problem je seveda denar, podhod bi skoraj za tretjino podražil celo investicijo. ~ Z. L.-D.
Križe — kraj iz treh vasi
KRIŽE — Od petka, 5. junija, je v novomeški občini eno naselje vež. Gre za vas Križe, kije postala 327. naselje v občini, ki tako še naprej ostaja občina z največjim številom naselij v Sloveniji. Križe so nastale iz delov vasi Veliki Slatnik, Potov Vrh in Brusnice.
Ob »krstu« novega kraja so v Križah pripravili prijetno slavje, pravo veselico, in to tako, na kateri so zastonj točili pijačo in delili pečenko. Slavja so se udeležili tudi predstavniki novomeške občine z županom in predsednikom izvršnega sveta na čelu. Že od nekdaj se predel med Velikim Slatnikom in Potov Vrhom imenuje Križe, družina, ki seje prva naselila tukaj, pa je dobila domači priimek Križevski. Na slovesnost je prišel tudi Križevski Lojze, kije bil še rojen v tisti hiši, potem pa se je družina preselila drugam.
Kot rečeno, so Križe kot kraj nastale iz delov treh vasi. V novi vasi je stalno naseljenih 17 družin: 14 v Spodnjih in Gornjih Križah, kot so ljudje že prej poimenovali kraj, 3 pa na Bendjah, vinski gorici, ki je po novem tudi postala del Križ. Seveda pa bodo Bendje »zasebno« še naprej obdržale svoje starodavno ime. Velika večina od 90 hišnih številk, kolikor jih je bilo sedaj pode-
ljenih, pripada številnim vikendom in zidanicam v tem vinorodnem kraju, ki spada pod krajevno skupnost Mali Slatnik. »Želja, da bi Križe postale svoj kraj, je že stara,« pravijo Križani, kot se imenujejo prebivalci, čeprav si v šali pravijo tudi Križaiji. Doslej je bil en Križan »Slatenc«, drugi, čez pot, pa »Po-tovc«, nekateri Bendijčani pa so sodili pod Brusnice in to ni bilo dobro. Sedaj so vsi Križani, in teh drobnih lokalnih prerekanj in draženj bo konec.
Sicer pa so Križe kraj, kjer stoji dom Gasilskega društva Potov Vrh—Slatnik, v kraju pa že 10 let deluje zelo dejavno športno društvo. Da bodo Križe živele, so najlepši obet mlade družine, domačini pa tudi mladi ljudje od drugod, ki si v tem lepem podgorskem kraju gradijo nove hiše ali obnavljajo in lepšajo stare. Sicer pa je večina prebivalcev zaposlenih v Novem mestu, doma pa imajo še nekaj zemlje, ki jo ob službi pridno obdelujejo. Križani od stičišča z Velikim Slatnikom, Potov Vrhom in na Bendjah upajo, da bo sedaj, ko je to območje postalo novo naselje, tudi poštar redno prihajal k njim in da jim ne bo treba po pošto hoditi na Slatnik in v Brusnice.
A. B.


%
NA ZDRA V JE KRIŽAM IN KRIŽANOM — Takole so domačini in gostje nazdravili ob poimenovanju Križ, novega naselja v novomeški občini. (Foto: A. B.)
.-W^\\'V\\WWWWVW\\
DINARJI - Slovensko ljudstvo še naprej dokazuje svojo iznajdljivost, brez katere bi mu bolj trda predla. Tradicija metanja gumbov v cerkveno puščico med ofrom živi naprej, očitno je pomembneje, da župnik in ljudje vidijo darovalčevo roko, stegnjeno k puščici, kot pa da Bog vidi nepravo vsebino darujoče roke. Sicer pa so gumbe zdaj zamenjali dinaiji nič več obstoječe Jugoslavije. Stopiški gospod so se ob nedavnem žegnanju v cerkvi sv. Miklavža nad Pangrč Grmom javno čudili, odkod ljudem takšne zaloge, posebno še prastarih jugo dinarjev. Ali je poziv, naj verniki puščice nikar ne obremenjujejo z brezvrednimi kovanci, kaj zalegel, pa nismo preverjali.
TABLE - Podjetniškemu boomu tudi v Novem mestu in okolici sledijo reklamne table, ki imajo seveda nalogo ljudi opozoriti. na novo podjetje oz. dejavnost. Table morajo seveda biti čim bolj opazne, pa so postavljene tako, da se ljudje tako rekoč zaletavajo vanje. Nesreča je tudi vtem, da razne obvestilne table po mestu vse bolj slabšajo prometno varnost. Predvsem je prizadeta vozniška preglednost pri zavijanju v levo. Šop takšnih tabel zmanjšuje preglednost v Bršljinu pri odcepu za k šoli, na stiku Resljeve ulice s Partizansko itd. V večini primerov bi bil volk sit ob celi kozi že z nekaj decimetrskim premikom tabel. Verjetno bo treba počakati na kakšnen vsaj malo resnejši trk, da se bo zadeva premaknila.
SPET O REGRESU - Da ni kriv grešnik, ampak tisti, ki greh pove, se je izkazalo tudi ob "direktorskem" izplačilu regresa v firmi, najbližji Dolenjskemu listu. Direktor je na moč glasno grajal delavce, ki so, po njegovem, večkratno razliko pri regresu izklepetali novinarjem. Razlike baje sploh ni bilo, regres je bil za vse enak, nekajkrat več ali manj, kakor pač pri kom, pa je šlo v regresne kuverte na račun nekakšnega dobička. Bodi kakor že, ljudje pravijo: bolj ko "flek" drgneš, večji je!
ČESTITKE - Smo v času, ko otroci množično sprejemajo predvsem zakramente prvega svetega obhajila. K slovesni priložnosti sodi kajpak tudi radijska čestitka in Studio D jih pridno pošilja v eter. Postavlja pa se vprašanje, ali novomeške prvoobhajilnice niso tako kot drugje v glavnem prvošolke. Čestitka v obliki sicer milozveneče melodije Helene Blagne "Nocoj bom prvič rekla da", v nedeljo namenjena eni od prvo-obhajilnic, bi bila verjetno mnogo primernejša za kakšno drugo slovesno priložnost, na primer za poroko.
Ena gospa je rekla, da so v vodstvu Revoza odlični psihologi. Dosegli so, da so identifikacijske izkaznice s fotografijami pri delavcih zalegle več, kot bi kak tisočak več v plačilni kuverti.
RAZSTAVA ČEŠENJ
BRUSNICE — KUD Brusnice ima tudi letos v načrtu pripravo že tradicionalne celodnevne češnjeve razstave in prodaje češenj pri brusniški osnovni šoli. Razstava bo predvidoma prihodnjo nedeljo, 21. junija, ko bo večina češenj primerno zrelih.
DIABETIKI O ZELIŠČIH
NOVO MESTO — Društvo za boj proti sladkorni bolezni Novo mesto in Krkina Zelišča pripravljajo v sredo, 17. junija, ob 18. uri v modri dvorani hotela Metropol predstavitev programa pomožnih zdravil in zelišč. Po predstavitvi bo možno predstavljene izdelke tudi ugodno kupiti. V Sloveniji pa bo letos prvič obeležen 27. junij, mednarodni dan diabetikov. Tega dne bo v Rogaški Slatini zbor diabetikov, predavanja, degustacija izdelkov za diabetike itd. Zbora se bodo udeležili tudi predstavniki društva za boj proti sladkorni bolezni iz Novega mesta in Posavja.
T DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 13. junija, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure, naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg
•	trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi
od 8. do 20. ure:
•	PERKO, market na Otočcu
•	Šentjernej: Dolenjka Market
•	Dolenjske Toplice: Mercator standard—Prodajalna Rog
•	Žužemberk: Mercator—KZ Krka — Samopostrežba
•	Straža: Dolenjka Market
•	Novo mesto, v nedeljo od 8. do 11 ure:
•	Mercator—KZ Krka — Prodajalna, Glavni trg 4
od 8. do 12. ure:
•	trgovina CEKAR v BTC Javn8 skladišča v Bučni vasi
•	PERKO, market na Otočcu
Črnomaljski drobir
TROSILO - Črnomaljski obrtniki se pritožujejo, da morajo marsikdaj mesece 'n mesece čakati na plačilo za svoje delo. Nekateri, ki imajo dolžnike v južnih republikah bivše Jugoslavije, ga najbrž pe bodo nikoli videli, drugi pa so srečni, re dobijo namesto denarja različno blago. . gre za precej uporabne dobrine, jih ni težko pretopiti v denar. Probleme je imel eden od obrtnikov, ki je dobil dolg Poplačan z dvema trosilcema za gnoj. I “1 so se dolžniki odločili za takšno plačilo, mu je postalo hitro jasno, saj Ju tudi sam kljub podjetniški žilici ni mpgel spraviti v denar.
PRODAJALCI - Prej omenjeni obrtnik je bil pri prodaji gotovo neuspel tudi zato, ker trosilcev ni prodajal P° hišah. Je pa zato veliko drugih prodajalcev”, ki hočejo s torbami ali Poslovnimi kovčki za vsako ceno priti
. -1 jo bodo kupili. Mnogi, ... j™ takšna prodaja že preseda, so se odločili za odganjanje "trgovcev" od hiše I ten>, da jim kar naravnost povedo, da vse, kar potrebujejo, lahko kupijo v prodajalnah. Užaljenost pri nepovabljenih gostih je seveda neizmerna in sploh ne ''areujejo z besedami, ko začnejo krajanu Pridigati, kako je siten, tečen in še kaj. ybslo pravih prodajalcev, tistih iz trgovin, “a ima kupec vedno prav, postane
PUVSem nPTV\mamknA Divntr ia rvo/t
,	----- IIU1IIUIJV.1 IH/ pillULUjt/JV;
um slabo in vso zakrpano cesto na “četku Črnomlja z metliške strani. Pa 50 oni dan prišli delavci z asfaltom in J?0 Potrebno opremo in že je vse kazalo, da bo tudi ta del ceste postal prevoznejši. A Brej, na zaplate asfalta so položili še nekaj novih in tako sedaj avtomobili z jurkimi šoferji še naprej veselo poskaku-
Sprehod po Metliki
OB KONCU PREJŠNJEGA TED-A so bile metliške gostilne občutneje P!?zn*:> »j v Metliki ni bilo članov met-7 , folklorne skupine Ivan Navratil, r? Mr* dni so odpotovali v Nemčijo, Jer je prav gotovo porasla poraba piva. ur nekaj metliških gostilničarjev je da-0J® mašo, da bi se dekleta in fantje rečno vrnili v rodni kraj, ki so ga pred-stuvljalr v daljni in tuji deželi.
. K.ŠVERCU NAGNJENI METLI-■ Avjl razlagajo o svojih nakupih oblek \ b lznji Hrvaški, a pri tem pretiravajo, du se kar kreše. Nemalo se jih hvali, da M ra petdeset mark oblekli dva bir-"\anea, oba botra pa še šoferja, ki je bil tako prijazen, da je druščino pripeljal °d doma do cerkve.
metliškim in podzemeljskim UČITELJEM je o ocenjevanju >n preverjanju znanja predavala v kul-pITb"1 n1°mu strokovnjakinja Cvetka i .O- Prosvetarji so zapustili dvorano P?im novih spoznanj o tem, kaj je znajt6 tn kako gaje treba preverjati in ocenjevan. Blagor otrokom!
Cjrebanjske iveri
— Kandidatka za ravna-vff0fov* Sole v Trebnjem Ivanka vrviT’ “-1° Je predlagal svet šole pod
SjSStSŠSSOfJK
in i«3 naPlsa*a ostopno izjavo. Poslala vnliiSVetu ^°*e *n občinski komisiji za ve -z6! lmenovunja in kadrovske zade-kan^ii pro^' vrSčkova odstopa od
za ravnateljico, nam je anko lažje razumljivo, čeprav ne pole bhl° nj„ene obrazložitve, če vemo, da vnH .. ve^ma kolektiva šole, ki naj bi ga Jr1'*’, Proti taki kadrovski rešitvi. V no™ kolektivu mora biti že precej naša rS..? Poučevati, kaj šele voditi 7v™r c *cb, komutijah bi bilo zanimivo n«1; “kaj trebanjska šola nima po-ocnika ravnatelja. Nekateri pravijo, olojtlmora ' dobiti na šoli za šefa ide-oseK ° ln. ,ud‘ sicer neobremenjeno nHioS051-Ah niso 118 Soli kakšno takšno Pniozncst že izpustili iz rok?
V Knežji vasi je najslabše nll?fvana zgradba nekdanje šole. Ob lrKtntavilv‘ razvojnega programa ce-^tnega urejanja podeželja in obnove “si. za katerega je republika zaenkrat n.i, mošnjo za avtotje in primak-ie	Usoi?kov, s? * vaščani in gost-
no, bll‘ X tej Soli. Še pred pričetkom ne predstavitve smo slišali, da se ve, 7.J i}e	v tako žalostnem stanju.
sl: ’ ker je občinska. Tako kot trebanj-grad, Je dodal nekdo, a se je zmotil, zvnt; i". ?lst0 v občinskih rokah. Je
zn di	it Zaseje na gradu ravno lani
“SU stolp?
renr1 °u.K0DN1N A ~ KS Šentlov-70» ,lrna blokiran žiro račun, ker mora stavi T‘ ^OO.OOO tolaijev, da vzpo-M„. kamnolom Franca Novaka v
knuv!!-. u v Prvotno stanje. Kdor-K°u, tudi Komunala!
turnir kresne noči
tvnJP^^OG — Turistično druš-dilov0L0nogJe Preteklo soboto prire-zah> °kV'ru priprav na znano kulturno JV*? Pbreditev, teniški turnir Kres-
dr*ir trctJc mcsto sta si razdelila An-q Urand°vec in David Klarič.


IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Pomisleki ob odhodu komandirja
Delegati se najprej niso strinjali, da bi bili ob spoštovanega Andreja Šenico
METLIKA — Predlog za razrešitev komandiija metliške policijske postaje Andreja Šenice je bil dan delegatom metliške občinske skupščine brez dolgih obrazložitev in pojasnjevanj. V gradivu je bilo zapisano le, daje razrešitev z 31. majem potrebna zato, ker bo Šenica prevzel nove dolžnosti v inšpektoratu policije Uprave za notranje zadeve Novo mesto.
Delegati pa se s predlogom niso strinjali. Poudarjali so, daje Andrej Šenica kot komandir metliške policijske postaje v zadnjih devetih letih vestno in uspešno opravljal svoje delo. Zato je bil pri občanih spoštovan, saj je imel do njih izredno korekten odnos. Delegati niso razumeli, da lahko nekdo na višji ravni odloča o kadrovskih spremembah, ki jih da skupščini zgolj v potrditev. Zato bi bili lahko deležni vsaj obsežnejše obrazložitve, zakaj tako. Sicer pa so se v glavnem strinjali, da so za racionalizacijo, kar bi premestitev Šenice gotovo bila, saj se mu ne bi bilo potrebno vsak dan voziti na delo iz Novega mesta. Zahtevali pa so, da bi za komanditja metliške policijske postaje prišel vsaj takšen človek, kot je Šenica. V predlogu pa je bilo zapisano, da s 1. junijem prihaja na to delovno mesto Alojz Ravnikar, dosedanji namestnik komandiija policijske postaje Črnomelj.
Ko je pojasnjeval kadrovsko zamenjavo, ki sojo delegati na koncu sprejeli, je načelnik UNZ Novo mesto Borut Likar dejal, da ni razlogov, da bi Andreja Šenico, kije eden najboljših komandirjev v Republiki Sloveniji sploh, »zapirali« v Metliko. »Prav zato, ker je tako dober, mu dajmo možnost, da se še bolj izkaže. Kar pa zadeva delo metliške policijske postaje, se ne sme bistveno spremeniti, zato imenujemo za novega komandiija človeka, ki naj bi poskrbel, da bi se delo, kakršno je bilo doslej, nadaljevalo,« je dejal Likar.
M. BEZEK-JAKŠE
Ivo Kambič
Alarm za alarmne naprave
ČRNOMELJ — Strojnemu in-ženiiju Ivu Kambiču iz Črnomlja je bil avtomobilizem že od nekdaj konjiček, pred časom pa seje odločil, da z znanjem in izkušnjami, ki sijih je pridobil predvsem zaradi svoje radovednosti, pomaga tudi ostalim. Tako se je v svojem Avtomarketu začel ukvaijati z akvizitersko prodajo različnih izdelkov, povezanih z avtomobilizmom.
Gre za prodajo najrazličnejših avtomobilov, za katere zagotavlja najnižje cene. Omogoča pa tudi nakup rabljenih avotomobilov, us-meija kupce v ta nakup, pripravljen pa jim je tudi svetovati, preden se odločijo za nakup predvsem novih jeklenih konjičkov.
Pri Kambiču je moč dobiti tudi najcenejšo in najučinkovitejšo elektronsko katodno zaščito pred ijave-njem avtomobilov »rustevader«. »Gre za ameriško tehniko. Zastopnik in uvoznik ne le za Slovenijo, ampak za precejšen del Evrope, pa je Slovenijales. Presenetilo meje, da je za tovrstno tehniko, ki preprečuje ijavenje, izredno veliko zanimanje. Res pa je, da sem poleg tehnične baze AMD edini v Beli krajini, ki imam na voljo to tehniko. Poleg ugodnih cen pa jo je moč kupiti tudi na dva obroka,« pravi Kambič.
Še vse premalo zanimanja pa je med Belokranjci za avtomobilske alarmne naprave, ki jih ima Kambič kar 12 različnih vrst, od najenostavnejših do najbolj zahtevnih.
M.B.-J.
Občina je samo posrednik
Belokranjski sindikat šolnikov se je sestal
ČRNOMELJ - Letos spomladi so tudi v Beli krajini ustanovili območni odbor sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti. Prejšnji teden so se sestali drugič in spregovorili o problemih, ki belokranjske šolnike trenutno najbolj tarejo.
Na sestanek so povabili tudi predstavnika občine Antona Štefaniča in Ksenio Khalil, ki sta pristojna za urejanje finančnih in ostalih zadev s področja šolstva v črnomaljski občini. Predstavniki sindikata soju vprašali,ali bodo na belokranjskih šolah ostali brez regresa, zakaj osebnih dohodkov še vedno ne izplačuje po kolektivni pogodbi in zakaj tolikšne razlike v plačah med slovenskimi šolniki. Predstavnika občine sta dejala, da je bila z novim zakonom financiranja šolstva vsa pristojnost glede denaija z občin prenesena na republiko, istočasno se je s tem zmanjšal tudi občinski proračun. Na republiki pa ne določajo le višine osebnega dohodka, ampak tudi višino regresa. V prejšnjem
E
Obrtniki še vedno zapostavljeni
Tako so prepričani v črnomaljski obrtni zbornici in to trditev utemeljujejo s številnimi dokazi —Vračanje obrtnih dovoljenj —Previsoki prispevki_
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je 244 rednih obrtnikov in 115 s popoldansko obrtjo, pri njih pa je zaposlenih še okrog 200 delavcev. Vsi ti obrtniki in njihovi zaposleni skupaj predstavljajo za belokranjske razmere že srednje veliko podjetje, vendar se, kolje slišati iz ust obrtnikov, najodgovornejši občinski možje vloge, ki jo ima ali bi jo lahko imelo obrtništvo, premalo zavedajo. Povrh tega, kot pravi predsednik črnomaljske obrtne zbornice Lovro Rems, občinska vlada nima z obrtniki nikakršnih stroškov.
Nasploh so črnomaljski obrtniki prepričani, da so kljub trditvam, da imajo sedaj tako zasebne kot družbene dejavnosti enake pravice in dolžnosti, obrtniki še vedno močno zapostavljeni. »Našim obrtnikom so le pri plačilih akontacij za davke odobrili okrog 70 odlogov, menim pa, da bi morali odobriti odloge tudi za plačila prispevkov, če obrtnik ne dobi pravočasno plačila za svoje delo. Finančna nedisciplina je namreč pri nas še vedno izredno velika, tako da obrtniki čakajo na plačilo tudi po tri do štiri mesece, prispevke pa morajo poravnavati redno, sicer jim začno teči zamudne obresti,« pojasnjuje Rems. Ob tem navaja primer, da morajo biti prispevki za zaposlene plačani do 21. v mesecu, torej šest dni po plačilnem dnevu, nikjer pa ne piše, da mora biti plača zares do 15. v mesecu. Mar ne bi smelo tudi pri zasebnikih priti do za-ksnitve pri izplačilu plač tako kot v
družbenih podjetjih, se sprašujejo Črnomaljci.
Drugi problem je izplačevanje plač po kolektivnih pogodbah, ki jih v številnih družbenih podjetjih ne uresničujejo. Obrtniki pa lahko 80-odst. plače izplačujejo največ pol leta, in še to le pod pogojem, da s poslovnimi knjigami utemeljijo to dejanje. »Obrtniki pri-
Lovro Rems
znamo, da plače zaposlenih pri zasebnikih niso previsoke, le vsi davki in prispevki, ki znašajo 102 odst. od neto plače, so preveliki,« pravi Rems. Ob tem pa ne more tudi mimo razlogov, zaradi katerih je nekaj obrtnikov že vrnilo obrtna dovoljenja ali pa to še napovedujejo. Gre predvsem za visoke najemnine za poslovne prostore ter izgubo trga onkraj Kolpe. Zato so obrtniki tudi predlagali, naj bi tistim, ki dokažejo, da jim na trgih v drugih republikah nekdanje Jugoslavije ni bilo moč izterjati dolgov, te dolgove odpišejo.
»Moti pa nas tudi, da je občinski izvršni svet ustanovil Agencijo za razvoj, in to brez poprejšnjega soglasja obrtne zbornice. Zlasti še, ker naj bi bila ta agencija namenjena razvoju drobnega gospodarstva, v katerem pa je kar okrog 80 odst. obrtnikov. Prav tako nas IS ni vprašal za mnenje o pristopu k svetovalni mreži pri republiškem ministrstvu za drobno gospodarstvo. Tu naj bi šlo za podvajanje dela, ki ga delno že opravljamo za obrtni zbornici, da pa se v Sloveniji niso množično odločali za pristop k tej novi mreži, pove podatek, daje sklep o tem podpisalo le 7 občin, med njimi tudi črnomaljska,« pravi Lovro Rems.
M. BEZEK-JAKŠE
Bodo znali izrabiti priložnost?
Metliško gospodarjenje v lanskem in letošnjem letu — Padec proizvodnje
METLIKA — Nekoliko nerodno je sredi leta obravnavati gospodarjenje v preteklem letu, zato so v metliški skupščini namenili lanskemu letu le toliko časa, da so ugotovili, daje bilo gospodarstvo v občini finančno varno in stabilno. Izgub ni bilo, tudi z likvidnostjo na splošno ni bilo težav, sicer pa se je prihodek realno znižal, medtem ko seje akumulacija povečala. Celotni izvoz seje zmanjšal, a seje povečal na konvertibilni trg. Število zasebnih podjetij seje povečalo od 33 na 60, zaposlovala so 103 delavce, leta 1990 pa le 4 ali 5.38 zasebnih podjetij je oddalo tudi zaključne račune.
sistemu so regrese izplačevali konec aprila, po novem naj bi izplačevali konec junija, vendar je veliko večina občin regres izplačalaže konec aprila. Kljub temu da plače in regres prihajajo iz republike, so med občinami razlike, do teh razlik pa prihaja zaradi dodatnega denaija, ki ga k plačam primaknejo gospodarsko bolje stoječe občine. Žal med njimi ni črnomaljske občine.
Spregovorili so tudi o vzdrževanju šol. Ker denaija ni ali ga vsaj ni veliko, se bodo na občini z ravnatelji do konca šolskega leta dogovorili, katere šole so trenutno najbolj potrebne popravila. Na vrsto bo prišlo le najnujnejše. Zelo velik problem je šola v Adlešičih, kjer je 70 do 80 učencev nižjih razredov in bi bila potrebna korenite obnove.
Za konec je Vladimir Tkalec iz Sindikata vzgoje in izobraževanja Slovenije poudaril, da bo belokranjski sindikat skrbel za zaščito učiteljev v tem delu Slovenije; hkrati s tem, ko so se povezali, pa bodo v svojih zahtevah močnejši.
J. D.
Predvsem pa je beseda tekla o gos-podarjenju v letošnjem letu. Že podatek, da je proizvodnja lani padla za 20 odst., zaposlenost pa le za 10, pove, da je proizvodnja slaba. Ker zaradi izgube nekdanjega jugoslovanskega trga proizvodnja še pada, se lahko zgodi, da bo število brezposelnih še večje, vendar naj ga ne bi zmanjkalo za metliške občane. Sicer pa je zgovoren dokaz o nizki produktivnosti v družbenih podjetjih tudi to, da zasebna podjetja ustvaijajo dvakrat večji dohodek na zaposlenega kot družbena.
Ker so s plačevanjem težave, v Metliki predlagajo, naj trgujejo le s tistimi, ki imajo denar. Pisati pa bi morali začeti tudi črne bukve, v katerih bi bil seznam slabih plačnikov, da ne bi v vsakem podjetju morali vedno znova na lastni koži spoznavati, da so se opekli. V Metliki opozaijajo, da sami ne morejo ustvariti privlačnih pogojev za vlaganje tujega
POOBLASTILO IZVRŠNEMU SVETU
ČRNOMELJ — Skupščina občine Črnomelj je pooblastila izvršni svet te skupščine, da v njenem imenu in zanjo sklene kot najemnik najemno pogodbo z republiškim ministrstvom za obrambo. Hkrati je skupščina pooblastila IS, da nastopa kot najemodajalec pri oddaji poslovnih prostorov v bivši vojašnici v Črnomlju s pripadajočimi zemljišči ter bivših nepremičnin JA pri Vražjem kamnu in v Čudnem selu v najem.
kapitala, kot so jim svetovali z republike, saj za to nimajo dovolj denaija. Pomagati bi morala država. V občini namreč celo z izkupičkom od prodanih stanovanj pokrijejo proračunske potrebe, ker iz republike pride premalo denaija. Sicer pa Metličani upravičeno
pričakujejo, da bo nova vlada zmanjšala stroške javne porabe, česar pa gotovo ne bo moč storiti brez usklajene akcije v vsej Sloveniji.
Občinski izvršni svet v zadnjem času posveča največjo pozornost razvoju drobnega gospodarstva in turizma. Ker se tujci še vedno bojijo priti na dopust v Slovenijo, bodo Belo krajino ponudili predvsem Slovencem. Seveda ne bo moč več dolgo propagirati zgolj naravnih danosti dežele ob Kolpi, ampak bodo morali turistom ponuditi celovito ponudbo.
M. BEZEK-JAKŠE
Z vodo največ dela in stroškov
Trebanjska Komunala sama ni kos vsem zahtevam po kakovostni preskrbi
TREBNJE — Za n^jvečji uspeh, ki so ga v zadnjem času dosegli s skupnimi močmi in ob velikem razumevanju trebanjskih občinaijev, štejejo v Komunali Trebnje vključitev vodovodnega sistema Temenica v poizkusno obratovanje. Kot smo že poročali, so ob tej priložnosti začeli tudi s telemetrijskim sistemom daljinskega vodenja. Telemetrija omogoča, da pridejo do željenih podatkov o sistemu prek računalnika in da ne bo velikih izgub zelo kakovostne pitne vode ob črpanju, hitreje pa bodo lahko odkrivali tudi napake na vodovodnem omrežju.
Kot pravi direktor Komunale Pavel Jarc, pa se pri urejanju okolice črpališča v Radanji vasi zatika, saj lastniki tamkajšnjih zemljišč nočejo podpisati soglasja oz. odstopnih izjav, hudo ogorčeni, ker prav oni še do danes niso dobili vode. Za zaščito vodnega vira v Temenici bi potrebovali še okrog 3 milijone tolaijev, težko finančno breme velike naložbe pa naj bi olajšali tudi ugodnejši posojilni pogoji ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora za glavnico 4,3
milijona tolaijev. Vodovodni sistem za oskrbo krajanov sosednje litijske in grosupeljske občine nameravajo prenesti v upravljanje Komunalnega podjetja Grosuplje. S tem se bodo Trebanjci tudi pogovorili o znižanju cene vode iz gravitacijskega sistema Stična za področje krajevne skupnosti Veliki Gaber.
Trebanjski komunalci bodo zaščitili črpališče Sentpavel, ki bo poslej rezervni vodovodni vir za trebanjsko
občino, in konzervirali opremo čistilne naprave na Medvedjeku. Ker ima Komunala največ stroškov prav z vodooskrbo, se njegovi delavci sprašujejo, če bodo kos tudi dragim, t.i. D analizam pitne vode za vodovoda v Mokronogu in na Trebelnem, kar jim je naložil inšpektor. Te analize pa bi morali pridobiti pravzaprav že ob pridobivanju uporabnih dovoljenj.
Sanitarna inšpekcija se je spotaknila tudi ob črpališče na Čatežu, ki ga bo tudi treba obnoviti. Lani so v varovalnem pasu zajetja Bačje na kmetiji Lokaijevih uredili kanalizacijo in prečrpališče fekalij, letos pa je kmet Lokar postavil zahtevek v obliki rente, saj ima zaradi vodovodnega zajetja na kmetiji zmanjšan prihodek.
P. P.
Pretresljiva doživetja
Pričevanja otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so se pred vojno morijo zatekli na Čatež
ČATEŽ — V zbirnem centru za razseljene osebe oz. begunce na Čatežu, ki ga vodi predsednica trebanjske občinske oranizacije Rdečega križa Pavlina Hrovat, bi lahko sprejeli največ okrog 150 beguncev. Ob našem obisku jih je bilo 88 pod streho stare šole, 15 pa pod šotori, kijih je postavila trebanjska civilna zaščita. Čeprav je podnevi že kar toplo in soparno, da v šotoru ni najbolj prijetno, pa je ponoči v šotorih za naše razmere prijeten hlad. Za begunce, ki so prišli iz vročih krajev, kakršen je na primer Mostar, kjer divja vojna vihra z nezmanjšano silovitostjo, pa je že potrebna kakšna dodatna odeja, pravi Hrovatova.
Begunci so prišli še iz Tesliča, Zavidovičev, Jablanice, Travnika, okolice Doboja itd. Podobno kot v drugi zbirnih centrih prevladujejo ženske in otroci. Vsak nosi v srcu kakšno bolečino, tragično usodo, ki se mu je neizbrisno vrezala v spomin. Celo otroci od 1. do 8. razreda, ki jim skuša krajšati čas nesojena učiteljica Emina, doma iz Klokot-nice pri Doboju, pripovedujejo do-
živetja in izkušnje, kakršnih ne bi privoščili niti odraslim. Večina jih je z begom reševala golo življenje. Ni mogoče dojeti, da vojna lahko tako rekoč čez noč spremeni človeka v zver. Pa še ta ima svoje meje okrutnosti. Številni Muslimani so nam pripovedovali, kako so njihovi dovčerajšnji sosedje Srbi, s katerimi so skupaj pili kavo, praznovali bajram in božič, postali najhujši zločinci.
Strašno je bilo v vasi Grapsko, kjer so srbski podivjani vojščaki pobili 84 otrok, starcev in žensk. Otroke so žive metali v ogenj, izživljali so se s tem, da so jim z noži izkopali oči, vpričo matere so posilili 13-letno hčer. Hrvatica Vera iz Bije-lega polja pri Mostaiju je z očetom in mateijo v zadnjem hipu odnesla pete, sicer bi veijetno tudi njihovo družino doletela podobna usoda kot 18 družin iz soseščine, ki sojih četniki in njihovi pomagači zaklali, zatem pa jih zažgali v njihovih družinskih hišah. Četudi bi bilo le nekaj res od povedanega, bi bilo to še zmeraj preveč za normalno občutljive živce in želodec. p p£RC
BEGUNCI — V zbirnem centru za begunce na Čatežu so doslej dobivali veliko hrane, obutve in oblačil prek Karitasa ali Rdečega križa pa izkazali so se tudi domačini Hrana, čistila in posteljnina so še zmeraj zelo dobrodošlo blago. Na sliki: v skladišču na čateški šoli si begunci dopolnjujejo svojo skromno garderobo. (Foto: P. Perc)
ki
IZ NKŠIH OBČIN
iLliiik
IZ NKŠIH OBČIN
E
Poslancev politika ne zanima?
Zbor združenega dela bo v prihodnje zasedal sam — Zahteva po ločenih sejah
KOČEVJE — Zaradi nesklepčnosti v zaključnem delu skupnega zasedanja vseh treh zborov kočevske občinske skupščine, kije bilo 25. maja, se delegati zbora združenega dela niso izrekli o predlaganih kadrovskih rešitvah za direktoija Centra za socialno delo, direktoija kočevskega zdravstvenega doma in namestnice sodnika za prekrške v Kočevju. Zato so se delegati omenjenega zbora ponovno zbrali na ločeni seji v torek, 2. junija.
Čeprav delegatom zbora združenega dela očitajo, da v poslanskih razpravah ne sodelujejo, so na torko-
gu, kot ga ta funkcija zahteva, s čimer se bo tudi izognil očitkom, da se pre-
vem zasedanju svojega zbora dokazali ravno nasprotno. V zvezi s predlaganimi kadrovskimi zadevami jih je zanimalo malodane vse, začenši od tega, kdo sta bila poleg dr. Mihaela Petroviča ostala dva kandidata za direktoija Zdravstvenega doma Kočevje, pa do tega, ali bi Ana Pevec-
GASILCI SO NA SVOJEM MESTU
KOČEVJE — Na sestanku predstavnikov gasilskih društev in občinske gasilske zveze so ugotovili, da so gasilci lani uspešno reševali svoje naloge Opravili so nekaj nad 3.900 preventiv nih pregledov stanovanjskih hiš in gos podarskih poslopij in sodelovali skupaj pri 56 požarih. Navzlic prizadevanjem, da bi bilo čimmanj požarov, je mnogo požarov zaradi malomarnosti nekaterih prebivalcev. Gasilci na območju občine razpolagajo z 18 gasilskimi domovi in 7 orodišči. V vrste gasilcev je vključenih 1.223 članov, od katerih je 697 gasilcev — operativcev. Od tega števila ima ustrezno izobrazbo kar 492 članov, 87 članov pa je strokovno usposobljenih za različne specialnosti.
V. D.
LETOS PRVO POVIŠANJE STANARIN
RIBNICA — Medtem ko so se v mnogih drugih slovenskih občinah v prvih petih mesecih letošnjega leta stanarine dvigale v skladu z dovoljenimi mesečnimi porasti cen komunalnih storitev in stanovanjskih najemnin, so bile v ribniški občini ves čas nespremenjene. Kljub temu se ribniški izvršni svet ob nedavni odločitvi, da se z junijem stanarine povišajo, ni odločil za doplačilo za nazaj. Tako bodo v ribniški občini z junijem stanarine višje le za 5,12-odst., kolikor je dovoljen porast za junij. Hkrati bodo za enak odstotek višje tudi cene ogrevanja, voda bo dražja za 3,71-odst., nova cena za odvoz smeti pa bo znašala 56,33 tolaijev na osebo.
KREDITI ZA OBRTNIKE
RIBNICA — Ribniški izvršni svet se je odločil, da bo sredstva sklada za razvoj obrti v občini v višini 1 in |K>1 milijona tolarjev oplemenitil z bančnimi sredstvi v razmerju 1:3. Obrtnikom bo tako v letošnjem letu na voljo 6 milijonov tolarjev. Okvirno dogovorjena obrestna mera za dodelitev kreditov v tej višini je pri Ljubljanski banki 12-odst. Občina želi pri tem ohraniti le vrednost vloženega denaija, zato obresti ne bo zaračunavala. Pred dokončnim dogovorom z banko in objavo razpisa za dodelitev kreditov obrtnikom bo posebna komisija, ki je bila imenovana v ta namen, pripravila pravilnik, na podlagi katerega bo banka dodeljevala kredite. Po mnenju sekretarja Obrtne zbornice Ribnica Pavla Hočevarja je med obrtniki dovolj interesentov.
ZMAGI SEVNIŠKIH IN LESKOVŠKIH ČEBELARJEV
SENOVO — 16 ekip mladih posavskih čebelarjev se je preteklo soboto pomerilo na tekmovanju, ki sta ga na Senovem pripravila Čebelarska zveza Krško in Čebelarsko društvo Senovo. Mladi čebelarji so pokazali v tamkajšnji osnovni šoli dosti teoretičnega znanja, pri društvenem čebelnjaku pa tudi veliko praktičnih znanj. V nižji skupini so se najbolje odrezali mladi čebelarji s sevniške osnovne šole, drugi so bili Boštanjčani, tretji Krčani, četrto mesto pa sta si razdelili ekipi Kostanjevice in Koprivnice. V srednji skupini so zmagali mladi čebelarji iz Leskovca, pred Boštanjčani in Krčani. Prireditev, ki so ji z zanimanjem sledili tudi številni ribniški čebelarji med svojim obiskom pri krških kolegih, so podprli sponzorji: Čebelarska zveza Krško, Posavska banka Krško in Medex. Prihodnje leto bo regijsko tekmovanje mladih čebelarjev v Boštanju.
Hočevar ostala brez zaposlitve, če ne bi bila imenovana za direktorico Centra za socialno delo.
Po zastavljenem retoričnem vprašanju, ali ne pomeni imenovanje dr.
Petroviča, ki v tem trenutku opravlja funkcijo predsednika občinske skupščine, za direktoija Zdravstvenega doma, razvrednotenja obeh funkcij, in po vprašanju, ali sta funkciji sploh združljivi, je sekretarka občinske skupščine Slavka Janša ponovila obrazložitev, ki jo je na majskem zasedanju skupščine podal dr. Petrovič.
Dr. Petrovič je že tedaj pojasnil, da si funkciji nista nasprotujoči in da ju bo lahko opravljal, saj mu delo direktorja Zdravstvenega doma ni neznano, po dveh letih predsedovanja skupščini pa je tudi to delo že dodobra spoznal. Ob tem je še povedal, da ne bo več vodja stomatološke službe in da bo tudi manj delal v ordinaciji ter da bo delo predsednika občinske skupščine v bodoče opravljal le še v obse-
Drage geodetske storitve
Ali lahko upravni delavci delajo po službi dela, ki so tudi sicer v njihovi delovni pristojnosti?
ponudila firma Barles s Senovega v sodelovanju s svojimi avstrijskimi part-neiji, so člani izvršnega sveta menili, da gre za enkratno priložnost. Zato so se odločili zanj, občina pa bo pri tem imela le minimalne stroške in seveda obvezo, da bo v primeru uspešnosti projekta vse rezultate dala na razpolago firmi Barles. Odločitev o tem, ali bodo projekt izvajali v Loškem Potoku, na Bregu, Griču ali v Dolenji vasi, so prepustili natančnejšim analizam teh krajev.
M. LESKOVŠEK-SVETE
• Po izdaji soglasja k imenovanju dr. Petroviča za direktoija Zdravstvenega doma Kočevje, izvolitvi Nuše Orel za namestnico sodnika za prekrške v Kočevju in imenovanju Hočevaijeve, ki bi v primeru, da ne bi bila imenovana za direktorico Centra za socialno delo, tudi lahko ostala brez zaposlitve, saj po sistematizaciji del ni referentskega delovnega mesta za dela, kijih sicer opravlja, so poslanci izrazili jasno zahtevo po ločenih sejah zborov občinske skupščine. V podkrepitev te zahteve so navedli, da so skupne seje predolge, kot razlog pa tudi, da jih politične razprave ne zanimajo ter da je delegatska funkcija del njihove delovne obveznosti, zato naj bi seje ne bile v popoldanskem času. Odločili so se, da bodo v prihodnje zasedali ločeno od ostalih dveh zborov, razen v redkih primerih, ko bo potrebno skupno odločanje.
več ukvaija z nekaterimi zadevami, ki niso v njegovi neposredni pristojnosti.
M. LESKOVŠEK-SVETE
RIBNICA — Člani ribniškega izvršnega sveta so si minuli petek zastavili to vprašanje pri obravnavi zadev s področja dela Geodetske uprave za občini Kočevje in Ribnica. Medtem ko so si nanj odgovorili s kompromisno rešitvijo, pa so do naslednje seje preložili odločitev o tem, kateri kraj v ribniški občini bo vključen v izvajanje modelnega projekta gospodarjenja z odpadki.
Delo delavcev Geodetske uprave se je predvsem v zadnjem obdobju, tudi zaradi denacionalizacije, močno povečalo. Po besedah načelnika te uprave Braneta Kovača že sedaj delajo v prenatrpanih prostorih, zato nimajo prostorskih možnosti za dodatno zaposlovanje. V želji, da bi hitreje opravljali storitve za občane oziroma reševali njihove zahtevke in da bi odpravili nezakonito popoldansko delo delavcev Geodetske uprave, ki ga ti opravljajo mimo vednosti uprave, je Kovač predlagal, da bi se njegovim delavcem plačevalo nadurno popoldansko delo.
Kljub načelnim pomislekom nekaterih članov izvršnega sveta so se strinjali s potrebo po odpravi »fušanja« in načeloma tudi pristali na plačilo nadurnega dela. Ob tem pa se niso strinjali s predlagano višino plačila za popoldansko delo geodetov in izrazili prepričanje, da so cene geodetskih storitev sorazmerno visoke. Čeprav je načelnik Kovač zatrjeval, da delo zaračunavajo po opravljenih storitvah, in ne po številu ur, v katerih kako delo opravijo, ter da so normativi za delo Geodetske uprave popolnoma nestvarni, so člani izvršnega sveta menili, da je potrebno opraviti natančen izračun, iz katerega bo vse, kar je Kovač zatrjeval, jasno razvidno.
Glede modelnega projekta gospodarjenja z odpadki, ki gaje ribniški občini
NOVO VODSTVO SEVNIŠKEGA TURISTIČNEGA DRUŠTVA
SEVNICA — Okoli 300 članov sevniškega turističnega društva, ki ga zdaj vodi Franc Selak, vodja poslovne enote Izletnika v Sevnici, in hortikulturne sekcije (predseduje ji sevniška cvetličarka Milena Skorenšek-Mastnak) bo skušalo obnoviti priljubljeni prireditvi Jesensko srečanje v Tržišču (tudi v sodelovanju s Krmeljčani) in otroški Vrtiljak ter popestriti Novoletni sejem. Letos se bodo prvič vključili v tekmovanje za najlepše urejen kraj. S tem želijo spodbuditi zlasti tiste, ki zanemarjajo okolico svojih bivališč, lastnike neurejenih parcel v mestnem središču, da postorijo kaj za svoj kraj. Na najbolj kričeče primere neurejenosti bodo javno opozorili.
Spor še traja
(Ne)zakonitost bodo ugotavljali pravniki
KOČEVJE — Sodelujoči na ponedeljkovi razširjeni seji predsedstva kočevske občinske skupščine so menili, da bodo morale svoje mnenje v zvezi s problematiko delovanja sveta krajevne skupnosti Kostel podati pristojne pravne službe. Spor v tej krajevni skupnosti se namreč, po ponovnem imenovanju Stanislava Južniča za predsednika sveta te skupnosti, nadaljuje.
Mnenja sodelujočih v razpravi o problematiki delovanja sveta krajevne skupnosti Kostel so bila dokaj različna. Medtem ko je kočevski župan dr. Mihael Petrovič menil, da ostaja nerazrešeno vprašanje, ali lahko člani sveta prekličejo svoj odstop glede na to, da so ga podali v pričakovanju, da bo odstopil tudi predsednik sveta, so nekateri drugi menili, da to vprašanje sploh ni sporno in da torej svet, kije odstopil, tega kasneje ne more več preklicati. Prav tako so si bili neenotnega mnenja tudi v oceni vzrokov za nastalo stanje. Nihče tokrat sicer ni preveč poudarjal trditev članov sveta, da s predsednikom »ni možno delati«, precej jasno pa so bila izražena mnenja predstavnikov nekaterih strank, da posamezni člani sveta skušajo predsednika Južniča pri njegovem delu onemogočiti. Sodelujoči pa so si bili enotnega mnenja, da se bo o (ne) zakonitosti izvolitev novih članov sveta lahko govorilo šele potem, ko bodo o tem podali svoje mnenje pravniki.
Predsedstvo se pri vsej tej zadevi počuti nemočno, saj ni v njegovi pristojnosti poseganje v dogajanja v krajevnih skupnostih. Bili pa so mnenja, da bo ob nadaljnjem zaostrovanju spora morala v spor poseči tudi občinska skupščina. Potrebno po tem že sedaj nakazuje prek sto zbranih podpisov za odpoklic skupščinskega poslanca iz te krajevne skupnosti, Franca Cimpriča.	M. L.-S.
ZAKLJUČNA SLOVESNOST— V petek popoldan je bila v TVD Partizan v Ribnici slovesnost ob zaključku male Sole za vse otroke, ki obiskujejo celoletno malo Solo. Slo vesnost z bogatim programom, pogostitvijo specivom in sladkarijami ter srečelovom, so za male maturante, kot jim pravijo, pripravili njihovi starSi v sodelovanju z vzgojiteljicami. Zaključno srečanje otrok, vzgojiteljic in starSev, ki na svečan način obeležuje slovo otrok od vrtca, je bilo letos nekoliko prej kot v preteklih Šestih oziroma sedmih letih, odkar takSna srečanja v Ribnici prirejajo. Del že tradicionalne prireditve najmlajSih pa je tudi obhod glavnega trga. (Foto: M. L.-S'.)
ZAPOSLENI V NEGOSPODARSTVU
KOČEVJE — Po podatkih SDK-podružnice Kočevje je v kočevski občini v prvih treh mesecih letošnjega leta delovalo 175 pravnih oseb s 5040 zaposlenimi, kar je za 2-odst. manj kot v enakem obdobju lani. Zanimivo je, da se je število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo za 195 delavcev, medtem ko seje v negospodarstvu povečalo za 91. Skupaj so ustvarili nekaj čez dve in pol milijarde tolaijev neto prihodkov, udeležba negospodarstva v tem znesku pa je 14,2-odst. Najvišji porast neto prihodkov so zabeležili v obrti z indeksom 1745 ter v družbenopolitičnih skupnostih in organih z indeksom 612. Prvo si v SDK razlagajo s povečanjem števila novih zasebnih podjetij, drugo pa je posledica prenosa sedeža INZ Vadbeno-oskrbnega centra Gotenica iz Ljubljane v Kočevje. To je tudi razlog za skoraj 6-odst. povečanje zaposlenih v negospodarstvu.
UPOKOJENCI NA ČEŠNJAH
KOČEVJE — Minulo soboto, 6. junija, so bili kočevski upokojenci spet na izletu, in sicer na prazniku češenj na Primorskem. Dva izleta so imeli tudi že v maju. Naslednjega načrtujejo 11 .julija v Zreče in na Roglo; 8. avgusta bodo obiskali Velenje, Topolšico in Dobrno; v septembru pa Bled, Pokljuko in Bohinj. Največja udeležba je vsako leto na izletu v neznano z zabavnim programom, ki bo letos 10. oktobra.
ODDAJA DOMA JLA V NAJEM
RIBNICA — Po dolgotrajnih pari-petijah in dokazovanjih upravičenosti zahteve ribniške občine, da se ji prizna 35-odst. delež, ki ga ima v obstoječem objektu doma nekdanje JLA v Ribnici, s tem pa seveda tudi 35-odst. najemnine, ki se bo zaračunavala pri oddaji doma JLA, je republiško ministrstvo za obrambo končno pristalo na to. Sedaj je le še vprašanje, kdo bo vzel v najem dom, katerega vrednost je ocenjena na 104 milijone tolarjev oz. 2,8 milijona mark. Najemno pogodbo bodo sklenili za 10 let z možnostjo kasnejšega odkupa objekta, najemnina pa bo znašala v prvem letu 1.000 mark na mesec oziroma že od 1. maja prihodnjega leta blizu 8.000 mark mesečno, kar je tudi po mnenju ribniškega izvršnega sveta dokaj velik znesek. Čeprav je bilo pred časom več interesentov za najem doma, je trenutno interesent le podjetje Milmer, d.o.o., iz Prigorice.
ODŠKODNINA 215.000 TOLARJEV
RIBNICA — Na zahtevo ribniškega izvršnega sveta po dopolnitvi plana odstrela divjadi za letošnje leto in realizacije plana za preteklo leto je Zveza lovskih družin Kočevje izvršnemu svetu dostavila podatke o višini odškodnin, ki so jih občanom v preteklem letu izplačale lovske družine Dolenja vas, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Poljane zaradi škode, povzročene na poljščinah. Skupno je bilo izplačano za okoli 215 tisoč tolarjev odškodnin, največ pa jih je izplačala lovska družina Ribnica, in sicer za nekaj več kot 122 tisoč tolaijev.
Sevničanom vode ne bo manjkalo
Direktor Komunale Miro Dobovšek o naložbah za boljšo vodooskrbo mesta — Obnova posameznih odsekov 60 km omrežja — Zamenjava salonitk — Obetaven
SEVNICA — »Dober gospodar mora zmeraj gledati malo naprej,« odgovori direktor sevniške Komunale Miro Dobovšek na vprašanje, zakaj iščejo nove vire pitne vode, ko pa je bilo vendar ob ne tako davni otvoritvi vodovoda izpod Lisce rečeno, da so odtlej Sevničani preskrbljeni s kakovostno pitno vodo za daljše obdobje.
Ljubljanski geologi so namreč že lani naredili v bližini Prapretnega ob Sevnični vrtino, ki daje kar 35 litrov vode v sekundi. Letos ne bo denarja za novo vrtino, ki naj bi na tem območju postregla še z dodatnimi viri t.i. globinske vode, saj znaša strošek za eno vrtino okrog 2,5 milijona tolarjev. Poskusna vrtinaje prodrla v nedra zemlje do 120 metrov, druga pa še 20 metrov globlje. »Za dosedanje raziskave oz. vrtine je prispevala četrtino denarja republiška raziskovalna skupnost, preostali potrebni denar so prispevali na občini; razumevanje je imel tudi Albert Felicijan, tajnik občinske raziskovalne skupnosti, po svojih močeh je pomagala še Komunala. Moram pa povedati, da bomo pripravili vso potrebno dokumentacijo, da bi lahko nadaljevali naložbo in jo tudi zaključili,« pravi Dobovšek.
Sevniški vodovodaiji so v zadnjem času opravili veliko vzdrževalnih del in popravili 60 km razpredenega omrežja mestnega vodovoda. Na Trgu svobode so zmetali ven okrog 30 let stare salonitke, ki jih je bil zob časa že močno načel. Zdaj je na vrsti Prvomajska. Načrtujejo še zamenjavo salonitk z alkaten
Miro DobovSek
cevmi na Cankarjevi, Šmarski ulici, na Ribnikih in še nekaterih drugih manjših odsekih. Sanirali so vodovod pri Andrejčiču na Zdolah, lotili pa se bodo tudi črpališča pri sevniški železniški postaji.
Odkar so pred tremi leti priključili Trubaijevo cesto in Cesto na Dobravo
ter del Prvomajske na t.i. visoko cono z vodohramom v Dobravi s 400 kubiki vode in rezervoarjem pri Sv. Roku s prostornino 300 m3, lani pa še Ribnike na visoko cono Zajčja Gora z rezervoarjem 30 kubikov, se ljudje ne pritožujejo več zaradi pomanjkanja vode. »Glavna rezervoaija na Dobravi in sv. Roku zadoščata s svojimi zalogami za oskrbo mesta za 7 do 14 dni, četudi bi bila huda suša. Iz prakse vemo, da obvestila o omejeni porabi nimajo pravega učinka.
Tedaj si ljudje po nepotrebnem ustvarjajo prevelike rezerve vode. Zato porabnikov ne obveščamo, če ni res huda sila. Raje izklapljamo samo dele mesta, predvsem staro Sevnico, medtem ko se, če se le da, izognemo zapiranju vode v strnjenem blokovskem Naselju heroja Maroka, kjer so posledice redukcije mnogo hujše. V blokih je le en priključek za okrog 5000 uporabnikov, medtem kot je vseh priključkov na naš vodovod 1250. Čeprav je naša voda glede na ceno v zgornji polovici slovenskih občin, moram poudariti, da cena komaj pokriva enostavno reprodukcijo. Od občine smo letos dobili za vzdrževanje
950.000	tolarjev, kar zadošča le za obnovo odseka do Prvomajske. Sami moramo plačati tudi stroške ponovnega asfaltiranja prekopanih cest,« pojasnjuje Dobovšek.
P. PERC
Drobne iz Kočevja
RDEČA HIŠA — Kakšna bo usoda stavbe na Ljubljanski 7 v Kočevju, kjer je bil včasih sedež družbenopolitičnih organizacij, zaenkrat še ni znano. Čeprav bi jo občina kot lastnik že pred časom morala prevzeti v upravljanje, je upravljalec in s tem tisti, ki pobira najemnino za oddane prostore v stavbi, še vedno Stranka demokratične prenove.
Ta bi rada oddala v najem nekatere prostore že s 1. julijem. Ker mnoge stranke v Kočevju nimajo svojih prostorov je njihov interes velik. SDP nima nič proti, vse pa se zatakne pri višini najemnine. Zato je SDP pred kratkim podala predlog, da bi se ustanovila nekakšna medstrankarska koordinacijska skupina, ki bi poskušala najti za vse sprejemljivo rešitev. Tudi če bi jim to uspelo, pa »problem« te hiše ne bo dokončno razrešen, saj je hiša pred kratkim prešla pod zaščito zakona o denacionalizaciji.
POMOČ BEGUNCEM — Gozdno gospodarstvo Kočevje je pred leti zaposlovalo veliko število delavcev iz Bosne, ki so pri njih delali tudi po več desetletij. Čeprav je število teh delavcev, zaposlenih pri njih, v zadnjih letih močno upadlo, pa delavci Gozdnega gospodarstva Kočevje čutijo do svojih nekdanjih sodelavcev nekakšno moralno obveznost, ki se izraža v njihovi veliki pripravljenosti pomagati beguncem iz Bosne.
Pred kratkim so Rdečemu križu iz Kočevja in Ribnice nakazali po 100 tisoč tolaijev kot enkratno pomoč za begunce, pripravljeni pa so podariti tudi določeno količino drv za kurjavo v zbirnih centrih za kurilno sezono 1992/93, če bo to potrebno.
Ribniški zobotrebci
PO DOMAČE — Prevoze šolskih otrok v ribniški občini bosta tudi v prihodnjem šolskem letu opravljala podjetje Integral-Stojna iz Kočevja in prevoznik Alojz Knafelj iz Ribnice. Tako seje ribniški izvršni svet odločil na podlagi zatrdil šolnikov, da so bili z organizacijo prevozov v letošnjem letu zadovoljni. Dodaten razlog za zadovoljstvo je bilo nekaj čez 250 vozovnic, ki jih je nudil Integral za popoldanske prevoze otrok, in posebni prevozi, ki jih je opravil prevoznik Knafelj. Pri obravnavi ponudb obeh prevoznikov je bilo zadovoljstvo z doseženo organizacijo prevozov odločilnega pomena, zato se niso kaj dosti ozirali na opombo prevoznika Knaflja, da bo, če nobena od njegovih ponudb ne bo sprejela, občini vrnil obrtno dovoljenje. Takšna opomba v poslovno ponudbo vsekakor ne sodi, kaže pa, da se obrtnikom in zasebnim podjetnikom zdi potrebno, da od časa do časa oblast opozorijo na svoje težave, morda pa tudi na neizpolnjene obljube in pričakovanja.
OBNOVA ŠOL — Po najnovejših izračunih bi bilo potrebno za celotno obnovo vseh šol v ribniški občini že v letošnjem letu nameniti okoli 50 milijonov tolarjev. Ker je v občinskem proračunu določena pomoč za te namene veliko skromnejša, bodo med letošnjimi počitnicami lahko opravili le najnujnejša dela v šoli v Sodražici, za kar bodo porabili milijon 250 tisoč tolarjev. Popravili bodo tudi streho na šoli v Dolenji vasi, nekaj denarja pa bodo namenili še za popravilo šole v Loškem Potoku.
Sevniški paberki
DIREKTOR — Po približno poldrugo leto trajajočem vedejevstvu seje vršilec dolžnosti direktorja sevniške Komunale, Miro Dobovšek, le odločil, da bo sam kandidiral. Doslej so na Komunali zaman čakali na kakšnega uvoženega ali domačega strokovnjaka. Pač, nekega domačina so delavci Komunale že videli na direktorskem stol; čku, saj je bilo že vse dogovorjeno, a si je v zadnjem hipu premislil. Komunalci pravijo, da sc mu bo morebiti še kolcalo, ker je ostal v dosedanji manjši sev; niški tvrdki, saj si brez komunalcev m moč predstavljati življenja.
SAVA — Prenoviteljski Ekološki pobudi, kije v soboto priveslala po Savi iz Zasavja v Sevnico, sta se pridružila tudi podpredsednica SDP Sonja Lokar in kolega s trboveljskega radia Bogdan Barovič, tudi občasni voditelj televizij; skih finalnih oddaj 3x3. Lokarjeva se m bala kakšne diverzije, ali da bi sc veslačem, preprosto, predrl čoln, saj je bil vsakdo opremljen tudi z reševalnim jo; pičem. Soočenje z zasvinjano Savo nit' ni bilo tako grobo, skoraj bolj je Baro-viča motilo hinavsko sonce, ki gajekat pošteno ožgalo. Nekatere pa sta vročina ter izdatna malica, ki jo je na bregu pn Jugotaninu pripravil Pepiham, tako uspavali, da so zadremali.
SARA — V nedeljskem spored11 sevniškega radia je vedeževalka Sara ,z BiH povzročila, k sreči, le telefonski infarkt v centrali.
Krške novice
NI VEDEL? - Miran Resnik je javno yprašal Justina Božiča, ali je vedel, da je Vidmov TES zastavljen pri avstrijski firmi. Bivši direktor TES je odločno odgovoril, da za hipoteko ni vedel. So pa res nebogljeni posavski direktorji, če jim nadrejeni takole zastavljajo tovarne, sami pa mislijo, da je vsevv najlepšem redu. Vsa krivda leti na Čarga. Ta je zdaj za Videm bolj ali manj ad acta in verjetno bo zato deležen še kakega tako mi drugače upravičenega očitka iz krogov nekdanjega Vidmovega menedžm-fnja. ki pa se še kar drži "v sedlu” tudi pod Švedom. Ampak Božiča menda mi[jev'a odločnost, posebej še, ker delav-ei TES na samem že snujejo, kako mu bodo podkurili, ker menijo, da jim ne Pove vsega.
. TEHNOLOGIJA - V okolici Krškega je pred časom nekdo odpiral omarice kabelske televizije. Vsakič, ko je to naredil, je razočaran ugotovil, da se žene brez uspeha. Televizijske slike namreč sploh ni mogel na čmo odvzeti v nobeni omarici, tako kot bi na primer lahko natočil v vedro vode, če bi kje za cesto na skrivaj odprl hidrant.
POTOVANJE - Anton Matjašič, novi direktor Tovarne embalaže Senovo, ki |a je "gor postavila" banka, se vozi na aenovo iz Ljubljane. Delavcem v neposredni soseščini TES, v Sigmatu, Pa njihov direktor po več mesecev ne daje plač in ne povrne stroškov za ne-“J deset kilometrov vožnje z avtobuso-jj1 ali fičkom. Kdor nima, pač ne more dati, posebej ne, če so mu že drugi PreJ vse pobrali in odnesli v Novo mesto.
Novo v Brežicah
POGOVORI - Predsednik izvršnega sveta Ciril Kolešnik je na skupščini Pohvalil brežiško SDP. Tako pohvalo si je stranka zaslužila, ker je obravnavala težave slovenskih upokojencev, ki dobivajo pokojnine iz Hrvaške. Miha bkrlec, delegat v skupščini in tajnik SDP, Pa se krščanskemu demokratu Cirilu Kolešniku ni dal božati in je temeljito skritiziral delo občinske vlade in še bolj dptave. Kmalu po tistem prenovitelja ™so več opazili v skupščinski klopi, kjer običajno sedi. Najverjetneje jo je popihal J Parlamenta. Tudi to je taktika, da olegat "podkuri" in gre. Je celo dobro, ne sliši, kako se potem jezijo nanj. HOTEL - Pravijo, da so nekje v Pedantnem zahodnoevropskem svetu njega dni inšpektorji zaprli neki hotel, tter je bil umazan in neurejen. Inšpektorji so tako ukazali, čeprav je bil ravno takrat v hotelu neki visoki državnik. V Brežicah venetno tudi čakajo, da bo v hotelu kaka visoka živina. Ker je očitno ni na spregled, tamkajšnji edini hotel še kar deluje s kuhinjo vred.
SKUPŠČINA - Brežiška skupščina je Pogosto nesklepčna. Če delegatov na-cti jsna k^ejltu toliko, da je parlament epcen, oddidejo med zasedanjem, da if "c ,cu vse skupaj samo še klepet, a katerem se ne da ničesar skleniti, ako je videti tovrstno politično učenje , . 0 v parlamentu. Ker vsaka šola s * stane, stane tudi ta. Nekateri so ,'jUdh. da sklic parlamentarnega ^™jja, požre" 160 tisoč tolarjev. SMETIŠČE - V Brežice je prišel dr. hi rlan. ,vanc I" pojasnjeval, Kako naj občini najbolje odlagali smeti v sk?1*^ P°brav>- Na koncu so ga v jSl ,?■ delegati malo manj kot ^ posebej po tistem, ko je ?lfni Smeltov svetovalec že odšel : k-, za Ljubljano. Obisk tega moža . , Pravcata polomija. Potem ko je ki	kazalo, da Ivanc in brežiš-
fj,,	vedo vsi eno in isto o
ktnetišču, se na koncu ni Rr»v°’ . ga je pravzaprav povabil v 7, Zl“ 'n kdo se ga je že od vsega vrni V?Lbranil skuPai z njegovimi nas-veH v vsem ,em Pa Brežičani še ne eao kam bodo vozili smeti potem, ko
nekaj°tednov Sr'"3	*“

ian, TZ£rameljška - Valentino, Divi"? ibAlj 1Z BanJaluke — Nirvana, EHkf d Prah iz Vel- Malenc -Blaža, Iren , °7man lz Leskovca — Roka, N^a, lud“ 1Z Žadovinka - deklico, deO Jka, Gavran°vič iz Krškega -Marka*’ wa,nka GaJskl z M. Doline -SanH” ^'lena GaJski s Cirnika -dekr1Ja’ v,0Žefa Jurkovič z Gorice — aeklico, Nataša Krejan iz Sevnice -
__ C|J0, Milka Soško z Dobenega Kam Ja’ Jasminka Ferlan z Vel. ZaviH* -x kimona, Sevla Halilovič iz ko p °ulčev — Selvedina,HelenaFuč-Pertnaz 1Z ®Lrežic ~ Gregorja, Helcnr Rah *r ■Z« ^obove — Jasno, Jasni leabzelj !z Veniš - Nino, Marjanca Va-Krat C 'Z- ^r^ke8a —Matica, Mateja “ Vel Mraševega - Davida, Sero ' cbrek 'z Brežic — Barbaro,
Sam JLBeLUhan iz CerkelJ ob Krki — __ .Magdalena Klanšek iz Osredka
NinnDl Hermina Strgar iz Brežic — u' “:,PMla °blak s Planine - deklico,
Marna PriK^vz" iz Krške8a ~ ' a J * nbozič iz Razteza —
Lid»«	Povhe iz Sevnice
dr Sfiptč iz Planine — Ines, Melita Mari iur lz Krškega —Sebastijana, ia *ja HaraP'n iz Kačkovca - Andre-. Andreja Najger iz Podgorja - Be-
iz Brežic
Marii-it	—ocuasujana
ja ,Ja Harapin iz Kačkovca — Andre-niam?drej! NaJgcr 'z Podgorja - Be —Tim .^a,a5a. Kostrevc iz Brežic — Jožeta**’ ^°iz*ia Kodrič 'z Skopit Čestitamo!

IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Pester zaključek
Iz brežiškega vrtca
BREŽICE — Brežiški otroški vrtec je s sodelovanjem planinskega društva iz Brežic organiziral ob koncu tedna tridnevni planinski tabor v Pečicah. Udeleženci, med katerimi je bilo 45 otrok, 3 vzgojiteljice in 2 člana planinskega društva, so bivali v stari šoli v Pečicah, kjer ima planinsko društvo urejeno sobo. Planinska sekcija v brežiškem otroškem vrtcu je bila skozi vse leto delavna. Tako je pripravila planinski tečaj, ki se je iztekel z zaključnim kvizom, za konec pa so pripravili še omenjeno bivanje v Pečicah.
Za bodoče gojence brežiškega otroškega vrtca so pripravili v vzgojnovar-
• Vzgojnovarstveni proces med počitnicami seveda ne bo zamrl. Po nekaterih ocenah bo v tem času prihajalo v vrtec več otrok kot prejšnja leta.
ŠIRJENJE DEJAVNOSTI
BREŽICE — S 1. junijem je začel poslovati na mednarodnem mejnem prehodu tretji špediter. Dosedanjima, Vektoiju in Interevropi, seje pridružilo brežiško podjetje CEF-ing. Razširitev špediterske dejavnosti ne mejnem prehodu nekateri štejejo za uspeh brežiškega gospodarstva. V brežiški občini si prizadevajo, da bi ob meji zaživele še druge gospodarske dejavnosti, s čimer bi zaposlili svoja podjetja.
»PO DOMAČE« PRED BLAGOVNICO
BREŽICE — Pred brežiško blagovnico bo to soboto ob 10. uri tradicionalno, letos že 8. po vrsti, srečanje narodnozabavnih ansamblov Slovenije. Na prireditvi »Po domače« bodo zapeli in zaigrali člani naslednjih skupin: FIS in Ansambel Ivana Puglja iz Novega mesta, Rožmarin iz Brežic, Ansambel Tonija Verderberja iz Starega trga ob Kolpi, Lepi cajti iz Tuhlja v hrvaškem Zagoiju, Brodniki s Senovega, Kapelski muzikantje iz Kapel, Trio Svetlin iz Moravč in Ansambel Tonija Savnika iz Domžal. Prireditev bo vodil in povezoval humorist Vinko Šimek, med Slovenci bolj poznan kot Jaka Šraufciger.
stveni ustanovi pred nedavnim t. i. teden odprtih vrat: povabili so vsak dan malčke, ki bodo naslednjo jesen začeli hoditi v vrtec. Skozi tako odprta vrata, za katerimi se je za omenjene novince vse dogajalo brezplačno, je dnevno prišlo približno trideset otrok, katerim so se po želji lahko pridružili tudi njihovi starši. V vrtcu v Brežicah ocenjujejo odziven dan odprtih vrat pohvalno. Menijo, da je bolje, če otroci pridejo v svoje bodoče novo okolje že zdaj, da se postopoma seznanijo z njim.
Kot nekakšen ogled vrtca bo kdo mogoče jemal tudi nedavno prireditev v brežiškem kulturnem domu. Nastopajoči, ki jih je bilo skupaj z mentoricami in drugim nepogrešljivim osebjem ne dosti manj kot sto, so v kulturnem programu pokazali, česa so se naučili letos v vrtcu. Konec »šolskega« leta, h kateremu sodijo tabor, teden in proslava, bo dobil svoj igrivi zaključek v različnih sklepnih slovesnostih in piknikih, na katerih se bodo malčki malce poveselili in poigrali, čemur bodo najveijetneje prisostvovali tudi starši.	L. M.
Težka pot v krščansko Evropo
L. Peterle gost večera »Korak k resnici«
KRŠKO — Krščanska demokracija bo stalnica na slovenskem političnem prizorišču in bo stranka relativne večine. Krščanska demokracija lahko največ pripomore k zbliževanju Slovenije in Evrope, saj je ta politična linija največ pripomogla k temu, daje Slovenija dosegla v mednarodni skupnosti sedanji položaj, je menil v ponedeljek zvečer v Krškem Lojze Peterle. Udeležil se je javnega pogovora »Desnica je ustavljena! Kaj sedaj?«, ki gaje v ciklusu večerov Korak k resnici organiziral občinski odbor SKD Krško, katerega predsednik je Danilo Siter.
Peterle je dejal, daje spričo njene dejanske pomembne vloge nespametno izrivati krščansko demokracijo iz političnega prostora. Vendar se to po njegovem dogaja, saj je videti, da smo bili krščanski demokrati primerna vlečna živina do takrat, ko je bila Slovenija priznana«.
Nezaupnice vladi, ki časovno nekako sovpadajo s tem mednarodnim aktom, po njegovem to potrjujejo. V podtonu jih je ocenil kot pobudo levice. Slednji nekako ni hotel priznati kakšne večje veljave med Slovenci in še posebej ne v evropskih državah, kajti poudaril je, da dobro polovico evropskih držav vodijo krščanski demokrati.
V zvezi s slovensko državnostjo je Lojze Peterle dejal tudi, da bo osamosvojitvi in uradnemu priznanju, tj. prvemu koraku, sledilo še uveljevljanje slovenske države v mednarodni skupnosti. Ta drugi korak pomeni dosti težjo nalogo od prvega in zbliževanje z Evropo bo »mučen posel«. V oceni mandatarja dr. Janeza Drnovška je Peterle menil, da se je sedanji predsednik slovenskega izvršnega sveta preslabo pripravil na tako zahtevno funkcijo.
L. M.
Direktor si ne pusti do živega
Krške gospodarske težave tema izrednega zasedanja občinske skupščine -Kako zaustaviti odliv kapitala? — Je Krško spregledalo, za kaj gre?
KRŠKO — Ponedeljkovo izredno zasedanje krške občinske skupščine, kije bilo posvečeno gospodarskim težavam v krški občini, je potrdijo, da v tem delu Posavja niso izkoristili za svoje dobro porajajočih se gospodarskih dogajanj v Sloveniji. Prav zato se bodo v bližnji prihodnosti v Krškem verjetno bolj zagnano lotili reševanja ekonomskih težav, če je za to še pravi čas in možnost.
Potem ko je bila krška občina med najbolj razvitimi v Sloveniji, ji zdaj celo grozi, da bo postala neindustrijska občina, kot je ocenil razmere Brane Janc, direktor Transporta Krško. To je tragična bilanca nekajletnega usihanja industrijske proizvodnje, ki je toliko bolj boleča, če držijo napovedi o odvzetem kapitalu. V visokih krogih krške politike in gospodarstva se namreč vrstijo obtožbe, da so velika podjetja s sedežem zunaj občine Krško na ne docela pojasnjene načine prevzela veliko kapitala krških firm, in to kljub temu, da so bile mnoge od teh zgrajene iz akumulacije krškega gospodarstva. Tipični primeri naj bi bile Novolesove firme in SOP Oprema, ki jo štejejo za »trenutno najbolj vročo zadevo«. Za oboje so uradna tolmačenja »osrednjih« direktorjev dokaj podobna, in sicer, da se vse dogaja v mejah zakonsko dovoljenega in z vednostjo vseh tistih, ki za tovrstne poslovne operacije morajo vedeti. Spričo takih razlag je vse bolj jasno, da krške občinske vlade podjetja niso dolžna obveščati o poslovnih potezah. Pri tem
je čisto mogoče, da gredo mimo občinske oblasti tudi odločitve, ki slabijo krško gospodarsko moč. Omenjeni direk-
• Med vzroki, zaradi katerih je krško postalo pokopališče gospodarskih velikanov in majhnih donedavna uspešnih podjetij, naštevajo zlasti bančniki slab dosedanji kadrovski sestav in neustrezno gospodarsko strukturo v občini. Nekateri drugi obtožujejo izvršni svet, češ da se je dal speljati na led pametnejšim posameznikom in ustanovam in da je v republiških ustanovah premalo agresivno zahteval zase, kar bi smel in moral. Na omenjenem izrednem zasedanju skupščine so kljub prevladujoči črnogledosti ocenili, da Krško verjetno lahko še ukrene kaj, kar bo rešilo podjetja v občini pred propadom in sedanjim lastninjenjem.
torji namreč priznavajo, da ravnajo in bodo ravnali, kot jim dopuščajo zakonske luknje in kažejo računi, in če jim Krško tega ne bo kakorkoli preprečilo.
toliko bolje zanje. O kaki sociali in morali je očitno že prepozno govoriti, česar seveda ne pravijo direktorji, ampak kvečjemu sindikati in najbolj pronicljivi parlamentarci in poslovneži. Res pa ni odgovora na to, ali ne bi bila krška podjetja brez takih samovoljnih direktorjev mogoče še na slabšem, kot so zdaj. Okoliščine so pač spremenjene.
M. LUZAR
Včeraj sanje, danes cesta
Asfaltirali so cesto med Bučerco in Sremičem — Tričlanski gradbeni odbor in drugi sotrudniki
BUČERCA — Prejšnji teden so svečano predali namenu približno poldrugi kilometer dolgo asfaltirano cesto med Bučerco in Sremičem. Zgradili so jo z denarjem tukajšnjih prebivalcev in lastnikov zidanic in s t.i. širšo družbeno pomočjo, pri čemer je pokazal razumevanje in pomagal tudi krški izvršni svet, kot je v zahvali vsem poudaril Jože Ha-binc, predsednik sveta KS Krško in slavnostni govornik na otvoritvi.
Cesta je majhen korak za Posavje, pomeni pa velik korak za domačine, kolikor jih bo to novo krožno pot uporabljalo. Z njo so uresničili tako rekoč že davne zamisli o taki poti. Maks Po-
gačar, tedanji predsednik krškega turističnega društva, je imel pred leti v mislih, da bi tod vodila turistična transverzala, vinska cesta ali cesta z drugačno oznako. Ker je prekmalu umrl, so njegov načrt uresničili proti koncu lanskega in v začetku letošnjega leta drugi. K temu je med drugimi pripomogel gradbeni odbor v sestavi Janez Uršič, Miha Mirt in Jože Petrišič. Odbor je našel idejnega vodjo za cesto v Miranu Resniku. Tako vsaj je vlogo Resnika, podpredsednika krške občinske skupščine, člana sveta KS Krško in obrtnika, v zvezi z omenjeno cesto ponazoril Ha-binc.
Ljudje, ki so se udeležili otvoritve, niso skrivali zadovoljstva. Njihovo odobravanje je seglo od »presrečna sem, da je asfalt« do »za nas je velika pridobitev, zanjo smo plačevali, vendar nam ni žal denarja«. Res pa je, da so nekateri rekli tudi takole: »Prej je bila cesta ozka in počasna, zdaj je širša in hitra. Potrebno bo voziti previdno.« Franc Černelič, predsednik krške vlade, je ob otvoritvi ocenil, daje cesta dejansko potreben prometni objekt v tem predelu in da njen pomen presega lokalnega. »Pri vsaki taki akciji je potrebno razumevanje ljudi. Tuje bilo razumevanje, aktivnost krajanov je bila velika,« je menil Černelič.
L. M.
Življenje s harmoniko
Martina Radeja starej-šega šeststo ohceti
SREMIČ — Potem ko sije pred otvoritvijo ceste med Bučerco in Sremičem Martin Radej, doma s Sremiča, poveznil na glavo klobuk iz šibja, je zaigral na harmoniko. Medtem ko je videti klobuk nov, gre pri harmoniki verjetno že za precej let. Instrument sicer ni zde-ian, toda Martin harmoniko raztegne, da je vsakomur jasno, da ima pred seboj muzikanta z dolgoletnim stažem.
Resnično, Radej igra že pol stoletja. Tako je rekel, verjeti pa mu je težko, ker desetletja, ki jih ima potemtakem za seboj, dovolj dobro skriva v zvit nasmešek, v duhovite, malce »mastne« dovtipe in zgodbe o ohcetih in ljudskih domislicah. Takega Martina Radeja očitno poznajo naokrog kar dobro in daleč.
Malce osiveli živahni možakar, s sodobno potiskano srajco in vpadljivim prstanom, je do danes igral že na 600 ohcetih, kakor pove sam. Kot čisto pravi ljudski godec je pri tem morda malce povzel ljudski običaj, pretiravanje. Toda, če jih je bilo vsaj polovica, je nekako dosti. Igral je od Zagreba do Ljubljane, kot se spominja, najpogosteje pa je zabaval svate okrog Podčetrtka. Njegova muzikantska kariera se je zdaj prevesila v tisto zrelo obdobje, ko »grem igrat samo še tja, kjer imajo kaj pojesti«, kakor pravi sam.
L. M.
TRENUTEK, KI SO GA DOLGO ČAKALI - Takole so prerezali trak na cesti med Bučerco in Sremičem. Rezal je A vgust Resnik starejši (na sliki desno), kije ob dogodku dejal o cesti:» To je res nekaj lepega. Zlepšala se je, da si ne moreš misliti.« Resniku je pri odpiranju ceste pomagal Jože Habinc (levo). (Foto: L. M.)
Posavska vina nagrajena
Vinarji bodo nalili čiste vode
Brežiška modra frankinja in ledeno vino ter laški rizling in cviček iz Krškega na prerezu letnika
Vino Bizeljsko—Brežice v sedan ih razmerah prisiljeno odstopiti od načrtovane posodobitve nasadov — Na ožbe v polnilnice in proizvodnjo steklenic
BREŽICE — V tukajšnjem podjetju Vino Bizeljsko—Brežice so načrtovali za letos obnovo 40 hektarov vinogradov. S tem so hoteli izboljšati kakovost pridelka, saj bi zasadili nekatere sorte, ki jih nimajo. Kot kaže zdaj, načrta vsaj letos ne bodo mogli uresničiti, ksgti Vino je še v težavah, ki ga pestijo že dlje časa.
Omenjeno vinarsko podjetje je izgubilo 70 odstotkov nekdanjega prodajnega tržišča. Kolikor je trga ostalo, je prezasičen, na njem kupcem vse bolj manjka denatja in zaradi zmanjšane kupne moči Vino ne dobiva blaga plačanega. Vse to povzroča podjetju stalne težave zaradi t.i. tekoče likvidnosti. »Vino« dejansko krči vinarski del proizvodnje, zaradi Cesarje poslalo precej delavcev na prisilni dopust. V stiski si hoče pomagati s kakimi dvanajstimi investicijskimi načrti, kijih obdeluje in pripravlja ta trenutek. Toda v vodstvu ne zanikajo, da jim vlaganje težave povečuje, namesto da bi jih zmanjševalo, in da v takih razmerah zaposleni prejemajo
nizke plače.
Karel Recer, glavni direktor Vina Bizeljsko—Brežice, obžaluje tak razplet dogodkov. »Velika škoda je, da ne moremo nadaljevati z obnovo, ker praksa in literatura kažeta, da so naše najboljše lege zelo primerne za burgundec in sauvignon. Obnova pa bi bila potrebna, kajti povojna vinogradniška politika v državi je zanemarila kakovosten pridelek, s tem ko je dajala prednost slabšim sortam. Poleg tega je bil posavski vinorodni rajon v Sloveniji malce zapostavljen, čeravno spada med 8 odstotkov najboljših vinorodnih območij na svetu, kar potrjujejo tudi dobre ocene naših kakovostnih vin. Naše podjetje je po-
skušalo samo poskrbeti za kvaliteto, ko je začelo obnavljati v začetku 70. let nasade dobrih sort. Kot rečeno, se
• Omenjeni investicijski načrti, s katerimi naj bi Vino dolgoročno odpravilo težave, segajo na različna področja. Kot pravi direktor Recer, je podjetje nabavilo opremo za polnjenje polietilenske embalaže in »postavilo« celoten tehnološki postopek za vino portos. Vino naj bi po sedanjih načrtih opremilo tudi polnilnico neoporečne vode in pridelovalo gobe. Sčasoma naj bi v podjetju začeli proizvajati polietilenske steklenice za svoje potrebe in za druge kupce. Podjetje v tem času vgrajuje lasten računalniško podprt informacijski sistem.
obnovi zdaj slabo piše,« ugotavlja Karel Recer.
L. M.
BREŽICE, KRŠKO — Na »prerezu letnika 1991«, strokovnem ocenjevanju vin iz podravskega in posavskega rajona, ki je bilo pred časom v Mariboru, so podelili priznanja tudi posavskim vinom. Modra frankinja, ki jo je predstavilo Vino Bizeljsko—Brežice, je prejela s 17,6 točke najvišjo oceno med rdečimi vini. Ledeno vino iz »Vino-ve« kleti je doseglo skupaj z ledenim vinom mariborskega Vinaga prvo mesto. Ocenjevalci so obema pridelkoma priznali po 19,7 točke, kar pomeni največje število točk na omenjeni prireditvi. Komisija je ocenjevala ledena vina petih proizvajalcev. Brežiško podjetje je poleg omenjenih pridelkov dalo v oceno v Maribor še chardonnay, sauvignon in chardonnay jagodni izbor.
V Mariboru so strokovnjaki ugodno ocenili tudi vini iz kleti krškega Agrokombinata. Krški laški rizling pozna trgatev izbor je dosegel 19,3 točke, kar je zadostovalo za 3. mesto. V svoji kategoriji je bil Agro-
• Na nedavnem sejmu embalaže v Gornji Radgoni je Vino Bizeljsko—Brežice prejelo slovensko priznanje za embalažo 1992, in sicer za kartonsko zloženko — steklenico za posebno vino portos tawny.
kombinatov cviček ocenjen z največ točkami. Omenjeni laški rizling je ustekleničen v embalaži 0,37 litra in je trenutno v arhivu.
V Mariboru so tokrat ocenjevali skupno 112 vzorcev.
.VV\\\V\NVVVVVV\VV\\\VWVWWVV\W
Opravičilo!
Skupščina podjetja Avtoservis d.o.o. Brežice se opravičuje direktorju Miroslavu Suši za neopravičeno razrešitev in za vse storjene nepravilnosti v zvezi s tem.
C TELEVIZIJSKI SPORED |
%.	.A*
ČETRTEK, 11. VI. SLOVENIJA 1
9.15	— 12.10 in 14.20 — 0.25 TELETEKST
9.30	VIDEO STRANI
9.40	PROGRAM ZA OTROKE PEDENJŽEP
ST ARE JAPONSKE PRAVLJICE
10.25	ŠOLSKA TV, ponovitev
11.30	SLOVENCI V ZAMEJSTVU, ponovitev
12.00	POROČILA
14.45	NAPOVEDNIK
14.50	ŠPORTNA SREDA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE
EBU DRAME ZA OTROKE: LJUBEZEN IN SLABA RIBA ŽIVŽAV
18.28 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja
19.05	RISANKA
19.20	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE
20.30	KOŠNIKOVA GOSTILNA, ponovitev
21.30	TEDNIK
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	POSLOVNA BORZA
22.55	NAPOVEDNIK
23.00	SOVA
23.00	DRAGI JOHN, amer. naniz., 7/22
23.25	DIANA, angl. nadalj., 2/10 0.15 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
17.10	Sova (ponovitev) — 18.25 Regionalni programi - Koper, Slovenska kronika — 19.30 Dnevnik — 20.05 EP v nogometu - AnglijarDanska — 22.20 Video strani
PETEK, 12. VL SLOVENIJA 1
10.05	— 12.10 in 15.50 — 1.50 TELETEKST
10.20	VIDEO STRANI
10.30	PROGRAM ZA OTROKE SKRIVNOSTNI OTOK, angl. nadalj., 1/6
KO JE POMLAD, 2/6
11.50	POSLOVNA BORZA, ponovitev
12.00	POROČILA
12.05	VIDEO STRANI
16.05	VIDEO STRANI
16.15	NAPOVEDNIK
16.20	GOSPODARSKA ODDAJA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
19.10	RISANKA
19.20	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM
20.30	W. M. Thackeray: SEMENJ NIČEVOSTI, angl. nadalj., 5/8
21.30	EX LIBRIS
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.48 NAPOVEDNIK
77 SO SOVA'
22.50	ROSEANNE, 2. epizoda amer. naniz.
23.20	DIANA, angl. nadalj., 3/10 0.10 VSILJENA POTEZA, nemški film
1.40	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.30	Video strani — 15.40 Sova (ponovitev) — 17.05 EP v nogometu - Nizo-zemska:Škotska — 19.30 Dnevnik —
20.05	EP v nogometu - SND:Nemčija —
22.20	Večerni gost Marko Modic —
23.10	Umetniški eksperimentalni program: Studio City — 0.10 Video strani
SOBOTA, 13. VL SLOVENIJA 1
8.05	— 2.25 TELETEKST
8.20	VIDEO STRANI 8 30 IZBOR
8.30	ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 53. lekcija
8.50	RADOVEDNI TAČEK
9.00	LONČEK KUHAJ: POLENTA Z GOBICAMI
9.15	KLUB KLOBUK
11.10	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
12.00	POROČILA
12.05	TOK, TOK, ponovitev
14.05	VEČERNI GOST: MARKO MODIC, ponovitev
14.55	VIDEO STRANI
15.55	NAPOVEDNIK
16.00	TEDNIK, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	IDEALIST, slov. film
19.10	NAPOVEDNIK
19.15	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP
20.30	KRIŽKRAŽ
21.35	S. King: ZLATA LETA, amer. nadalj., 5/8
22.25	TV DNEVNIK 3, VREME,
Šport
22.50	NAPOVEDNIK
22.55	SOVA:
22.55	MURPHY BROWN, 28. epizoda amer. naniz.
23.25	DIANA, angl. nadalj., 4/10 0.15 ŠEST MOŽ PROTI ALCA-
TRAZU, angl. film
1.55	NOČNE URE, 13. epizoda amer. varietejskega programa
2.15	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
14.20	Video strani —14.30 21. slovensko tekmovanje mladih glasbenikov — 16.40 Sova (ponovitev) — 18.00 Prisluhnimo tišini — 18.15 Angleščina v poslovnih stikih — 18.30 Videomeh — 19.00 Kre-menčkovi — 19.30 Dnevnik — 20.00 Klasika — 20.30 Žur (1. del franc, filma)
—	22.15 Poglej in zadeni (prenos finala)
—	23.30 Video strani
NEDELJA, 14. VL
SLOVENIJA 1
7.45	— 13.20 in 13.55 — 0.25 TELETEKST
8.00	VIDEO STRANI
8.10	PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev:
ŽIV ŽAV
9.00	KLOBUČNIKOVI NA SREČANJU V BOROVLJAH
10.30	RENU BASSI V PLESIH IZ INDUE
11.05	KRONIKA, kanadska poljudnoz-nan. serija, 8/26, ponovitev
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	POROČILA
12.10	LJUDJE IN ZEMLJA
12.40	VIDEOMEH, ponovitev 71. oddaje
14.10	EBU DRAME ZA OTROKE: LJUBEZEN IN SLABA RIBA, ponovitev
14.35	HEROIN, ponovitev franc, filma
15.55	NAPOVEDNIK
16.00	KRAU PATAGONIJE, franc, nadalj., 2/4
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	ARSENE LUPINE, amer. film
18.30	ZA PRIHODNOST NARODNE GALERIJE
18.40	MERNIK
18.55	RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK
19.20	SLOVENSKI LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA
20.30	ZDRAVO
21.30	EPP
21.35	VELIKE TRGOVSKE POTI, angl. dok. serija, 2/8
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	NAPOVEDNIK
23.05	SOVA:
AMERIŠKE VIDEO SMEŠNI-
CE, 9. epizoda
DIANA, angl. nadalj., 5/10
0.15 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
12.00	Video strani — 12.10 Sova (ponovitev) — 13.25 Napovednik — 13.30 Športna nedelja — 19.30 Dnevnik ORF — 20.05 Kronika Unima 92 — 20.30 Primer Furlan (dok. oddaja) — 21.00 Aleksa Šantič (6/8) — 21.55 Plgsni nokturno — 22.05 EP v nogometu - Švedska:-Danska (posnetek) — 23.55 Video strani
PONEDELJEK, 15. VI. SLOVENIJA 1
8.30	— 12.10 in 16.20 — 1.05 TELETEKST
8.45	VIDEO STRANI
8.55	PROGRAM ZA OTROKE
9.55	SEMENJ NIČEVOSTI, ponovitev angl. nadalj., 4/8
10.55	TV MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve
12.00	POROČILA
16.45	NAPOVEDNIK
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE
18.00	OBZORJA DUHA, ponovitev
18.35	DIVJI SVET ŽIVALI, angl. po-
Ijudnoznan. serija, 9/9
19.10	RISANKA
19.17	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE
20.30	POLITIK NOVEGA KOVA, angl. naniz., 11/14
21.05	MEDNARODNA OBZORJA: BREZDOMCI V SLOVENIJI
21.45	TV DRAMA
22.45	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.10	NAPOVEDNIK
23.20	SOVA:
DIANA, angl. nadalj., 6/10 ZVEZDNE STEZE, 24. epizoda amer. naniz.
0.55 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.10	Videostrani— 15.20 Sova (ponovitev) — 16.35 Športni pregled (ponovitev) — 17.05 EP v nogometu — Škotska: Nemčija — 19.10 Videošpon — 19.30 Dnevnik KP — 20.05 EP v nogometu -SND:Nizozemska
TOREK, 16. VL SLOVENIJA 1
9.00	— 12.10 in 16.20 — 0.40 TELETEKST
9.15	VIDEO STRANI
9.25	PROGRAM ZA OTROKE
10.25	ŠOLSKA TV
11.30	PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovitev
11.45	ANGLEŠČINA V POSLOVNIH STIKIH, ponovitev
12.00	POROČILA
16.35	VIDEO STRANI
16.45	NAPOVEDNIK
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PROGRAM ZA OTROKE
18.40	MOSTOVI
19.10	RISANKA
19.17	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE
20.30	OSMI DAN
21.20	SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK
21.35	DEKLICA M, amer. nadalj., 2/4
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	POSLOVNA BORZA
23.00	NAPOVEDNIK
23.10	SOVA:
BREZ ŽENSK MENDA NE GRE, angl. naniz., 3/6 DIANA, angl. nadalj., 7/10 GLASBENI UTRINEK 0.30 VIDEO STRANI
SREDA, 17. VL SLOVENIJA 1
9.40	— 12.10 in 15.50 — 0.55 TELETEKST
9.55	VIDEO STRANI
10.05	PROGRAM ZA OTROKE
11.00	DEKLICA M, ponovitev amer. nadalj., 2/4
11.50	POSLOVNA BORZA, ponovitev
12.00	POROČILA
16.15	NAPOVEDNIK
16.20	PRIMER FURLAN, ponovitev dok. oddaje
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	KLUB KLOBUK
19.10	RISANKA
19.17	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE
20.30	FILM TEDNA OBNORELOST, amer. film
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	KRONIKA, kanadska poljudnoz-nan. serija, 10/26
23.25	EP VIDEO STRANI
23.30	SOVA:
NENADNI USPEHI, amer. naniz., 5/19
DIANA, angl. nadalj., 8/10 0.45 VIDEO STRANI
Po 30 letih spet pošto na dom
Prinašal jo bo poštar s Trebelnega
JAGODNIK — Te dni so po tridesetih letih Jagodničani zopet dobili pošto na dom. Po vojni, do leta 1958, jo je poštar s Trebelnega enkrat do dvakrat na teden peš nosil tudi v Jagodnik. Z gradnjo avtoceste Ljubljana - Zagreb so njihovo pošto premaknili v Karteljevo, kasneje v Mirno Peč, nazadnje pa v Novo mesto. Vsa ta leta Jagodniča-
Jože Tamič
ni pošte niso dobivali na dom, ponjo so morali v Karteljevo, v trgovino, kjer jo je puščal novomeški poštar. Ker je zaradi dolge poti do njih pošta večkrat zastarala, so se Jagodničani odločili, da prenesejo pošto na Trebelno, kjer sojo včasih že imeli. Sedaj bo v Jagodnik enkrat do dvakrat na teden pošto s Trebelnega vozil Jože Tamič, domačin, ki je kot poštar zaposlen že 20 let.
»Trebeljansko območje je zelo raztegnjeno, že sedaj sem obiskoval precej vasi, poslej se bom pripeljal tudi v Jagodnik, ki ga prej nisem dobro poznal,« pravi poštar Jože. Do predkratkim se je od vasi do vasi vozil z motorjem v dežju, snegu in soncu. Ker je hud astmatik, se je njegovo zdravje poslabšalo in sedaj že nekaj časa pošto razvaža z avtomobilom. »Trudil se bom, da bodo poslej v Jagodniku pravočasno dobili pošto,« je še dodal. Prav to pa si Jagodničani, ki so že tako in tako dovolj odrezani od sveta.
J.D.
Dogodki v sliki in besedi

ČIŠČENJE CERKVICE SV. JEDRTI — Zadnjo soboto je šest vaščanov Cerovega Loga in šentjernejski župnik začelo čistiti razvaline cerkvice sv. Jedrti na vrhu Gorjancev. Najprej so Čerovljani, ki so največ naredili tudi pri nedavni obnovi bližnje gorjanske cerkve sv. Miklavža, očistili drevje in grmovje, kije zraslo ob in v že zdavnaj opuščeni cerkvi na najvišjem gorjanskem vrhu. Delno so čistili tudi notranjost cerkvice in pri tem našli star novčič iz leta 1754. Svetnica, po kateri so pred davnimi stoletji poimenovali cerkvico, je dala ime tudi najvišjemu gorjanskemu vrhu, ki seje po Jeri imenoval vse dotlej, dokler ga v dvajsetih letih niso preimenovali v Trdinov vrh. Dela, ki potekajo pod strokovnim nadzorom novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, bodo prizadevni Čerovljani v kratkem nadaljevali, da bodo ostanki cerkvice očiščeni tako kot ruševine sosedne žumberške cerkvice sv. Elije samo nekaj korakov od sv. Jedrti na hrvaški strani (Foto: A. Bartelj)
SREČANJI MLADIH VARČEVALCEV — Ljubljanska banka. Dolenjska banka Novo mesto je v okviru prizadevanj za navajanje otrok k varčevanju in varčnosti kol načinu življenja v preteklem tednu pripravila že tradicionalni srečanji mladih varčevalcev. Pred tednom so se v vrtcu Metka na Ljubljanski cesti zbrali cicibani varčevalci iz vrtcev v Novem mestu, Trebnjem, Metliki Črnomlju, Dolenjskih Toplicah in na Vinici Banka jih je nagradila z lesenimi peresni-cami, štiri skupine pa so za svojo varčevabko prizadevnost dobile še posebno denarno nagrado. V soboto pa je bilo v osno vni šoli v Dolenjskih Toplicah srečanje mladih varčevalcev—šolarjev. Na njem so nagradili tri najboljše šobke hranilnice (iz OŠ Prevole, Mokronog in Metlika), se zahvalili dolgoletnim mentorjem in se predvsem imeli lepo. Srečanje so popestrile šobke plesne skupine, zaključili pa so ga s pravim plesnim tekmovanjem mladih varčevalcev. (Foto: Z Lindič-Dragaš)
L'/
MLADI ZA STAROSTNIKE — Pretekli teden sta krajevni in občinski odbor metliškega Rdečega križa pripra vila družabno srečanje za Metličane, ki preživljajo jesen svojega življenja v metliškem domu počitka. Kotje v pozdravu dejala predsednica OO RK Metlika Anica Pezdirec, že mlade vzgajajo v ljubezni do starejših, kar seje znova potrdilo na srečanju, na katerem so se predstavili mladi glasbeniki pod vodstvom Ivana Jerine, mladi recitatorji pod vodstvom Darinke Bezenšek in harmonikar Toni Rajk. A ktivbtke Rdečega križa iz vse občine pa so ob tej priložnosti obbkale oskrbovance doma tudi po sobah. (Foto: M.B.-J.)
DAN ŠOLE — Na osnovni šoli v Leskovcu so imeli 5. junija dan šole. Ob tej priložnosti so podelili bralne značke ter pripravili družabna in športna srečanja. Dan bi bil manj pester brez kulturnega programa, ki so ga šolarji in mentorica dombelno in za uho prijetno izvedli v šobki avli Dogodku je med drugimi prisostvoval Franc Černelič, predsednik krškega izvršnega sveta. Da bi dan šole res potekal pod tokratnim geslom »ohranimo našo kulturno dedbčino«, so na šoli pripravili tudi bogato razstavo na to temo. Na fotografiji: obbkovalci si ogledujejo razstavo, ki je predstavila notranjost kmečke hiše, različne vrste kruha in tudi nekatere stare knjige. (Foto: M. Luzar)
M-CLUB V NOVEM MESTU — »Novo mesto je pokazalo svojo odprtost, velenjski M-club pa poslovnost in po nekaj tednih je že tu, «jena modni reviji, ki jo je odlično vodil kar direktor M-cluba Marjan Gaberšek, na novomeškem Glavnem trgu pretekli torek dejal predsednik novomeške vlade mag. Boštjan Kovačič. Modna revija je bila uvod v odprtje specializiranega oddelka oz. butika M-cluba, kije pri nas pojem kakovostne in modne ženske in moške konfekcije, v blagovnici Standard konfekcije na Cesti komandanta Staneta Blagovnica ki se pripra vlja na ustano vite v družbe z omejeno odgo vomostjo, je ekskluzi vni novomeški prodajalec izdelkov M-cluba (Foto: Z. L.-D.)
PLES KADETOV — »Odločala je pol Vabila je, ukazovala in bila je obljubljeno življenje. Mi smo skočili čez!« S takim sporočilom, zapbanim na vabilo obbkovalcem, so prišli na svoj maturantski ples v celjsko dvorano Golovec 30. maja letos kadeti 22 generacije Srednje policijske šole Tacen. Maturantskemu plesu, kjer je v uradnem delu večera v imenu bodočih policbto v go voril zbranim kadet Robert Perc z Loga pri Sevnici, je prisostvoval tudi slovenski minbter za notranje zadeve Igor Bavčar. Letos končuje šolanje sedem razredov, kar pomeni 224 bodočih policbtov. Na fotografiji kadeti med svečanim mimohodom. (Foto: M. Luzar)
IZLOŽBA ZA OCENO — Prejšnji teden so učenke in učenci novomeške trgovske šole ob zaključku predmeta oblikovanje poslovnega prostora uredili j4 izložb v štirih Dolenj kinih trgovinah v Novem mestu. Dolenj kina aranžerka Jožica Medle, ki na trgovski šoli poučuje ta predmet, je njihovo delo tudi ocenita-Medletova pravi, da so bodoči trgovci delo opravili lepo, predvsem pa je pomembno, da ob pouku in praktičnem delu razvijajo estetski čut. (Foto: A. B.)
Nagrajenci 2. Bienala slovenske grafike Otočec in njihova dela, ki so na ogled v Dolenjski galeriji
Velika nagrada — Grand prix Otočec:
■ '
...
Marija Starič Jenko: LABODJI SPEV, originalna akvatinta, 1991
Oktet, ki se je pomladil
V petek je bil prvi koncert prenovljenega Trebanj-skega okteta — Kot gost nastopil oktet iz Škofij
TREBNJE — Minuli petek zvečer se je svojemu matičnemu občinstvu, zbranemu v trebanjskem kulturnem domu, prvič predstavil prenovljeni Trebanjski oktet, ki deluje pod umetniškim vodstvom prof. Tatjane Mihelčič, ravnateljice trebanjske glasbene šole. Zapel je dvanajst pesmi iz slovenske zborovske zakladnice, med drugim skladbe Emila Adamiča, Slavka Mihelčiča, Franceta Marolta in drugih avtoijev. Na odru se mu je pridružil oktet Škofije iz sloven-
VEČERNI KOKTAJL
KRŠKO — Jutri, v petek, 12. junija, bo v avli Kulturnega doma Krško od 20. do 23. ure razvedrilna kulturna prireditev z naslovom Večerni koktajl, ki jo je Kulturni dom namenil svojim abonentom in drugim obiskovalcem ob zaključku umetniškega programa iztekajoče se sezone 1991/92. Sodelovali oziroma nastopili bodo: Korona iz Boš-tanja, trio Sotošek iz Koprivnice, Kazina iz Ljubljane, Miran Kozole s Senovega, Imagine iz Krškega, Marlizz iz Ptuja, tamburaški orkester iz Artič, Elizabeta in Drago Križanič iz Brežic, Tatjana Vertovšek iz Koprivnice, moški pevski zbor Svoboda iz Brestanice ter Vidka Kuselj in Ivan Mirt iz Krškega. S tega večera odprto razstavo pa se bo s svojimi najnovejšimi deli predstavil novomeški slikar Jože Kotar.
ŠOLSKI PEVSKI ZBORI SO ZAPELI
RAKA — Minuli četrtek je bila v tukajšnji osnovni šoli revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Krško. Na prireditvi, ki sta jo pripravili Zveza kulturnih organizacij in Zveza prijateljev mladine iz Krškega, se je predstavilo deset otroških in mladinskih zborov iz Podbočja, Leskovca, s Senovega, iz Kostanjevice in Krškega. Nastopili so zbori, ki delujejo na osnovnih šolah.
Godbeniški zvoki pod Srobotnikom
Na jubilejnem 15. srečanju pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine minulo soboto v Straži nastopilo deset godb (od dvanajstih najavljenih)
STRAŽA — Ko je v soboto, 6. junija, v prvih popoldanskih urah že kazalo, da bo slabo vreme motilo 15. srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, je ta letos jubilejna prireditev vendarle stekla tako, da so bili vsi zadovoljni: godbeniki, organizatoiji in obiskovalci.
Nastopilo je deset pihalnih orkestrov, in to iz Kamanja (Hrvaška), Šentjerneja, Trebnjega, Metlike, Kočevja, Novega mesta, Črnomlja, Ribnice in Straže, ki so člani Združenja pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, ter iz Doberdoba kot gost. Žal sta sodelovanje odpovedala dobrepoljski in logaški orkester, slednji kot gost, tako da jih je namesto najavljenih dvanajst sodelovalo le deset. Poslušalci so pozorno prisluhnili vsem, še posebej pa godbenikom iz Trebnjega in iz domačega Novolesa, ki so se izkazali na nedavnem republiškem tekmovanju v tretji težavnostni stopnji in osvojili: prvi zlato, drugi pa srebrno odličje.
Ob srečanju je izšla jubilejna publikacija, kjer je pokrovitelj, predsednik novomeškega izvršnega sveta mag.
BELOKRANJCI NA REPUBLIŠKI OTROŠKI FOLKLORNI REVIJI
MENGEŠ — Minulo soboto je bilo v mengeškem kulturnem domu tradicionalno srečanje otroških folklornih skupin Slovenije. Med trinajstimi na območnih srečanjih izbranimi skupinami iz raznih krajev, predvsem iz osnovnih šol, sta nastopili tudi dve iz Bele krajine. Folklorna skupina, ki deluje na črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca pod strokovnim vodstvom Milke Kocjan, seje predstavila s programom Pisanice likamo, tamburaška skupina KUD Božo Račič iz Adlešičev pa je pod vodstvom Silvestra Mihelčiča st. nastopila s spletom melodij pod naslovom Venček domačih.
JUTRI V NOVEM MESTU MEDOBČINSKA REVIJA
NOVO MESTO — Jutri, v petek, 12. junija, ob 19.30 bo v tukajšnjem Domu kulture medobčinska revija odraslih pevskih zborov iz Dolenjske in Bele krajine. Revija, ki jo prireja Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine, ima tradicionalen naslov Naša zemlja in je posvečena spominu na skladatelja Marjana Kozino. Nastopili bodo zbori iz črnomaljske, grosupeljske, novomeške in trebanjske občine.
Boštjan Kovačič, med drugim zapisal, da »naše okolje ni prepoznavno samo po bogati zgodovinski in kulturni dediščini, po podjetnosti ter idilični in mikavni podobi ekološko čiste dežele prijaznih in pridnih ljudi«, ammpak smo Dolenjci tudi veseli ljudje, kar pokažemo z lepo pesmijo in glasbo.
Pomen teh vsakoletnih godbeniških
KIPARSKA RAZSTAVA PETRA VENETA
SEVNICA — V galeriji na sevniš-kem gradu bodo jutri, v petek, 12. junija, ob 20. uri odprli kiparsko razstavo Sevničana Petra Veneta. Akademski slikar Alojz Konec je o Venetovi »sa-moikonografiji v lesu« zapisal, da se kipar vseskozi ukvaija s podobami v lesu. »Iskal jih je v najdenih koreninah, rogovilah, jih umetno ustvarjal v lipovem plohu, in sedaj v drevesnih lupinah vrbe in topola. Premore izredno tankočutnost do samih naravnih materialov lesa, kamna in železa. Pozna jih, kot bi živel z njimi...« Sevniška Zveza kulturnih organizacij pripravlja priložnostni kulturni spored na grajskem dvorišču, na prvi poletni prireditvi pa bodo nastopili oktet Boštanjski fantje, Silvester Mihelčič (elektronska harmonika) in Mojca Molan.
JUTRI KONCERT ANSAMBLA ŠUKAR
ČRNOMELJ — Jutri, v petek, 12. junija, bo ob 21. uri v prostorih Mladinskega kulturnega kluba Bele krajine v Črnomlju koncert tamburaškega ansambla Šukar. Mladinski kulturni klub pripravlja to prireditev v okviru letošnjega juijevanja.
POHVALA ZA OŠ GRM
S srečanjem otroških gledaliških skupin 1. in 2. junija na Sladkem Vrhu seje končalo letošnje, po vrsti že 5. Linhartovo srečanje, manifestacije, ki je vključevala še srečanje mladih slovenskih gledališč in srečanje lutkovnih skupin Slovenije. Srečanja otroških gledaliških skupin so se udeležili tudi učenci novomeške OŠ Grm. Delov kritik, ki si je ogledal (tudi) njihovo predstavo, je zapisal: »Svojevrstno izvedbo širokopoteznost so pokazali učenci OŠ Grm iz Novega mesta, ki so na odru kar s 130 akterji odigrali pretežno glasbeno in plesno priredbo Vernovega romana V osemdesetih dneh okoli sveta.«
srečanj je ob 15-letnici Združenja pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine v svojem priložnostnem zapisu poudaril tudi Jože Koporec, predsednik tega združenja od ustanovitve. O začetkih je zapisal: »So trenutki, ko se utrne misel, rodi pobuda, kot sad zdravega zorenja, trdega dela in hotenja, kar je lastno tistim, ki želijo, da bi se dobro, koristno, lepo in miselno ohranjalo, razvijalo in bogatilo. Tako nekako je bilo tudi z rojstvom zamisli o vsakoletnih srečanjih in skupnih glasbenih nastopih pihalnih godb. Takrat, pred petnajstimi leti, so se zanja ogreli glasbeniki na tekmovanju v tretji težavnostni stopnji, ki gaje v Dolenjskih Toplicah pripravila ZKOS. Že naslednje leto je bilo prvo srečanje v Straži, kjer je potem tudi pognalo korenine in se uspešno obnavljalo vse do svoje 15-letnice, tega jubileja«.
Jubilejno srečanje godbenikov v Straži so poleg novomeškega izvršnega sveta, Straškega Novolesa kot dolgoletnega glavnega mecena in sponzoija ter Straške krajevne skupnosti omogočili še številni manjši in večji podjetniki od blizu in daleč. Ob takšnih dobrotnikih, ki so za kulturo odprtih rok in srca, se prirediteljem godbeniških festivalov pod Srobotnikom tudi za naslednjo prireditev, 16. srečanje, ni treba bati.
I. ZORAN
Nagrada Kresnik bo podeljena na Muljavi
Za najboljši slovenski roman kandidira 31 del
MULJA V A — Nagrado Kresnik za najboljši slovenski roman bodo letos podelili na Muljavi, rojstnem kraju pisatelja Josipa Jurčiča. Dvodnevna prireditev bo predzadnji teden v juniju, in sicer v etnografskem parku Jurčičeve domačije. Na pobudo Društva slovenskih pisateljev je prevzela skrb za ta dogodek grosupeljska občina.
Za nagrado Kresnik kandidira 31 del, ki so izšla v minulem letu pri raznih založbah v Sloveniji in v zamejstvu ter v samozaložbi Žirija, ki jo vodi pisatelj Peter Božič (v njej so še Aleš Berger, Matej Bogataj, Peter Kolšek, Tomo Virk, Franc Zadravec in Vlado Žabot), ne bo imela lahkega dela. Trenutno oži izbor in je pričakovati, da bo za najboljši roman, vreden Kresnika, izbrala izmed pet do sedem del
skega Primorja in za šestero izvedenih pesmi raznih avtoijev, od Ubalda Vrabca do Hrabroslava Volariča in Al-da Kumarja, požel z aplavzom izraženo odobravanje poslušalcev. Le-ti so seveda na enak način nagradili tudi domači oktet, prav gotovo z željo, da bi se v prihodnje še bolje in pogostneje vgrajeval v trebanjski kulturni utrip.
Trebanjski oktet deluje že kakih dvanajst let. Zrasel je iz kvarteta, ki pa ni imel velikih ambicij in je tu in tam kakšno zapel predvsem na internih prireditvah. Pred časom so oktet zapustili trije člani, ki jih je bilo treba nadomestiti z novimi pevci. Oktet seje tako tudi precej pomladil. Zdaj ga sestavljajo: prva tenorista Jože Golob in Tone Zidar, druga tenorista Franci Kravcar in Ivan Gorenc, baritonista Janez Zajc in Janez Smolič ter druga basista Branko Mežan in Slavko Podboj. Kot rečeno, pa je novi umetniški vodja Trebanjskega okteta prof. Tatjana Mihelčič, ki seje kot zborovodkinja uveljavila pri pevskih zborih trebanjske glasbene šole. I. Z.
SLIKAR VUKŠINIČ POVABLJEN V MUNCHEN
METLIKA — Vse bolj uveljavljajoči se metliški likovni umetnik Mladen Vukšinič (njegove stvaritve je moč kupiti v Ateljeju za umetnost in obrt v Metliki) je dobil povabilo za pripravo samostojne razstave v Munchnu. To se je zgodilo ob obisku dr. Matjaža Kmecla v Beli krajini Z nekdanjim slovenskim kulturnim ministrom je bil tudi Ervin Čirič, Črnomaljec, ki ima voljo in možnost pomagati v Benetkah študirajočemu Mladenu. »Vukšinič je talent, ki zasluži, da ga spoznajo tudi onkraj slovenskih meja,« je bil z besedami radodaren gospod Čirič, ko sta se z dr. Kmeclom razveselila podarjene podobe Treh far, dela Mladena Vukšiniča.
T. G.
»Ne vem, kdaj bosta izšli«
Na izid čakata knjigi pesnice Jožice Vo-— Sest
grinc
uglasbenih
pesmi
PESJE PRI KRŠKEM — »Nobenih uspehov nisem v zadnjem času doživela, le pisala sem, veliko pisala,« pravi Jožica Vogrinc. Pripravila je dve novi pesniški zbirki, za otroke in za odrasle, pa še nobena ni natisnjena. »Moja druga zbirka za otroke, ki jo je ilustriral Marjan Manček, bi morala iziti že lani pri založbi Park v Ljubljani, pa seje zataknilo pri denarju, in zdaj ne vem, kako bo,« ugotavlja zagrenjeno. »Ker se z enakimi težavami ubadajo tudi druge založbe, imam zelo malo upanja, da bi v kratkem izšla moja zbirka za odrasle,« nadaljuje. »To mojo prvo zbirko za odrasle, Šepet globin, je uredila pesnica Neža Maurer. V njej je 40 pesmi, ki jih je ona izbrala. Kot rečeno, pa zbirka še vedno čaka založnika in ta trenutek še nič ne vem, kdo bo to.«
Vogrinčeva pripoveduje, daje bilo čisto drugače pred nekaj leti, ko je izdala svojo prvo zbirko pesmi za otroke. »Zbirka je bila prodana v nekaj mesecih,« se spominja. »Otroci so jo zelo lepo sprejeli. V šolski knjižnici je bilo 15 izvodov, ki so si jih podajali iz rok v roke. Veijetno tudi zaradi pesmi Ponorelo dvorišče, kije zmagala na otroškem festivalu. Uglasbila jo je Stanka Macur.
»Res sem imela srečo pri uglasbitvah,« pripoveduje. »Kar šest pesmi iz te zbirke je napisanih pod notami. Štiri pesmi je uglasbil Janez Kuhar (za otroški zbor in klavir), po eno Bojan Adamič in Milan Ferlež (za Zlati srček), dve pa druga dva skladatelja.«
IZ.
Ekologija ne pozna meja
Razstava likovnih del, prispelih na natečaj Zelenih Slovenije — Malo priznanj šlo na Dolenjsko
LJUBLJANA — V petek, 5. junija, so odprli v ljubljanski galeriji Ars razstavo likovnih del, ki sojih slovenski osnovnošolci poslali na likovni natečaj Ekologija ne pozna meja. Na natečaj, ki so ga razpisali Zeleni Slovenije, je prispelo 1824 del iz 139 osnovnih šol. Strokovna komisija (Ivo Mršnik, Duška Vlašič, Arinka Smode-Gregorič) je iz natečaja izločila prispevke iz 89 šol, priznanja pa podelila 125 učencem in 50 likovnim pedagogom.
Komisija je nagradila deset šol in njihove pedagoge za izjemno kvaliteto prispevkov, prav tako pa petnajst učencev za posebno prizadevnost. Med nagrajenci ni nobenega iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Pač pa so s tega območja dobitniki pri-
DESET ŠOLSKIH ZBOROV
NOVO MESTO — Na tradicionalni pomladanski medobčinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine, kije bila v petek, 5. junija, v novomeškem Domu kulture, seje predstavilo deset zborov, izbranih na občinskih prireditvah. Nastopilo je osem zborov, ki delujejo na osnovnih šolah, in to na vseh štirih novomeških, na obeh črnomaljskih pa na viniški in topliški šoli, ter otroški zbor novomeške in mlajši mladinski zbor trebanjske glasbene šole.
znanj, in sicer šole, pedagogi i d. Priznanja so dobili: OS
iin učen-
-------.j--------.... „J Loka v
Črnomlju, mentor Bogo Jakša in učenka Maja Povšin (7. razred); OŠ Metlika, mentorica Ivanka Prevalšek in učenec Darjan Radman (2. razred) ter OŠ Bršljin v Novem mestu, mentorica Dunja Bukovec in učenec Uroš Dvornik (7. razred).
kultura
in
izobra-
ževanje
KONCERT GODBE IN BIG BANDA »VIDEM«
KRŠKO — V Kulturnem domu Krško bo v soboto, 13. junija, ob 20. uri glasbeni koncert. Nastopila bosta Pihalni orkester in Big band podjetja Videm ob 35-letnici delovanja. S koncertom bodo počastili tudi krajevni in občinski praznik Krškega.
Njegovi kritiki so obiskovalci
V Kroni razstavlja Neven Simčič Rimske portrete
NOVO MESTO — »Kako naj nekdo, ki ne zna slikati, prepričljivo govori o slikah in pove o njih tisto, kar resnično so? Ali da slike celo ocenjuje, vrednoti po kdove kakšnih merilih? Jaz takim ljudem, kritikom, ne verjamem in, preprosto, ne zaupam, zato o sebi in svojem delu vedno sam povem, kar se mi zdi potrebno povedati. Sicer pa mislim, da so najboljši in edino nepristranski kritiki obiskovalci, ki razstavljena dela sprejmejo ali pa ne, in to je vse,« je dejal slikar in kipar Neven Simčič minuli četrtek zvečer v Zlatarni in galeiji Krona v Vrhovčevi ulici ob otvoritvi svoje prodajne razstave Rimski portreti. Rekel je še, da precej časa prebije v tujini in daje zadovoljen, da se s to razstavo lahko predstavlja Novomeščanom, o slikah pa samo to, da so ustvaijene v oljni tehniki in da so realistične.
V galeriji Krona je moč razstavljati okoli deset slik srednjega formata. Neven Simčič jih je postavil na ogled nekaj manj. Kot rečeno, portrete iz Rima, predvsem ženske podobe. Slike v posebnih okviijih delujejo starinsko, a v žlahtnem pomenu. Čeprav po nastanku mlade, dajejo jiodoben vtis kot slike starih mojstrov, le da še nimajo patine. Razstavo, ki bo odprta še kaka dva tedna, sije vsekakor vredno ogledati, tudi zaradi prostora, kjer gostuje.
Otvoritveni program je izvajala vo-kalno-instrumentalna skupina Copacabana, ki jo sestavljajo novomeške gimnazijke. Obiskovalci, ki so se v dokaj velikem številu odzvali povabilu Krone, so izvajanje sprejeli s prisrčnim aplavzom.
I. Z.
Kolumb in odkritja
Razstava in kviz v Valvasorjevi knjižnici
KRŠKO — Valvasorjeva knjižnica v Krškem je ob 500-letnici odkrivanja Amerike pripravila razstavo »Kolumb in doba odkritij«. Hkrati pa o tej temi že poteka kviz v pionirskem oddelku Valvasorjeve knjižnice. Vabijo vse mlade, predvsem pa osnovnošolce od šestega do osmega razreda in dijake prvih dveh letnikov srednjih šol, da se udeležijo reševanja kviza in si tako prislužijo eno od zanimivih nagrad. Prva nagrada je udeležba na republiški prireditvi, ki bo 17. septembra. Vsi udeleženci kviza, ki se bo končal 21. avgusta, bodo vključeni tudi v mednarodno žrebanje.
Občinsko žrebanje bo 1. septembra v Valvasorjevi knjižnici. Med drugim bo žreb razdelil med reševalce kviza dvajset zanimivih nagrad, za katere bo poskrbela oz. jih pridobila Valvasorjeva knjižnica.
14. literarno srečanje Neslovencev
Oktobra v Novem mestu
NOVO MESTO — Novo mesto, ki je že organiziralo srečanje pesnikov in pisateljev, pripadnikov drugih narodov in narodnosti, stalno ali začasno bivajočih v Sloveniji, bo imelo takšno prireditev tudi letošnjo jesen. Zveza kulturnih organizacij Slovenije, ki strokovno pripravlja zborovanja še ne uveljavljenih slovenskih in neslovenskih avtoijev, je določila, da bo novomeško srečanje neslovenskih literatov kot že 14. tovrstna prireditev oktobra, katerega dne in kje bo, pa bodo povedali Novomeščani. Srečanja se lahko udeležijo le avtoiji, ki še niso izdali knjige, razen v samozaložbi, sodelujejo pa lahko s proznimi in dramskimi deli ter s pesmimi. Poseben pogoj je, da besedila niso napisana v slovenščini, marveč v avtorjevem maternem jeziku. Besedila (pod šifro) je treba poslati do 25. junija na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Štefanova 5, 61000 Ljubljana, s pripisom »za 14. srečanje literatov drugih narodov«. Vse pošiljke bo pregledala in prebrala strokovna žirija ter izbrala najboljša dela za predstavitev na literarnem večeru v Novem mestu in za objavo v posebni publikaciji.
KONCERT MED KNJIGAMI
TREBNJE — Glasbena šola Trebnje je pripravila v ponedeljek, 8. junija, zvečer v Knjižnici Pavla Golie koncert kitaristke Katje Porovne, dijakinje 4. letnika Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Mlada kitaristka iz razreda prof. Tomaža Šegule je izvajala dela J. S. Bacha, M. Giulianija, N. Coste, J. S. Sagrerasa, A. Strajnaija, H. Ville-Lobosa, F. Morena-Torroba in drugih skladateljev.
INSTRUMENTALNI KONCERT— Minulo soboto zvečer je bil v galeriji Miklove hiše v Ribnici instrumentalni koncert tria Viribus unitis. Dokaj nevsakdanji trio, ki ga sestavljajo Tomaž Lorenz, (violina), Jerko Novak (kitara) in Franc Žibert (harmonika), nastopa skupaj že od leta 1989 in ima za seboj vrsto uspelih nastopov doma in v tujini Vsi trije priznani slovenski glasbeni umetniki že vrsto let uspešno nastopajo tudi kot solisti. Na koncertu v Ribnici sta se s solističnim nastopom predstavila Jerko Novak in Franc Žibert, v duetu sta nastopila Tomaž Lorenz in Jerko Novak, vsi trije pa so zaigrali nekaj del Trejana in Ramovša, pisanih za violino, kitaro in harmoniko. (Foto: M. L.-S.)
DOLENJSKI UST
9
POTA
ii\ str*
'it
dežurni
poročajo
ZAŽGAL SENO - 51-letni R. M. iz Stopič je utemeljeno osumljen, da je 2. junija popoldne zažgal seno na zidanici na Potovem Vrhu. Na srečo je sosed ogenj še pravi čas opazil in ga pogasil, R. M. pa je moral v pripor.
VLOM V HIŠO - Neznan storilec je 2. junija v Malem Gabru vlomil v hišo Marije Kastelic in odnesel devize v skupni vrednosti 10.800 tolarjev.
POSEKAL VEČ SMREK - Aprila je nekdo v gozdu pri Dragatušu posekal več smrek in jih odpeljal neznano kam. Črnomaljsko GG je oškodovano za 27.380 tolarjev.
. SEKAL NA ČRNO - Jože V. iz Žalovič je utemeljeno osumljen, da je meseca januarja v gozdu pri Žalovičah posekal hrast in ga razžagal, nato pa odpeljal domov, listnico iz Šmarjeških Toplic je oškodoval za 15 tisočakov.
UKRADEL KOLESI - V noči na 6. junij je neznan storilec z osebnega avta, ki ga je Anica Miklič iz Trebnjega pustila parkiranega v Gubčevi ulici, odvil in odnesel neznano kam dvoje avtomobilskih koles in naredil za 12.000 tolarjev škode
OSUMLJEN TATVINE - 21-letni A H. iz Poljan je utemeljeno osumljen, da je 10. aprila v Revozu zmaknil amortizerja za katrco in tako oškodoval podjetje za 14 tisočakov.
IZGINILO GORSKO KOLO - Neznanec je 6. junija izpred bifeja na Otočcu ukradel gorsko kolo, last Alenke Liberšar iz Grmovelj. Vozilce je bilo vredno 30.000 tolarjev.
IZGINIL JUGO
GABRIJELE — V noči na 30. maj jes parkirišča v Gabrijelah izginil osebni avto jugo bele barve z registrsko oznako KK N-1 772, last Matjaža C. iz Pijavškega.
Nočni vlomilec znova na delu
Po seriji vlomov na Mirni sije neznani vlomilec tokrat izbral trgovine med Stražo _____________________in Dvorom — Raznovrsten plen
NOVO MESTO — V času, ko so kriminalisti in policisti novomeške UNZ iskali osebo, ki si je na območju Mirne pred dnevi privoščila kar štiri vlome v eni noči, iskala in pobirala pa zgolj denar, seje nekaj podobnega te dni pripetilo še na novomeškem območju.
Neznanec se je tokrat spravil nad Mercatorjeve prodajalne. Usodna zanje je bila noč na 3.junij. Iz prečenske prodajalne Mercatorja Standarda je nepridiprav odnesel otroške in moške nogavice, spodnje perilo, majice, ženske nogavice, moške in ženske kratke hlače, v žep pa si zatlačil še 4.000 tolarjev gotovine. Pot je zatem nočnega vlomilca vodila naprej na Dvor, kjer seje ustavil pred vrati Mercatorjeve Železnine. Tam se je založil z dražjo tehnično robo in aparati. Vzel je dva sesalca za prah, dva telefona, dva vrtalna stroja, motorno žago, kompleta kombi garnitur in krožno žago. Brez dvoma lep plen, kije zagotovo poplačal brezuspešen trud, vložen v poskus vloma v trgovino Mercatorja Standarda, poslovalnica Soteska, kjer so bili trgovci prikrajšani le za nekaj novcev, ki sojih odšteli za popravilo vrat. Ne glede na to je moral biti
PRIJELI
AVTOMOBILSKEGA
TATU
SEVNICA — V petek, 5. junija, je Peter Žuraj iz Sevnice prijavil izginotje osebnega avtomobila P-126. Vozilo so kasneje našli karambolirano v neselju Peč-je pri Sevnici, kmalu pa odkrili tudi zmikavta. Tatvine je osumljen Darko S. iz Sevnice.
TATVINE V REVOZU
NOVO MESTO — 24—letni J. F. iz Dolenjih Laknic je utemeljeno osumljen, da je med marcem in majem letos iz novomeškega Revoza ukradel za 92.484 tolarjev rezervnih delov za Renaultova vozila. Podobnega dejanja je osumljen tudi Novomeščan P. U., vrednost odnešenih delov za katrce naj bi bila 46.897 SIT.
IZGINIL
VIDEOREKORDER
NOVO MESTO — 18. maja dopoldne je neznan predrznež iz Mercatorjeve prodajalne na Cesti herojev v Novem mestu zmaknil videorekorder, vreden natanko 43.007 tolarjev. Kdo bo poravnal manko ob inventuri?
zmikavt zadovoljen z založenostjo Mercatorjevih trgovin, ob koncu svoje nočne turneje je sklenil pogledati še, kako je s tem v prodajalnah KZ Krka. Vlomil je v tisto v Straži, najbolj všeč od vseh izdelkov pa so mu bili najdeni tolarji. V dveh registrskih blagajnah jih je našel natanko 8.139.
Uslužbenci novomeške UNZ pred-rzneža še iščejo, za pomoč pa prosijo tudi občane. Kdor bi o omenjenih dejanjih vedel karkoli dodatnega, morebiti opazil sumljive osebe ob naštetih trgovinah v navedenem času, naj to sporoči na UNZ Novo mesto, telefon 21 —080,
•	V gozdu nad Dolenjimi Kamencami so nekega davnega dne vojaki s peterokrako na titovki s pomočjo montažnih stebričkov zgradili zaklonišče. Najverjetneje v času odpora proti taistim vojakom je 36-letni Matjan K iz Dolenjih Kamene, kot svoj prispevek k izgonu okupatorja iz Dolenjske, zaklonišče podrl. Vsaj nekaj pa je bilo za takšno početje tudi koristoljubnih razlogov: stebrički, vredni 200 tisočakov, so namreč končali v Marjanovem vinogradu na Trški gori.
•	Z vinom so nekateri že bolj na tesnem. Eden takih se je po pomoč zatekel v zidanico Jožeta Matekoviča v Radoviči in si po opravljeni degustaciji iz soda natočil kar 150 litrov žlahtne kapljice. Za teden ali dva bo.
•	Zagrebčanka Božidara Gajski ima na Selih pri Jugorju hišo, katere notranjost se je minule dni nekaj spremenila. Zasluge za to gredo obiskovalcu, ki si je za nedoločen čas sposodil stilno stensko uro, šest stolov, več posode ter jedilnega pribora in plinsko jeklenko. Vsaj za pol milijona tolarjev je hiša s tem izgubila na vrednosti.
•	Dekagramov kave, ki jih je vlomilec minule dni odnesel iz semiške osnovne šole, otroci bržkone ne bodo pogrešali, zato pa ob malicah tri salame in dva kilograma slanine, ki so odšli z neznancem.
ali na najbližjo policijsko postajo, telefon 92.
SKUŠAL GA JE UMORITI
LOKVE — 19-letni N. K. iz Lokev pri Črnomlju je utemeljeno osumljen, daje skušal 3. junija ob 18.15 s pištolo umoriti 25-letnega soseda C. Š. Oba sta bila že dalj časa sprta, usodnega dne pa je prišlo do novega prepira in celo streljanja. C. Š. je hotel vso zadevo prijaviti policistom, zato se je nameraval z avtom zapeljati iz naselja, N. Kvpa je vzel v roke pištolo in proti C. Š. ustrelil. Krogla je prebila vrata in obstala v naslonjalu voznikovega sedeža, C. Š. je rešilo le čudežno naključje. Ža N. K. je preiskovalni sodnik odredil pripor.
Krvodajalci niso zatajili
5.400 krvodajalcev v novomeški občini darovalo 1.777 litrov krvi
NOVO MESTO — Ena glavnih nalog in skrbi novomeške občinske organizacije Rdečega križa je še naprej organizacija krvodajalstva. RK skrbi za uveljavljanje množičnega prostovoljnega krvodajalstva in za organizacijo odvzema krvi glede na potrebe skozi vse leto.
Načrtovali so, da bodo s krvodajalskimi akcijami, ki potekajo na transfuzijskem oddelku novomeške bolnišnice redno dvakrat na teden, v enem letu zbrali 1.500 litrov krvi, ki naj bi jo darovalo okrog 5 tisoč krvodajalcev. Plan je dosežen, saj je v letu dni 5.400 krvodajalcev darovalo 1.777 litrov krvi, za Transfuzijski zavod Ljubljana pa so od 168 krvodajalcev zbrali 65 litrov krvi. V okviru počastitve 4. junija, dneva krvodajalcev, se bodo krvodajalcem, ki so že večkrat darovali kri, zahvalili za njihovo humano početje s posebnimi priznanji po krajevnih organizacijah RK. Tisti, ki so kri dali 25-, 50- in 60-krat, bodo priznanja prejeli na občinski ravni RK. Na občinskem odboru RK poudarjajo, da velja zahvala tako krvodajalcem kot delovnim kolektivom, ki jim omogočajo in s prostimi dnevi nagrajujejo dajanje krvi, kije rešila že preneka-tero življenje.
Voznik zgorel v avtu
Letos najhujšaprometna nesreča na dolenjskih cestah — Strazan Roman Rozman zgorel v ju-gu, mrtva tudi sopotnica Janja Zugič
RAKA — S tragično prometno nezgodo, do katere je prišlo minulo soboto ob 4.50 na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom blizu Rake, je »dolenjka« znova spomnila na svojo krvavo bero, ki jo je vztrajno pobirala vsa ta leta. Šele druge okoliščine, predvsem zmanjšanje prometa in meja, sta vsakodnevno morijo vsaj za nekaj časa ustavili. V soboto pa je znova počilo.
34-letni Franjo Grgečič iz okolice Samobora seje tisto jutro peljal z osebnim avtom Mercedes nemše registracije od Novega mesta proti Obrežju. Med vožnjo gaje premagala utrujenost, tako da je za hip zadremal in z vozilom zunaj naselja Smednik pri Raki zapeljal čez betonsko bankino na travnik, po njem peljal 21 metrov, nato pa se znova vrnil na cesto, po kateri je avtomobil bočno drsel vse dotlej, dokler ni vanj silovito treščil jugo 22-letnega
Romana Rozmana iz Straže. Slednji je sicer skušal trk preprečiti, zaviral je in se umikal, žal je bilo že prepozno. Trk je bil tako silovit, da se je Rozmanov avto vžgal in niti takojšnje posredovanje policijske patrulje, kije bila v bližini, ni uspelo ublažiti tragičnih posledic. Policistoma navlic veliki požrtvovalnosti ni uspelo iz razbitin izvleči voznika Rozmana, ukleščenega med volanom in sedežem, tako da je z avtomobilom zgorel. Hudo ranjena je bila tudi 18-letna Rozmanova sopotnica Janja Žugič iz okolice Krškega; prepeljali sojo v novomeško bolnišnico, vendar je tam v nedeljo zjutraj podlegla poškodbam. Prav tako hudo ranjena sta bila preostala sopotnika v jugu, 17-letne Sabina Kralj iz Uršnih sel in 24-letni Andrej Horvat iz okolice Straže; oba se zdravita v novomeški bolnišnici. Povzročitelj trka Franjo Grgečič jo je odnesel le z lažjimi ranami, ki mu jih zdravijo novomeški zdravniki.
-vv'- '•'N V\\VWWWWN NAVVVVVVVVVVVAAN
PREHITRO JE ZAPELJAL V OVINEK— 7. junija ob 1.30 ponoči se je 24-letni Vladimir Božič iz Krškega peljal z osebnim avtomobilom Jugo po lokalni cesti iz Dolenjega Vrhpolja proti Šentjerneju. Med vožnjo je izven naselja Šmarja s preveliko hitrostjo zapeljal v ovinek. Avtomobil je zavoljo tega zaneslo na levo bankino, kjer je čelno trčil v betonsko ograjo mostu. Po trku je vozilo odbilo na
DESETI
MIRNOPEŠKI TEK
MIRNA PEČ — V soboto, 27. junija, bo pod pokroviteljstvom Tovarne zdravil Krka že deseti, jubilejni Mimopeški tek. Prireditev vsebuje mali maraton, trimski tek in tek pionirjev, hkrati pa slovensko in dolenjsko prvenstvo v malem maratonu, velja pa tudi za priznanja TV Slovenija v okviru akcije »Kaveljci in korenine«. Več o prireditvi prihodnjič.
sredino mostu, kjer se je jugo prevrnil na streho. V nesreči sta bila hudo ranjena voznik in njegova 20-letna sopotnica Nataša Štartl iz Trebeža. Oba poškodovanca se zdravita v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je za 250.000 tolaijev.
OSUMLJEN VLOMOV
NOVO MESTO — 22-letni V. B. iz Potočne vasi je neznanec, ki je minule tedne in mesece večkrat vlomil v gostinski lokal Giovanni v Šmihelu, odnašal pa pijačo in cigarete.
Z VRATU STRGAL VERIŽICO
NOVO MESTO — 17-letni I. D. iz Novega mesta je utemeljeno osumljen, da je v soboto, 6. junija, napadel 15-letnega I. N. ter mu z vratu strgal zlato verižico s tremi obeski.
Le tole v popotnico pričujočemu feljtonu. Nedolgo tega sem napisal stavek: »Ko si zunaj, ljudi izza zaporniških zido v obsojaš, ko si z njimi, jih pomiluješ. « Veliko jih tega drugega ni razumelo, njim in vsem drugim v premislek so vrstice, ki so jih pisale različne usode.
V__________________________________________________________J
Lačni in
utrujeni smo se po delu odpravili v Kora bar na pice. Prisluženi denar smo si proti moji volji razdelili, sam ga nisem hotel. Navsezadnje nisem bil nikakršen zvodnik, dovolj mi je bilo že to, da sem imel dekleti, s katerima sem spal in se zabaval. Delili smo si eno sobo in eno posteljo v hotelu Union. Bilo je super. Toda kmalu se je zapletlo, znova sem imel opravka s policijo. Na zaporniški dopust sem odšel kot priznan vlomilec in tat, z njega sem se vrnil kot zvodnik. Tak vzdevek so mi dali policaji. Alije bila vzrok nevoščljivost, ker so me zmeraj videvali v družbi lepih deklet, ne vem.
Večkrat smo bili na železniški postaji, dekleti sta tam imeli v garderobi spravljene kovčke z oblačili. Tam sta se tudi preoblačili. Večinoma sta imeli na sebi izzivalna mini krila. Policajem, ki so me poznali, to sicer ni šlo v nos, dražili pa so me, kako imam vsak dan ob sebi nove punce. Lepega dne sta se ob meni, Lindi in Samanti pojavila dva mlada policaja. Legitimirala sta nas. Ko sta videla avstrijska potna lista deklet, njuni postavi, sta mene nagnala in očitno hotela punci pridobiti zase. Jasno, da se nista dali pregovoriti, pač pa sta ošabna uniformiranca odslovili in odšli proti meni, ki sem sedel nekaj deset metrov vstran na ograji »Partizana«.
Bil je zadnji dan mojega zaporni-
škega sedemdnevnega dopusta, naslednjega dne bi se moral javiti na Dobu. Dekletoma sem šele takrat povedal, kdo in kaj sem. Hotel sem jima kupiti vozne karte, da bi odšli domov. Ena je bila za to, druga ne, Linda je takrat ugotovila tudi, da ji je izginilo potrdilo, ki ga je imela o hrambi predmetov v garderobi. Ni mi preostalo drugega, kot da sem izginotje prijavil na policiji. Zapletlo pa seje ob sestavi zapisnika o predmetih, ki so bili v kovčkih. Policaja je zanimalo, od kod toliko oblek, nakita. Pričel nam je očitati, da smo kradli, dekleti je spraševal, od kod to, od kod ono. Lindi je prekipelo: »Nič nisva kradli, le svoje telo sva prodajali!« Da bi videli Jtako je policaj zagrabil za te besede! Ze po nekaj urah so nas s postaje milice preselili v stavbo UNZ. Inšpektor, ki nas je zasliševal, je na vsak način hotel od mene priznanje, da se ukvarjam z zvodništvom. Nič niso pomagala zagotovila deklet, da sta vse, kar sta počeli, delali prostovoljno, da sem jaz le njun dober prijatelj, ki sem jima pomagal v stiski. Zaprli so me, dekleti pa nagnali nazaj v Avstrijo. Na Dob so poslali glas, da sem v kehi, češ da sem storil kaznivo dejanje zvodništva, in da naj pridejo pome. Verjetno sem prvi in edini, ki je na prestajanju kazni postal zvodnik. Moral sem se smejati. In kakšen cirkus so potem napravili iz tega! Cel mesec so me vlačili po časopisju,
M
mmmm
bralci so se lahko naslajali ob trditvah, da je predsednik stavkovnega odbora na Dobu zvodnik, itd. Višek vsega je bil, ko so mi pričeli očitati še posilstvo, češ da sem dekleti na silo spolno zlorabil. Saj so znoreli! Toda dokazati ne morem nič, popolnoma nemočen sem v zaporu, ne morem do deklet, ki so ju vrnili v Avstrijo, oni pa pletejo neke zgodbe in obtožbe, ki nimajo ne repa ne glave. Požvižgam se na tak pravni sistem! Po vseh sojenjih imam sedaj nad seboj še obtožnico za zvodništvo in posilstvo. Vse to je posledica tiste stavke in moje takratne aktivnosti. Očitno so se odločili, da me ne spustijo več iz zapora. Ne vem le, kaj čakajo s sojenjem, bržkone ne morejo najti deklet, da bi potrdile zgodbo, kot so si jo oni izmislili.
Petnajst let sem po zaporih, vendar nisem nikogar ubil ali oropal. Na Dobu so mi vzeli vse ugodnosti, proste izhode, niti telefonirati ne smem nikamor. To je posledica tistega dne, ko sem bil na zadnjem prostem izhodu. Moja navada je bila, da sem ure prostosti izkoristil tudi za obisk sodnic, ki so mi sodile. Vsaka od njih me je sprejela in se je bila pripravljena pogovaijati, zapletlo seje s tisto, ki mi je naložila največ let kehe. Srečal sem jo v mestu in potem za njo odšel na
Za pomoč in sodelovanje pri nastajanju tega feljtona gre zahvala Republiškemu ministrstvu za pravosodje in upravo, upravi Kazensko-poboljševalnega doma Dob pri Mirni in upravi novomeških zaporov.
sodišče. Sprva je mislila, da sem na begu. Prijaznejša je postala, ko je izvedela, da imam prost izhod. Vprašal sem jo, komu naj pišem prošnjo za izredno omilitev kazni in kaj naj navedem v njej. Pojasnila mi je vse, kar sem hotel vedeti. Že sem odšel proti vratom, ko sem ji izustil še en stavek: »Pred letom dni sem bil na vas tako jezen, da sem bil pripravljen pobegniti iz zapora in se vam maščevati za tista štiri leta zapora, ki ste mi jih izrekli.« Potem me je poklicala nazaj in pogovarjala sva se še celo uro o tem in onem. Očital sem ji marsikaj, povedal ji tudi to, da bi jo bil pred letom dni pripravljen ubiti. Potem sem
končno odšel, se vrnil v zapor. Ni trajala dolgo, ko sem izvedel, da se je sodnica pritožila na ministrstvo zaradi mojega ravnanja, češ da sem ji grozil. Posledica tega je, da so me tukaj kaznovali s šestmesečno prepovedjo telefoniranja, nimam prostih izhodov, nimam ene same ugodnosti. In to mi naredijo sedaj, ko doma pri meni divja vojna, ko ne vem, ali moja hiša stoji, ali so starši in sorodniki še živi, sojih poklali ali ustrelili.
Niti tega ne morem povedati tistima, ki sta mi dala življenje, da ga je njun sin poklonil zaporom. Pa ne zgolj po svoji volji in krivdi.«
XI.
>7

S trinajstimi leti je danes 39-letni Ismet Kahteran odšel s svojega doma v Prijedoru po svetu s trebuhom za kruhom. Zašelje v Slovenijo in tu spoznal dekle, ki je po njegovem krivo vsega, kar se je potem dogajalo. Ismet je postal ropar, policaji in sodniki ga imajo za starega znanca. Sedaj je na Dobu, kjer pa se z razmerami in pogoji za življenje noče sprijazniti, za seboj ima pe-tindvajsetdnevno gladovno stavko.
»Kar štirinajst otrok je rodila mati, sedem jih je umrlo, sedem nas je še živih, od tega dve sestri in pet bratov; med temi sem jaz najstarejši. Nihče od teh ni dolgo vzdržal doma, razmere so bile neznosne. Oče je veliko pil, poslali so ga na zdravljenje, a je vselej zbežal iz bolnišnice, doma pa nas je preganjal. Tepel je otroke, nas obešal za noge in še drugače maltretiral. Star trinajst let tega nisem več mogel prenašati. Odšel sem s trebuhom za kruhom. Leta 1976 sem prišel v Slovenijo in tukaj ostal do danes. Iskal sem
službo, a je v državni firmi nisem dobil. Ni mi preostalo drugega, kot da sem si kak dinar prislužil z deli na črno. Pomagal sem zidatjem, kopal, mešal malto in beton. Nekako sem se vživel. V tistem času — star sem bil kakih devetnajst let — pa sem spoznal dekle in se vanjo zaljubil. Skupaj sva živela celih osem let. Nisva se poročila, živela sva na koruzi. Potem je prišla ločitev. Zapustila meje in začel seje moj propad. Prej sem imel 93 kilogramov, sedaj jih imam slabih 70. Zašel sem v kriminal, vse pogosteje sem se srečeval s policijo in z zapori.
Stanovanje, v katerem sva živela, je bilo njeno. Vrgla meje na cesto, izgubil sem tudi delo, tako da sem taval naokrog kot izgubljen. Vse pogosteje sem zašel v družbe ljudi, ki so se preživljali z nepoštenimi opravili. Kradli so, vlamljali, in nič čudnega, če sem kmalu postal del njih. Moj najzvestejši prijatelj je bil alkohol, z njegovo pomočjo sem spoznaval svet krimina-ia. Sprva sem kradel drobnarije, stvari za preživetje, hrano, pijačo, oblačila. Odvisnost od alkohola meje tirala dlje in dlje, bil sem celo na zdravljenju v Mariboru. Toda nič ni zaleglo, dokler me niso prijeli. S kolegom sva v Ljubljani nekoga napadla in mu pobrala denar. Žrtev sem udaril jaz in vzel tudi plen. Moje prvo srečanje s sodniki je bilo v Ljubljani. Kot olajševalno okoliščino so mi šteli, da dotlej še nisem bil kaznovan, in obsodili so me na leto dni zapora.
Kazen sem prestal na Povšetovi. Ko sem prišel znova na svobodo, je dobro kazalo. Znova sem se zaposlil pri zasebnikih, toda ponovila se je stara pesem. Delodajalci me niso prijavili, izkoriščali so me, denaija nisem dobil, zvečine sem delal za kak liter vina, škatlo cigaret ali obrok tople hrane. Vrnil sem se v svoj svet, med lopove. Vlamljal nisem nikoli, le kradel sem, da sem lahko preživel, in nič več. Bilo je za cigarete, hrano in pijačo, morda še za avtobus, če sem se kam zapeljal. Živel sem ob konzervah in alkoholu. Nisem imel druge izbire. V Bosno se za noben denar ne bi več vrnil, moja mržnja do očeta je prevelika. Nisem morilec, toda nemara bi v tem primeru celo postal, lastnemu očetu bi bil sposoben seči po življenju. Toliko gorja nam je naredil, njegova je krivda, da sem kriminalec, ropar! Tega mu nikoli ne
bom odpustil. Žal mi je za mamo, ki trpi z njim, ona želi, da se vrnem, toda razume in pozna me. Prišlo bi do tragedije.
In zakaj sem sedaj na Dobu? Na vesti imam še en rop. Bilo je predlani. Dan seje prevešal v večer, trgovine so bile še odprte, ura pa nekaj pred osmo. V Ljubljani sem na cesti napadel človeka, ga udaril in mu pobral denar. Ni se splačalo, bilo je vsega 400 ali 500 dinaijev. Dobili so me še istega večera, že čez uro in pol, ko sem si v »Daj—damu« za ta denar naročal večetjo. Sojenje je bilo v Ljubljani, obsodili so me na tri leta in šest mesecev zapora. 24. julija 1990 so me pripeljali na Dob.
Ko se danes oziram nazaj, vidim, da druge izbire v življenju domala nisem imel. Saj sem poskušal pri socialnih službah, vendar je bilo vse, kar sem od njih dobil, le krožnik juhe ali makaronov z dvema kosoma kruha na dan. Po tej plati je še v zaporu boljše. Če sem torej hotel preživeti, sem moral krasti. Ko enkrat zabredeš v kriminal, so ti tudi druga dejanja, denimo ropi, povsem blizu. Dvomim, da bo tudi v prihodnje kaj bolje. Danes sem oslabel, na eno oko sem slep, dajejo me bolezni. Kdo bo takšnega človeka vzel v službo, če ga takrat, ko je bil zdrav in krepak, ni maral? In še nekaj. Motijo se na Dobu, če mislijo, da bodo z metodami, kot jih imajo tukaj, koga prevzgojili. Namesto da bi ven prišel odločen, da postanem pošten državljan, bom še slabši, še bolj zagrizen kriminalec, kot sem bil poprej. Zakaj tako, ne bom govoril sedaj, pač pa potem, ko se bom od Doba poslovil. V Sloveniji sem pustil mladost, tu sem za stalno prijavljen od leta 1980, pa tudi državljanstva ne dobim. Ne spustijo me iz zapora niti za uro ali dve, da bi lahko uredil te zadeve. Zahtevam upravnika, pa namesto njega dobim samico. Na vse to in še kaj drugega sem skušal opozoriti s petindvajsetdnevno gladovno stavko, a zaman.
Kaj mi torej tako nepripravljenemu za življenje preostane drugega, kot da prvega, ki ga bom na poti z Doba srečal, znova mahnem po glavi in mu poberem denar? V najboljšem primeru se bo to zgodilo leta 1994, ko mi bo kazen potekla. Da bi me spustili prej, je nemogoče.«
(Se nadaljuje)
DOLENJSKI UST
Z enim gramom petindvajsetkrat bližje smrti
Sodobnega življenja si brez avtomobila ne moremo
kadar se druži z alkoholom.
Avtomobil je nedvomno eden od simbolov civilizacije. Bistveno je vplival na oblikovanje našega načina življenja, spodbuja raziskave, daje kruh stotisočim družinam po svetu, spreminja merila. Postal je nepogrešljiva sestavina sodobnega življenja. A koliko je človek kos tej svoji pridobitvi, je odvisno od marsičesa, med drugim tudi od tega, ali človek, ki sedi v avtomobilu, uživa alkohol. Podatki o tem so razveseljivi ali zaskrbljujoči. Slovenci so lahko veseli, da v danih okoliščinah pijanih voznikov ni še več. Toda lahko si postavijo tudi vprašanje, koliko ljudi umre na cesti zaradi posledic vožnje pod vplivom alkohola. Koliko je pohabljenih, da ne govorimo o tem, koliko je nesreč, ki se zgodijo v prometu zaradi alkohola in nimajo smrtnega izida ali ne povzročijo poškodb.
Alkohol štejejo strokovnjaki med devet temeljnih dejavnikov, ki vplivajo na vedenje oziroma na vožnjo voznika. Po nekaterih izračunih je kar v 8 odstotkih vseh prometnih nesreč v Sloveniji prvi vzrok alkohol. To niti ni čudno, saj policisti odkrijejo vsako leto približno 25 tisoč do 30 tisoč državljanov, ki vozijo pod vplivom alkohola. Ocenjujejo, da to pomeni kar četrtino vseh voznikov na slovenskih cestah.
Po nekaterih neuradnih ocenah iz republiškega sekretariata za notranje zadeve sodi Posavje med slovenska območja, kjer je alkohol dokaj pogost spremljevalec v cestnem prometu. To potrjuje tudi statistika prometne policije na UNZ v Krškem, če sodimo po informacijah Dušana Ficka, samostojnega inšpektorja v inšpektoratu policije na UNZ Krško. Od januarja do začetka junija letos je bil na območju UNZ Krško alkohol glavni vzrok 14 prometnim nezgodam, kot so ugotovili. Število prometnih nezgod je bilo v tem času vsaj dvakrat tolikšno in precej verjetno je, da je k njim vsaj malenkost pamagal tudi alkohol. Voznikov, ki so zaužili alkohol in potem odšli na cesto, so namreč prometni policisti odkrili v Posavju samo v prvih treh mesecih letošnjega leta 236. Pri tem je potrebno vedeti, da je 84 udeležencev cestnega prometa t.i. alkotest odklonilo, sicer bi število "okajenih" voznikov šlo še malce navzgor.
Policisti so, kot velja tudi v njihovih krogih, dobesedno alergični na šoferje, ki vozijo pod vplivom alkohola. Množično prepričanje je, da so prometni policisti zaradi tega nebodigatreba številka ena. Policija meni o svojem odnosu do pijanih voznikov povsem drugače. "Prometna policija je najzanesljivejši varuh prometne varnosti na cesti. Naša prva naloga
je, da vas obvarujemo pred nevarnimi vozniki. Medsebojno razumevanje in zaupanje sta temelj
večje varnosti na naših cestah." Tako ravnanje policije pojasnjujejo v slovenskem notranjem ministrstvu, saj so navedeno zapisali v posebno zloženko "Alkohol v prometu". Od 6. maja letos zloženko policisti delijo tudi voznikom v Posavju in največji optimisti si obetajo od tega velik vzgojni učinek. Policisti zloženko izročajo voznikom ob uradnih policijskih postopkih na cesti v notranjosti in na mejnih prehodih. Tolikšna skrb, ki jo je potrebno na različne načine posvetiti alkoholu in pijanim (voznikom) bržda kaže na usodno podobnost in povezanost: tako kot je avtomobil eden od simbolov civilizacije, se je kot eno od znamenj civilizacije obdržal tudi alkohol. Ali alkohol v povezavi z vozečim avtomobilom na cesti ne predstavlja zelo učinkovitega sodobnega sredstva za redčenje človeške vrste, svojevrstno orožje, ki na daljše obdobje pobije toliko ljudi, kot jih v sicer krajšem času umre pod puškinimi streli? Zoper puške so ljudje pripravljeni protestirati, kaj pa je z naklonjenostjo alkoholu?
Vse to je stvar premisleka, seveda če se zanj udeleženci cestnega prometa in drugi v danih okoliščinah odločijo. Koliko ljudje o tem razmišljajo, verjetno ne more pokazati nobena uradna analiza. Vsaj deloma lahko odgovorijo na to uradna opažanja prometne policije. In ta so, da je alkohol "prisoten pri vseh vrstah udeležencev v prometu, od pešcev, kolesarjev do voznikov avtobusov, velikokrat tudi pri mladoletnih voznikih motornih koles, koles z motorjem in kolesarjih". Alkohol v prometu (vsaj glede na pripadnost uživalcev vrsti vozil) torej ne pozna meja.
Ob taki "priljubljenosti" omenjene legalne droge in spričo učinkov, ki jih ima alkohol
kot dejavnik v ravnanju na cesti, ni čudno, da strokovnjaki toliko svarijo pred alkoholom v prometu. Nekateri podatki o učinkih alkohola so bolj ali manj znani, vendar spričo omenjenega morda ne bo odveč nekaj ponovljenih informacij, ki jih vozniki lahko najdejo tudi v omenjeni zloženki. Za lažjo primerjavo še zapišimo, da koncentracijo alkohola v telesu
' 'jo grami alkohola v kilogramu krvi. V Sloveniji znaša največja dovoljena meja 0,5 grama alkohola v kilogramu krvi, kar ustreza staremu merjenju in poimenovanju "0,5 promila".
Človek, pri katerem bi preizkus pokazal količino 0,2 g/kg, ponoči manj zanesljivo oceni razdaljo med vozili, zato ima težave pri prehitevanju in srečevanju. Pri koncentraciji 0,3 g/kg se ta sposobnost nekajkrat zmanjša in za 5-krat se poveča možnost, da voznik povzroči prometno nezgodo. Pri koncentraciji 0,5 grama alkohola v kilogramu krvi, kar je najvišja dopustna količina alkohola za nepoklicne voznike - za poklicne ni dovoljen med vožnjo nikakršen delež alkohola v krvi - je človek za krmilom že toliko omotičen, da se mu zdijo objekti veliko bolj oddaljeni, kot so v resnici. Posledica je lahko prevelika hitrost, s katero tak človek zapelje v ovinek. Toliko pijan voznik pogosto prepozno spremeni smer, zato neredko zapelje v ovinku s ceste. Pojavi se tako imenovana rdeča slepota, kar v praksi pomeni, da pijani človek izza krmila vse manj zaznava rdečo luč na semaforju, zavorne luči ipd. Ko je pri vozniku v kilogramu krvi cel gram alkohola, se opisane sposobnosti zmanjšajo še za nekajkrat. Verjetnost, da bo tako pijan voznik zabredel v prometno nezgodo na cesti, je kar 25-krat večja kot verjetnost, da se bo to zgodilo treznemu človeku.
Marsikoga bo morda znova vznemirila ugotovitev o "življenjski dobi" alkohola v krvi. Ce ste imeli opolnoči v krvi 2 promila alkohola, boste zjutraj ob 7. uri na poti v službo imeli še vedno 1 promile. Še v dopoldanskem času bo alkohola v krvi nad dovoljeno mejo, zato obstaja nevarnost, da vam prometna policija odvzame vozniško dovoljenje.
Kazni za odkrite pijane voznike so prenizke, kot ocenjuje Peter Šefman, načelnik oddelka za varnost prometa uprave policije pri ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije. Kaznovalni sistem mora biti tak, da se kazni plačajo, ne pa tak, da se ob inflaciji zneski toliko zmanjšajo, da se jih ne izplača izterjati. "Zato predlagamo v novem zakonu točkovni sistem kaznovanja in to, da se kazen povečuje, če je ne plačaš v določenem času. Videti je kruto, vendar mislim, da tak način ne pomeni poseganja v človekove pravice. Preden bo tako zastavljena zakonodaja sprejeta, menim, da bo deležna precej polemik v skupščini," pravi Peter Še&nan.
Spremembe bi bile verjetno potrebne tudi na vrsti drugih področij. Morda bi trčile na odpor bencinskih servisov, ki voznikom poleg orodja in rezervnih delov ponujajo med osvežili pločevinke piva, ki izpraznjene pogosto pristanejo v travi, krompirju ali pšenici za cesto. Verjetno bi poskus spreminjanja stvari postal predmet polemik v različnih pogovorih o tem, ali Slovenci dražje plačujejo alkoholne ali brezalkoholne pijače. Kaj vse je še možno, ko gre za prevrednotenje našega odnosa do alkohola (v prometu)? Kako daleč smo od tega, da si bo po avtomobilu ceste podredil še alkohol?
MARTIN LUZAR

dijaški domovi
Ostajajo samo na pol zasedeni
Ne dovolj premišljeni mreži šol na Slovenskem se je prilagodila gradnja dijaških domov, ki pa so se zdaj znašli pred težavami; nekateri so že zaprti, drugi ostajajo le na pol zasedeni in iščejo različne poti za preživetje. Medtem pa vse več otrok ure in ure porabi za vožnjo v šolo, namesto da bi svojemu zdravju in učnemu uspehu v prid bivali v domu.

Še preden se konča eno šolsko leto, nekatere že skrbi, kako bo s prihajajočim. S tovrstnimi skrbmi se ne srečujejo le učenci, starši in šolnild, ampak tudi zaposleni v dijaških domovih. Njihov položaj je že nekaj let vprašljiv, saj so skoraj vsi slovenski dijaški domovi le polovično zasedeni Še pred leti je v slovenskih domovih domovalo 13000 učencev, danes jih v njih biva približno 9000.
Zakaj takšen preobrat, ko pa vemo, da se je bilo potrebno še pred nekaj leti za prostor v domu "boriti"? Anton Skok, pedagoški svetovalec za dijaške domove pri republiškem Zavodu za šolstvo in šport pravi, da je takšno stanje povzročilo nesistematično načrtovanje mreže srednjih strokovnih šol in gimnazij, saj se v splošne gimnazije ponekod vpisuje več kot 25 odst. osmošolcev. Svoj delež je prispevala tudi štipedijska politika, ki bolj spodbuja vožnjo v šolo kot bivanje v domu, potem vse slabši materialni položaj staršev, ki svojih otrok ne zmorejo več šolati izven njihovega kraja bivanja, otroke pa v popoldanskem času porabijo tudi kot delovno silo. Število se je zmanjšalo tudi zaradi tega, ker učenci iz nekdanjih predelov Jugoslavije ne prihajajo več na šolanje v Slovenijo.
Polno zaseden le nekaj let
V vse manjši zasedenosti pa so se znašli tudi dolenjski dijaški domovi Novomeški dijaški dom, ki ima prostora za 480 učencev, ni niti polovično zaseden, trenutno biva v njem 200
■
(3
dijakov. Odprt je bil leta 1978, vendar je bil polno zaseden le nekaj let. Tudi oni navajajo podobne vzroke za zmanjšano zanimanje za bivanje v domovih, kot jih navajajo na republiškem Zavodu za šolstvo in šport. Zaradi takšnega stanja si poskušajo denar zaslužiti s tem, da oddajajo nekaj učilnic osnovni šoli Milke Šobar-Nataše. Trenutno imajo v domu nastanjenih tudi okrog 150 bosanskih beguncev, v kuhinji pa kuhajo hrano tudi za srednješolce iz ŠŠTZU, osnovnošolce in za malčke v vrtcu. Čez poletje je dom na voljo mladinskemu turizmu. Sicer pa v novomeškemu dijaškemu domu ocenjujejo, da se vsak dan v novomeške srednje šole vozi okrog 1500 srednješolcev, med njimi je vsaj 400 takšnih, ki bi morali bivati v domu, saj zelo veliko časa porabijo na vožnji. Poudarjajo tudi, da je dom namenjen učencem, vendar če bodo zaradi preživetja prisiljeni v še kakšno dodatno dejavnost, bodo to storili, kajti zavedajo se, da ko bo dom enkrat zaprt, se ga ne bo dalo več kar tako odpreti.
Že nekaj let tudi krški dijaški dom ni več polno zaseden. V domu za 60 učencev jih trenutno biva le 20. Pred približno desetimi leti so v Krškem še imeli šolo za elektroniko, v katero so se učenci vpisovali iz skorajda vse Slovenije, potem so program prenesli v Novo mesto in dom je ostal na pol prazen. V Krškem upajo, da bo tega trdega boja za preživetje kmalu konec, saj jim obetajo, da bodo v Krškem v kratkem dobili šolo za
priloga dolenjskega lista
avtomehanike. Sicer pa so tako kot ostali domovi prisiljeni ukvarjati se še z nekaterimi dodatnimi dejavnostmi, da preživijo.
Brežiški dom zaprt
Medtem ko se krški dijaški dom še nekako otepa težav, pa so brežiškega zaprli lani novembra zaradi premajhnega števila učencev.
V	njem biva še 11 učencev, vendar nima več statusa dijaškega doma. Dom z 240 ležišči je ostal prazen, ker so srednjo trgovsko šolo odprli tudi v Novem mestu. Sedaj se v njem ukvarjajo z oddajanjem prenočišč za delavce ter s turistično ponudbo, hkrati pa čakajo na sklep iz republike, kako naprej.
V Kočevju imajo v dijaškem domu prostora za 72 učencev, zaseden je le 64-odstotno.
V	domu pa menijo, da so jim nekaj učencev odvzele poleg že prej omenjenih vzrokov tudi ugodnejše prometne zveze, ki v zadnjem času vodijo v obkolpske vasi in v Sodražico pri Ribnici, kamor je začel voziti delavce ribniški Riko, ki spotoma pobira še srednješolce.
Tudi v edinem belokranjskem dijaškem domu v Črnomlju biva le 30 srednješolcev, tako da prostore oddajajo osnovni šoli, knjižnici, delavnicam pod posebnimi pogoji, pri njih pa biva tudi 25 duševno in telesno prizadetih otrok.
Izjema med domovi je sevniški dijaški dom, ki je ves čas polno zaseden, trenutno
biva v njem 59 deklet, ki obiskujejo sevniško sredno tekstilno šolo.
Po vsem tem je očitno, da so bil zgrajeni preveliki domovi, kaže se pa tudi vse slabše ekonomsko stanje staršev, saj otroke pošiljajo v šole, ki so v njihovem kraju, ali pa se otroci vozijo z vlakom ali avtobusom vsak dan v šolo in iz nje domov. Najbolj oddaljeni si s takšnimi napornimi vožnjami uničujejo zdravje, saj so utrujeni, malo spijo in imajo neurejeno prehrano. Mesečna karta ter sendvič in sok vsak dan verjetno ne stane dosti manj kot bivanje v domu.
Ker pa so časi takšni, kakršni so, so dijaški domovi že sedaj prisiljeni ukvarjati se z dodatnimi dejavnostim. Anton Skok, republiški svetovalec za dijaške domove, pravi, da bodo v domovih morali izvesti tudi prekvalifikacije in dodatno izobraževanje delavcev, da bodo izboljšali ponudbo, postali bolj tržno naravnani, skratka, da bodo v nastalem položaju preživeli. Saj rešitev in denarja, ki bi prihajal od zgoraj, ni več. Domovi bodo pač morali način preživetja poiskati sami, čeprav bi še naprej morali ostati predvsem dijaški domovi,. saj jih nekateri učenci kljub vsemu potrebujejo. Upajmo, da bodo snovalci novega omrežja srednjih šol pri svojih bodočih odločitvah bolj premišljeni.
JOŽICA DORNIŽ


na kraju samem
W» » • -< *	:
simm
M
mmmKHRš

..... jm®

Sveži veter piha na stari Brezovici
Podjetni Polde Mihelič je iztrgal iz goščavja ostanke stare kočevarske vasi Brezovica. Upa, da mu bo uspelo prinesti novo življenje in turistični utrip v ta odmaknjeni in lepi košček naše domovine.
Še pred enim letom je bila vzpetina na desni strani ceste od Črmošnjic proti Semiču vsa zaraščena in neprehodna. Le izurjeno oko bi opazilo, da se je v tem z drevjem preraslem griču med zapuščeno realsocialistično zadružno stavbo in ob ruševinah cerkve nekoč nahajalo idilično naselje Brezovica z več kot deset gospodarstvi. Večina avtomobilistov pa tako samo brzi mimo. Vendar pa so temelji tega naselja spet zagledali sončno luč in petdesetletno prekletstvo, ki jih je vkovalo v zeleni oklep, je prekinjeno.
"Ko sem požagal drevo, je še kar naprej stalo, tako na gosto je bilo drevje prepredeno s srobotjo," pripoveduje Polde Mihelič, zagnanec, ki se je s sekiro, motorno žago in krampom lotil zelene trdnjave. S pomočjo prijateljev je očistil ruševine, skuril bodičasto grmičevje m odstranil drevje. Tako je talna podoba naselja s hišami, hlevi, kaščami, vodnjaki m dovoznimi potmi počasi razkrivala svojo podobo. V naselju je veljal nek naravni red. Slemena poslopij so bila obrnjena v smeri vzhod-zahod, najbolj navznoter je bila stanovanjska hiša, potem hlev, skednji in vodnjak, od vsake domačije pa je vodila pot na glavno cesto, ki se je vila zadaj ob poljih med Srednjo vasjo in Blatnikom, in ne ob vznožju hriba, tako kot danes.
Polde se je zagledal v ta kraj že pred več kot petimi leti. Je ljubitelj narave, med drugim tudi lovec, a bolj zato, da ga pota pripeljejo do najbolj skritih kotičkov in da ima priložnost opazovati življenje divjih živali, kar je dano le redkim. Ko je hodil okoli po teh krajih, je poleg naravnih lepot vedno znova odkrival, da je tukaj marsikje divjina le prekrila sledi nekdaj kultivirane pokrajine. Že takrat je dozorela v njem misel, da bi se lotil kmečkega turizma in tako tudi drugim ponudil dostop do teh skrivnostnih krajev, jih popeljal po stezah, vklesanih v kamen pred mnogimi stoletji, zdaj zapuščenih, poznanih le številni divjadi. To je bil nekoč kočevarski svet, ki ga je odnesel piš druge svetovne vojne.
Tudi Brezovica je bila nekoč kočevarska vas. Prebivalci so jo tako kot večino drugih zapustili enainštiridesetega leta. Potem so tukaj divjali Italijani, jeseni triinštiridesetega so jo Nemci v bombnem napadu domala zravnali z zemljo. Cerkev sv. Floriana je ostala pokonci. Strop ladje se je na neoskrbovani cerkvi, ki je po vojni pripadla topliški fari, sedaj pa sodi pod semisko, že zrušil, zvonove pa so Topličani odpeljali. Polde pa ni le sanjač na 'tihih gozdnih stezah, je tudi mož dejanj, zato je hotel svojo idejo čimprej uresničiti. Pa je kaj hitro naletel na ovire. Zemljišče v družbeni lasti - zadnja leta čedalje slabše oskrbovano, tako da ga vedno več požirajo gozdovi in grmičevje - je postalo takoj, ko se je nekdo pričel zanimati zanj, silno dragoceno, vredno veliko več kot plodna zemlja na ravnini v bližini Dragatuša, ki jo je Polde ponujal v zameno. Trajalo je več let, da je nekaj zemlje lahko odkupil, še nekaj pa vzel v dolgoročni najem s prednostno pravico odkupa, in pričel čistiti teren. Ostanki vasi, ki so prihajali na dan izpod grmovja, so mu sproti porajali nove ideje. Medtem so postale tudi razmere, vsaj načelno podjetništvu bolj naklonjene, novi čas pa je odstranil tudi nekatere ovire, ostale po drugi svetovni vojni. Tako so sem brez strahu pričeli hoditi tudi nekdanji Kočevaiji, iščoč spomine na otroška leta.
Ideja o kmečkem turizmu je zato po Poldetovem mnenju dobila čisto realno osnovo, saj bi del rednih gostov gotovo lahko prišel iz vrst teh Kočevarjev, katerim bi bilo treba ponuditi še kaj več kot samo nostalgijo po rojstnem kraju. Tem in drugim bi bili na voljo izleti na Gače, Kleč, na kopanje v Dolenjske Toplice, kraj je idealen tudi kot izhodišče za ribaijenie, predvsem pa za lovstvo in zlasti za fotolov, ki zadnje čase pridobiva čedalje več privržencev. Seveda ljubiteljem sprehodov, pohodništva in narave nasploh tukaj nikoli ne bi zmanjkalo snovi za nova m nova odkritja.
Eden od najbolj zanimivih izletov bi vsekakor bil tisti v slikoviti Stari Tabor, eno
naše korenine
Niso
verjeli, da gre v Kanado
Onkraj Gorjancev, v metliškem koncu, še danes kroži med ljudmi anekdota, ki je nastala tam sredi svinčenih petdesetih let. No, petdeseta leta so bila po svoje čisto v redu, šal in zabave ljudem ni manjkalo, pridevnik svinčena so si pridobila pač zato, ker sodijo v tisti čas našega "socialističnega" razvoja, ko človeku ni bilo dovoljeno, da bi pokukal čez državni plot v sosednji kapitalizem, zaradi nevarnosti pač, da bi se ne nalezel kakih pohujšljivih idej ali spoznanj. Zato je bil ta plot dobro zastražen. Tisti, ki so jih na begu čezenj ujeli, pa so ponavadi sedeli nekaj časa na hladnem, da so jim misli na take podvige izpuhtele iz glave. In ker je prepovedan sad že po pravilu najslajši, je bilo fantov, ki so poskušali prebegniti čez državno mejo, vedno dovolj, miličniki pa so imeli za take eno oko še posebej odprto.
Toni Željko svoje želje po krajih onkraj plota niti ni dosti skrival. Vsenaokoli jo je trosil, da mu na koncu že nihče ni več verjel. Tako je bilo tudi takrat, ko je sklep dozorel. Zjutraj se je ves krmežljav vračal z neke ohceti na biciklu in s harmoniko na hrbtu, kajti bil je muzikant, povsod dobrodošel. In ko se je peljal mimo milice, ga je vprašal policaj: "Kam pa, kam, Toni?" Tone pa mu je odgovoril: "V Kanado jo bom mahnil. Ko bom prišel tja, vam bom pa pisal." Miličniku se je zdelo vse skupaj hudo smešno: "Kar ta|$o z biciklom, kaj? Ha, ha! Pa dobro potuj!" Se tisti dan je Tone krenil od doma. Samo harmoniko je odložil in s kolegom sta naložila bicikle na vlak in se odpeljala proti Mariboru.

najstarejših jcočevarskih naselij v tem koncu Dolenjske. Že ime samo pove, da je bila to včasih obrambna naselbina pred Turki. Naselje, kjer je sredi visokega drevja še danes moč videti ruševine, je bilo postavljeno med hudourniške kanjone visoko nad prepadnimi stenami. Le ena domačija je bila tam gori še živa do druge svetovne vojne, druge so opustele že prej. V nekaj deset minut oddaljeni idilični Brezovici si človek sploh ne more predstavljati strmin in divjin, kakršne ga čakajo tukaj. Pokrajina je tukaj čisto drugačna, pravi gorski svet. V dolino spomladi, ko se na višje ležečih planotah topi sneg, pa tudi ob večjih nalivih čez ogromne skale bučijo hudourniške vode in se združujejo v Divjem potoku v dolini, ki teče naprej proti Starim Žagam. Kraj je lepa razgledna točka, primeren za piknik in za sanjarjenje visoko nad sotesko, na vedno svežem zraku. Sem, na skrivnostni zgodovinski kraj nedaleč od Brezovice, bo gotovo vodila ena od sprehajalnih poti, ki jih namerava uvesti Polde.
Na Kočevarje kot svoje redne goste torej Polde čisto gotovo računa, seveda pa tudi na domače goste, ki vse premalo poznajo lepote domačih kraiev. Ozira se tudi onkraj Atlantika, v Kanado, kamor je že poskusil navezati stike. Zaveda se namreč, da je treba pri vsaki naložbi, združiti kapital in ga oplemenititi. Za pivo etapo, izgradnjo penziona za kmečki turizem, bi se ga še nekako nabralo, za nadaljnje korake pa Polde misli, da bi pridobil domače in tuje partneije, ki bi hoteli vlagati v te vrste turizem. Osnoval bi delniško družbo in se s tako zbranim kapitalom lotil nadaljnjih korakov. Kakšni bi to bili in kako hitri, bi odločalo seveda vodstvo družbe, že sedaj pa

Tam sta se s kolesoma odpeljala opazovat mejo, potem pa sta jih spet z vlakom poslala domov, v kritju nocijpa prečkala mejo.
"Slo je gladko in Še sedaj mi je žal, da takrat vharmonike nisem vzel s sabo," pravi Toni Željko, ki pa tudi v Kanadi ni ostal dolgo brez harmonike. Doma v Osaoyoos DC jih ima sedaj kar sedem, štiri frajtonarice in tri klavirske. Zato dom kar odmeva od domačih viž. Njegov dom je namreč slovenski, saj je v Kanadi spoznal Marijo, Semičanko, prej Okrajkovo po domače, s Starihovega Vrha. Imata hčerko in sina. Hčerka dobro piše in
govori slovensko, poročila se je že in Toni m Marija imata že tri vnuke. Sin še študira. Slovenščino dobro razume, a ima z govorjenjem že malo težav. Bo moral pač priti v Slovenijo, da se mu bo spet odprlo.
"V našem kraju je bilo včasih več kot dvajset slovenskih družin, a jih je nekaj pomrlo, nekaj pa se jih je izselilo. V ansamblu, v katerem igramo za kratek čas in zabavo, sta tako dva Kanadčana in en Portugalec. A uvodna melodija pri vsakem nastopu je vedno slovenska polka ali valček. Sicer pa se z ženo
često zapeljeva v Kelovvno, ki je kakih 150 kilometrov stran. To za kanadske razmere ni dosti. Tam je več Slovencev. Imajo tudi društvo. Med slovensko osamosvojitvijo smo se zlasti pogosto videvali. Zbirali smo pomoč za Slovenijo, trepetali za njeno usodo, apelirali na kanadske politike, naj jo priznajo, in zelo smo bili ponosni in veseli, da je sedaj svobodna in priznana država. Slovence pozdravljamo in z zaupanjem gledamo v bodočnost Slovenije, saj smo prepričani, da bo lepa in bogata. Vse možnosti so za to," pravi Toni. Konec maja sta z ženo obiskala domovino in se prepričala o njenih lepotah. Brat Stanko s Suhorja ju je vozil naokrog.
"Videl sem toliko lepih stvari in kar nisem mogel verjeti, da je Slovenija res tako lepa. Se lepša, kot sem si predstavljal. Za več ur gledanja sem posnel teh lepot in pokazal jih bom prijateljem in znancem onkraj. Kot turistična dežela ima Slovenija še lepo prihodnost," je navdušen in optimistično razpoložen Toni, ki ugotavlja, da so celo ljudje v
Bolj odprti in sproščeni se mu zdijo.
Dežela Okanagan na zahodu Kanade, ob pacifiški obali in blizu ameriške meje, je zelo podobna Beli krajini. Podnebje je milo, dovolj je vode in celo trta uspeva, tako da Toni, ki je sedaj upokojen, prideluje vino za lastne potrebe kar doma. Vse to mu pomaga premagovati hrepenenje po rodni grudi. Je pa tudi strasten lovec in zbiralec pušk. Kar deset jih ima na svojem domu. Rad ima naravo in nešteto lovskih trofej je že tako nabral v kanadski divjini: sme, najrazličnejše race, kalifornijske divje koze, orjaške lose. Neslišno čaka, da žival pride v primemo bližino in se postavi v pravo pozo, pritisne na sprožilec in - klik. Pa jo ima. V fotoalbumu namreč. Kajti Toni ima rad živali in jih noče ubijati. Pravi, da je fotolov eden od najbolj zanimivih in napetih konjičkov, kar jih pozna. Meni tudi, da bi se ta šport dobro obnesel tudi pri nas, če bi znali naše bogastvo tujcem prav predstaviti.
TONE JAKŠE
so razvidni nekateri, na idejni ravni tudi strokovno preverjeni načrti. Gre, v grobem povedano, za to, da bi na temeljih vasi, ki jo je sedaj Polde rešil iz zelenega ujetništva, postavili tipizirane kočevarske hiše, ki bi jih dajali v najem. Tako bi penzionat, ki ga namerava zgraditi Polde, pozneje prevzel vlogo tudi nekakšne recepcije in oskrbnega centra za bungalovsko naselje.
^ v	. I
Ko smo se sončnega junijskega popoldneva oglasili na delovišču v Brezovici, sta bila tam kar dva Poldeta močno zavzeta z delom. Če bo podjetje steklo, namerava namreč Molde Mihelčič v svoje podjetje najprej vključiti svoje družinske člane. Polde mlajši, ki obiskuje gostinsko šolo, bo vsekakor med prvimi. Ža sedaj je pridno vihtel koso na travniku ob zadružni stavbi. Sem je sedaj Polde napeljal elektriko, sicer pa ne ve, kaj bi s tem skrpucalom, ki je bilo v povojnih letih zgrajeno na ruševinah nekdanje mogočne kočevarske hiše. O nekdanji veličini pričajo skoraj meter debeli kletni zidovi. Bivališča so bila narejena za zadružne delavce, ki naj bi obdelovali zadružna posestva. Ideja se je žal izkazala za tako na hitro oblikovano in skup zmetano, kot je bila stavba, ki je bila zgrajena v ta namen. Kako je bila uresničevana, pa se lepo vidi v zaraslih njivah in travnikih. Polde pravi, daje njegova ideja boljša. Pomoč pri kmečkem turizmu na Brezovici si obeta tudi od žene, ki je po izobrazbi sicer gostinka, a je sedaj zaposlena drugje, ter od hčerke, ki obiskuje gimnazijo.
Ko smo prišli, je Polde takoj spustil iz rok kramp, s katerim ie urejal razvaline, in nas popeljal na sprehod v slikovite divje stene Starega Tabora. Ni nam bilo žal truda. Upajmo, da je s Poldetom sveži veter, ki brez prestan-ka veje na tem prelazu med dolino Krke in Belo krajino, zares prinesel sem tudi duha novega časa.	TONE JAKŠE
Pri treh sestrah
Antonija Alič, ki se je zapisala pomočnicam vernih duš in je leta 1936 kot sestra Benigna stopila v samostan v Versaillesu, je v zadnjem času pogosteje prihajala domov in k sorodnikom. Tokrat je k sestri Štefki Vrtačnik na domačijo v Borštu pri Zabukovju nad Sevnico prišla s tesnobo v srcu. Štefko je namreč novembra lani doletela kap in se je ob padcu še poškodovala. Sestra Benigna pa je bila vsaj nekoliko pomirjena, ker je vedela, da za Štefko lepo skrbi njuna, med tremi še živimi Aličevimi sestrami najstarejša, 82-letna Elizabeta (poročena Turšič). Elizabeta je med tremi sestrami najbolj zgovorna, neposredna in živahna, navkljub letom, ki jih podobno kot sestra Benigna izjemno uspešno "prikriva". Ko sem po koncu pogovora, iz katerega so se izluščile tri zgodbe, z avtom obtičal na razmočenem travniku v globeli pred domačijo Vrtačnikovih (Aličevih) v Borštu, se je gospa Elizabeta najbolj trudila, da bi jekleni konjiček le nekako prikrevsal na vaško pot. Elizabeta tudi s svojim načinom izražanja, govora daje vtis, da je odločna ženska in prava korenina.
"Bilo nas je 11 otrok. Oče je bil najprej tajnik občine Zabukovje, potem je delal v Sevnici. Mama je bila šivilja in dobra kuharica. Čeprav nas je bilo veliko, nismo bili pravzaprav nikoli lačni," se spominja Elizabeta. Že 27 let živi v Metliki, v stanovanju, ki sta ga s pokojnim možem Ivanom dobila prek Zveze borcev. Elizabeta je z možem, ki je bil močan obrtnik, 30 let živela v Splitu. Med 2. sevtovno vojno sta oba pomagala v odporniškem gibanju Splita. Ante Juijevič-Baja in Vice Krstulovič, splitska organizatorja vstaje, sta po vojni pomagala, da sta prišla vsaj do lepe pokojnine. Spomenice nista dobila, ker so nevoščljivi sosedje na vse pretege črnili Elizabeto, tudi s psovko za tujce, češ da je "kurba furešta." Z možem sta veliko pretrpela, ko so ju po izdajstvu Italijani za 6 mesecev vrgli v temnico. Nekaj časa sta bila zaprta z Radetom Končanem, ki so ga fašisti maja 1942 ustrelili. Turišca so fašisti mučili, da bi kaj priznala, na koncu so Elizabeto le spustili, moža Ivana pa obsodili na 26 let težke ječe v Badia di Solmona v Italiji. Po kapitulaciji Italije so moža Nemci spravili v Dachau, iz tega taborišča smrti na se je začuda vrnil živ. po zaslugi sestre Štefke, tuje Ivanu pošiljala v internacijo pakete s hrano.
Elizabeta seveda ne more pozabiti najbolj trnovega življenjskega obdobja, ko so ji Italijani in "dobri" sosedje izropali vse imetje. Ko se je vrnila iz zapora, se je le stežka prebijala. Brez sestrske ljubezni in pomoči bi bilo vse skupaj še toliko bolj neznosno.
"Ko sem imela 15 let, sem obljubila Mariji, da se ne bom nikdar poročila. To se je zgodilo med večernicami. V srcu sem čutila, da ravnam prav, toda o tem si nisem upala povedati nikomur, da se mi ne bi smejali, razen atu in mami," začne svojo življenjsko zgodbo sestra Benigna, ki smo jo pri Štefki Vrtačnik srečali nekaj dni pred njeno vrnitvijo v Pariz oz. v Versailles. "Po 10 letih priprav in dela v Versaillesu sem šla v Pariz za ekonomko naše hiše, za katero sem skrbela 46 let. Bila sem tudi šofcrka vrhovne prednice. Tako sem zelo dobro spoznala francosko metropolo. Mesto s številnimi kulturnozgodovinskimi spomeniki te očara in se navežeš nanj. Moram reči, da sestre veliko potujemo, saj imamo svoje hiše tudi na Japonskem, Kitajskem, v Kanadi, ZDA, Italiji, Belgiji in v številnih drugih državah. Leta 1939 smo nameravali kupiti hišo v Ljubljani, a je prišla vojna in ni bilo nič iz tega. Tako zdaj na ozemlju nekdanje Jugoslavije ni nobene naše hiše," pravi sestra Benigna.
Red pomočnic vernih duš, ki je bil ustanovljen pred 130 leti in ima zdaj po vsem svetu okrog 1400 redovnic, deluje v pomoč dušam v vicah. Sestre delajo tudi v bolnišnicah. Čeprav je sestri Benigni Pariz prirasel k srcu, pa ni nikoli pozabila svoje domovine. "Ko sem leta 1959 prvič prišla domov, sem mislila v Sežani kar izstopiti, da bi poljubila našo zemljo," z nekoliko drhtečim glasom pove po tolikih letih od prvega snidenja z rodno grudo.
O tretji sestri Štefki (poročeni Vrtačnik) smo v našem časopisu ze nekajkrat pisali. Spomnimo naj, da je med 2. svetovno vojno šest tednom v bunkerju ob bližnjem potoku skrivala dva ameriška pilota, tam pa so svoje zavetišče našli še številni naši aktivisti. "Kakor naši borci so tudi oni imeli mame," Štefka skromno razloži motiv, zakaj jim je pomagala.
Ob slovesu smo se spraševali, ali se bo morebiti l(i našel kdo, ki bo na jesen življenja skrbel za Štefko Vrtačnik približno tako, kot je ona z možem za ameriške pilote in naše borce v mnogo težjih časih. Štefka bi raje ostala v domačem okolju, toda čeprav so sorodniki iskali tudi take rešitve, se je kot najbolj stvarna ponujala tista, da bo Štefka boljšo oskrbo imela v sevniškem domu upokojencev.
PAVEL PERC
1 2 priloga dolenjskega lista GZ)
"•	le*
-v/'	• v-i ' .*'!'
NAGRADA V STRAŽO IN NOVO GORO
Žreb je izmed reševalcev 21. nagradne križanke izbral BLANKO RONČELI iz Straže in JOŽETA JANCA iz Nove Gore. Rončeljevi je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Janc pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMŠO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 22. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 23!
REŠITEV 21. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 21. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: EPOS, COOK, NOTARSTVO, ORADA, ALT, SLOVENIJA, V OZN, NEŽA, AGNI, POKER, SPOJ, OKTAV, VA ROBAVS, OTAVA, AKA, STOP, TANK, KOLPA, PODOLJE, ALAND, STARTER.
prgišče misli
Bistveno je, da je človek srečen in ne samo sit Civilizacija pa ga onesrečuje.
M. APIH
Če neznanje pojmujemo kot vrednoto in če je ta praksa razširjena, se soočamo z resno družbeno krizo.
E. ČIMIČ
Bolečina vsakega človeka zasluži spoštovanje; priklonimo se pred njo.
T. KERMAUNER
Treba je biti tudi sam. Dovolj močan, da sam samcat obstajaš in nesreči kljubuješ.
A. ISAKOVIČ
nagradna križanka	23													
r *ls ~ 4*-	... * ivJ* ■				TONA	ZANOS	NARAVA	NEKDANJI RODOVI V ITALIJI	VRSTA ZAČIMBE	AVTOR: JOŽE UDIR	OKKER TOM	ANGL TRGOVINA	M. IME (EGIDIJ)	SKA MERA
									MARIBOR. OPERNA PEVKA POPLAVA				
				STROKOVNJAK ZA KATOPTRI-KO									
	inJŠnijliiifo' J L			STOJALO						SVETLO ANGL PIVO PREDS70J- SAMOSTANA			
m		 S*ff				ETUI SISTEM BARVNE TV				OSELNIK ZAPENJAČA					
^ ,													DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
OKR. ZA RADIJ (POLMER)		MREŽASTA TKANINA TEŽKA KOVINA					VISOKONI- VOJSKI PROGRAM. JEZIK UJEC				METODA	PEVKA KOHONT	OBRSKI VLADAR
OBREŽJE						SLABOTNEZ MESTO V PIEMONTU (ITALIJA)							
RIMSKI VARUH DOMAČEGA OGNJIŠČA				ŽENSKI GLAS	ST. EGIPT. BOG SONCA					NADAV ČEŠKA PRITRDILNI- CA			
GLAVNO MESTO GANE					MLADIČ GOZDNE ŽIVALI PLUS								
MLAJŠA KAMENA DOBA									ŽENSKO IME				
DRSTNA RIBA									BIBLIJSKA OSEBA (IPSACIJA)				
Na svetu je preveč ljudi
Prenaseljenost sveta je zelo velik problem, s katerim se strokovnjaki ubadajo že lep čas, a zanj ne najdejo prave rešitve. Hitro večanje svetovnega prebivalstva močno bremeni okolje, Zemlja preprosto ne more preživeti toliko ljudi.
Na nevarnost prenaseljenosti Zemlje je opozoril biolog Paul Ehrlich z univerze Stanford že davnega leta 1968, ko je izdal knjigo Populacijska bomba. Kritiki njegovega dela so takrat menili, da mož gleda preveč črno v prihodnost, ko je opozaijal na nevarnosti rastočega človeštva (enako radi pravijo tudi sedaj), izkazalo pa se je, da je imel Ehrlich prav. Pred skoraj četrt stoletja, ko je knjiga izšla, je na svetu živelo 3.5 milijarde ljudi, zdaj jih živi 5,5. Vsakoletni prirastek človeštva je pred četrt stoletja znašal 70 milijonov, zdaj 93 milijonov. Podatki, ki jih zbirajo Združeni narodi, kažejo, da bo v zdaj tekočih devetdesetih letih letni prirastek še višji - dosegel bo rekordnih 100 milijonov ljudi. Čez dobrih petdeset let se bo torej svetovno prebivalstvo podvojilo. Zemlja pa takšne obremenitve ne bo zmogla, to je gotovo.
Ko je bila Bomba napisana, je prevladovalo mišljenje, da bo znanstveni razvoj omogočil pridelavo zadostnih količin hrane in vseh življenjskih potrebščin za 5 do 10 milijard ljudi. Ždaj je jasno, da to ni mogoče. Znanost je sicer dosegla lepe uspehe, a lačnih ust in revežev je v svetu več, kot jih je bilo kdaj koli. Velika večina novega človeštva se je uvrstila med revne, ki jih je že okoli 4,2 milijarde. Res pa je, da bogati, ki jih je bistveno manj, neprimerno bolj obremenjujejo okolje kot revni, zato število prebivalstva ne pove vse resnice. Če gledamo na človeštvo kot celoto in vpliv na okolje merimo glede na glavo prebivalca, potem so ZDA največji ekološki problem sveta. Razmeroma majhen del človeštva ima izredno visoko porabo, neučinkovito izrablja tehnologije in močno obremenjuje okolje. Za ozdravljenje Zemlje bi torej morali bogati narediti največ, kar pa ne pomeni, da se revni del človeštva lahko prepušča nenadzorovani rasti prebivalstva.
Ehrlich je v razgovoru, ki ga je pred kratkim imel za ameriško revijo Newsweek, dejal, da bi morali zaustaviti naraščanje prebivalstva, pri tem pa meni, da bi največ dosegli z izobraževanjem in osvobajanjem žensk. Ogromno je dokazov, da se z okrepitvijo
položaja žensk zniža stopnja rodnosti. Lep primer je Kostarika; država ne meče denaija za vojsko, ampak ga nalaga v izobrazbo in zdravstvo. Rodnost se je znižala od 7 na 3 otroke na žensko.
"Lahko bomo srečni, če se bo rast prebivalstva zaustavila pri 8 do 10 milijardah. A če to želimo doseči, potem bi morali doseči znižanje rasti v vseh deželah do leta 2020. To pa bo zelo težko. Indija ima zdaj 860 milijonov ljudi; če bi ji uspelo znižati število povprečne družine na 4 člane, potem bo imela do konca leta 2030 kljub temu 2 milijardi prebivalstva, torej toliko, kot je bilo vsega človeštva v začetku tega stoletja," opozarja Ehrlich. Človeštvo sicer ne bo naraščalo kar naprej. Vprašanje pa je, ali bo rast zaustavljena s posegi po človekovi volji ali pa bo red naredila narava z lakoto, boleznimi in drugimi nadlogami. Ni mogoče imeti neskočno veliko ljudi na omejenem planetu.
Kako rešiti gozdove
Med ekološkimi smrtnimi grehi, ki jih človek počne na utrujenem in izmučenem planetu Zemlja, je gotovo eden najhujših uničevanje deževnih tropskih gozdov oziroma gozdov sploh. 'To je ena največjih tragedij v zgodovini človeštva," je pred časom zaprepaden izjavil za javnost senator Al Gore, ko si je z delegacijo ameriških kongresnikov ogledal izsekana in izkrčena območja v amazonskem bazenu. Enako hitro kot v Srednji in Južni Ameriki padajo tropski gozdovi tudi v Aziji in Afriki. Ogromne površine, nekdaj porasle z gozdom, so zdaj gole, erozija pa plodno zemljo spreminja v puščo. Gozdovi izginjajo, ker razviti svet iz njih dobiva surovine za industrijo, izginjajo, ker jih revno domače prebivalstvo požiga in krči za njive in pašnike. Tragično je, da si s tem, ko si tako režejo vsakdanji kruh, v bistvu pripravljajo še hujšo revščino, saj nepremišljeno uničujejo gozdno bogastvo, ki bi jim lahko dajalo stalen kos kruha. Izkrčena gozdna zemlja je uporabna le malo časa, hitro je znova na vrsti deviški gozd. Krog se prehitro obrača, žage in ognjeni zublji so stalno na delu.
V zadnjih tridesetih letih so v Srednji Ameriki izkrčili več kot dve tretjini tropskega deževnega gozda, da bi na nekdaj gozdnih tleh pripravili pašnike in redili živino. Podatki govore, da se je prireja mesa sicer za trikrat povečala, vendar je bil davek za to prehud. Po krčenju je za vzrejo ene glave živine potreben hektar zemlje, po petih do desetih letih paše pa že sedemkrat toliko, kar seveda močno
dviga proizvodne stroške. In če k temu prištejemo še dejstvo, da so potrebna štiri leta, predno je pitanec zrel za zakol, medtem ko v razvitih kmetijskih državah traja doba pitanja le leto dni, je povsem jasno, da je živinoreja na farmah, nastalih na tleh nekdanjega tropskega deževnega gozda, gospodarsko zares zelo vprašljiva. Uničenega tropskega gozda pa ni mogoče več znova zasaditi.
Zanimiva je zato rešitev, ki jo ta čas ponujata ameriška strokovnjaka. Michael Ballick, vodja Inštituta za gospodarsko biologijo pri newyorškem Botaničnem vrtu, in Robert Mendelsohn, univerzitetni profesor gozdarstva, sta po petih letih študija in dela na terenu ugotovila, da je mogoče dobro zaslužiti z gojenjem nekaterih rastlin, iz katerih pridobivajo zeliščna zdravila in ki lepo uspevajo na območju deževnega gozda. Gojenje zdravilnih zelišč se bolj splača kot tradicioalno kmetovanje. Izračunala sta, da po starem načinu kmetovanja hektar zemlje prinese 339 dolarjev prihodka, medtem ko gojenje zdravilnih rastlin prinese desetkrat več. Pridelovanje zdravilnih rastlin je hkrati tudi primernejše, saj zemlje ne izčrpa tako hitro kot druge poljščine, s tem pa je potreba po novih in novih krčenjih in požiganjih precej manjša. Če bi se v območjih tropskih gozdov odločili za predlagano kmetovanje, bi imeli kar trojno korist: uničenih bi bilo manj gozdov, dohodek bi bil večji in še zdravstveno varstvo prebivalstva bi se lahko izboljšalo, saj jim ne bi bilo treba uvažati toliko zdravil.
Največjo korist pa bi imel ves svet, ki mu, če bo ostal brez velikih zelenih površin, grozijo velike nadloge.
Toplotni sodni dan
Strokovnjaki so pred kratkim javnost seznanili z najnovejšimi odkritji, do katerih so prišli s pomočjo satelitskih posnetkov svetovnih morij. Na osnovi satelitskih meritev je nastala pregledna karta, s katere je razvidno, da se je toplotni "sodni dan" najbrž že začel. Strokovnjake je predvsem presenetilo in zaskrbelo veliko območje nad Avstralijo, na katerem so najtoplcjše vode, in sicer imajo temperaturo 30 stopinj Celzija. To so neobičajno visoke temperature.
Kaj pomenijo? Strokovnjaki so prepričani, da je to prvi dokaz, da se je nevarno pregrevanje Zemlje že začelo, da se torej uresničujejo črne napovedi, ki pravijo, da se bodo zaradi človekovega vpliva na okolje ozračje in svetovna morja ogrela. Posledice so lahko zelo hude, od katastrofalnih poplav, strahotnih suš do svetovne lakote.
Vaje za hrbtenico
K vsakodnevnim nadlogam, ki vse pogosteje pestijo sodobnega človeka, lahko prištejemo tudi težave s hrbtenico. Statistični podatki govore, da se več kot dve tretjini ljudi v razvitem svetu vsaj enkrat v življenju sreča z nadležnimi bolečinami v hrbtenici, kar je posledica sedečega načina življenja, prisiljene drže telesa, stereotipnih delovnih opravil ipd. Nadloga seveda prizadene posameznika, posredno pa tudi družbo, saj je zaradi bolečin v hrbtenici precej izostankov od dela, stroški zdravljenja pa nikakor niso majhni. Za boljše zdravstveno počutje in stanje v tem pogledu lahko veliko naredimo sami, najprej sploh tako, da se težavam s hrbtenico kolikor je mogoče ognemo, če pa nas že doletijo, si stanje lahko izboljšamo s prizadevno vadbo in upoštevanjem nekaterih nasvetov. O vsem tem govori priročnik, ki je pred kratkim izšel pri celjski založbi Mavrica.
Priročnik VAJE ZA ZDRAVO IN OBOLELO HRBTENICO so pripravili trije avtorji: višja fizioterapevtka Kristina Čater, specialist ortoped in fiziater dr. Aleš Demšar in specialist ortoped dr. Vilibald Vengust. Največji del knjižice zavzemajo nazorni ilustrirani prikazi vaj za obolelo, zdravo in zazdravljeno hrbtenico ter opozorila na najpogostejše napake, ki jih delamo pri delu ali domačih opravilih. Spremljajoče besedilo bralca seznanja z osnovnimi dejstvi, pomembnimi za razumevanje težav s hrbtenico, z napotki, kaj lahko vsakdo naredi sam za odpravljanje teh težav, ter z opozorili, na kaj je treba še posebej paziti pri obremenjevanju hrbtenice, naj gre za delo ali ukvarjanje s športom.
Knjiga je naprodaj v vseh knjigarnah, kdor pa knjigarne nima v bližini doma, lahko priročnik naroči po povzetju na tel. 063-27-734. Cena je 420 tolarjev.
MiM
praktični
Hlače
Hlače so zelo praktičen kos garderobe, zato se ne gre čuditi, da jih imajo ženske tako rade in da so zmeraj v modi. Spreminjata se le njihova oblika in dolžina. Letos je moda zelo širokogrudna. Hlače so dolge, sedemosminske, bermuda in kratke, ozke, do legic, pa tudi širše, posebno spodaj. Prikupne so kratke hlače z zavihki, seveda za mlajši svet in lepe noge, na modni sceni pa ostajajo tudi bermuda hlače. Tudi sedemosminske hlače ne bodo delovale prav nič nemodno, enako robovi na klasičnih dolgih hlačah. Modni so zavihki na hlačah vseh dolžin, prav tako pa so hlače lahko brez njih. Hlače so lahko enobarvne, lahko pa poljubno izbirate črte, pike, cvetne desene, droben vichi karo itd.
Korenje v omaki
Mnogi ljudje, ki imajo lažje, dolgotrajne ali občasne težave z želodcem ali črevesjem, ne potrebuje prave dietne prehrane. Takim bolnikom zdravniki priporočjo t.i. "varovalno prehrano". Opustijo le težko prebavljive jedi, zelo mastne, močno slane in začinjene jedi. Recepti, ki bodo objavljeni v tem mesecu pa bodo prišli prav tudi tistim, ki dajo nekaj na zdravo prehrano. K pustemu kosu pečenega piščanca sc bo prlileglo korenje v omaki. 200 g očiščenega korenja narežemo na kocke ali lističe, ga na maslu dušimo in osolimo. Ko je korenje mehko, ga pretlačimo, zgostimo s škrobom (Guštinom), dodamo sesekljani peteršilj in limonin sok. Za boljši okus pa tudi žličko kisle smetane.
j Kuhinjska deska
Neprijeten vonj po različnih živilih, kot so čebula, česen, ribe in še nekatera, ki imajo močan vonj, se rad zažre v lesene kuhinjske deske za rezanje hrane. Vseh teh neprijetnih vonjev se lahko hitro in učinkovito znebimo, če vlažno desko potresemo s soljo in pustimo stati kakšno uro. Potem desko dobro zdrgnemo, speremo z vročo vodo, nato splahnemo z mrzlo vodo ter osušimo na zraku. Zgodi pa sc tudi, da sc nam lesena kuhinjska deska za rezanje upogne. Najlaže jo zravnamo tako, da jo za nekaj časa namočimo v vodo. Nato pa jo položimo na ravno ploskev tako, da ima deska vzboklino navzgor, in jo obtežimo.
Voda je zelo važna
Topli dnevi so zunaj in v takem vremenu je zelo pomebno, s kakšno vodo zalivamo na našem zelenjavnem vrtu. Voda, točena naravnost iz vodovodnih pip, je pravi strup za papriko, jajčevec, paradižnik in podobne rastline, ki potrebujejo obilo toplote. Zalivanje z mrzlo vodo take rastline lahko tako "preterese", da občutno zastanejo v rasti in se zlepa ne opomorejo. S kakšno vodo torej zalivajmo? Če je le moč zalivajmo torej s postano vodo. V ta namen si uredimo ob vrtu kakšno večjo posodo za vodo, v katero natočimo vode in iz nje potem, ko se je ogrela na dnevno temperaturo, zajemamo z vrtno škropilnico. Najbolje je zalivati ob jutrih.
G*
Kam na dopust?
Za avtomobiliste se v Sloveniji v zadnjih nekaj letih sicer ni dosti spremenilo, nekaj novih kilometrov cest in mostov smo pa le dobili. Zato pa so nastopile pomebne spremembe na političnem zemljevidu in nova, posodobljena avtokarta pred letošnjim odhodom na dopust nikakor ne bo odveč. Pravkar je prišla na trg aktualizirana avtokarta Avto-moto zveze Slovenije v merilu 1:370.000, ki ima vidno označene tudi slovenske državne meje z vsemi meddržavnimi in mednarodnimi mejnimi prehodi na njej. Slovenija pa je kot samostojen subjekt zavzela tudi svoj prostor v Evropi. Na to opozarja med drugim novost nove avtokarte: razdaljnik večjih slovenskih mest do večjih mest v srednji Evropi.
priloga dolenjskega lista
A^y/v^r7wvwwywyvwv^v'yvy>y»/wyvwwvwy^‘^
preteklost u gosteh
V ✓✓y\A.'A7‘y\AAAAAAA/Wy,yWWWW\/W,^^WWW‘«/WW'yWW\A/\
UKRADENA PUNČKA - Tradicionalna materialna kultura ustvaijena za otroke, ali tista, ki jo ustvaijajo otroci sami, hitre izgineva v danšanji potrošniški družbi. V preteklosti je oče sam izdelal zibelko, stolček in hojico za svojega otroka, mati je šivala in vezla otroška oblačila in v vsakega od teg premetov vdahnila del sebe in svoje ljubezni do otroka. Preprosta, iz lesa izrezljana punčka, ena redkih starih igrač, ki jih hrani Posavski muzej Brežice, je bila 28. maja letos ukradena iz muzeja. Poldrug pedenj dolga, lesena, topla, ovita v čipkasto krpico, je bila nevredna denarja, vendar nadvse prikupna materialna priča o preprosti otroški igri. Zato je takšna tatvina zlo in hudo boli (Pripravila: Ivana Počkar, kustodinja za etnologijo v Posavskem muzeju Brežice)

Tatinski duh - Kar se da odtrgati, odbiti in ukrasti, se gotovo ukrade, n. pr. deske iz ograj in klopi, deske in drugi pokrovi nad kletnimi okni, kljuke, ključi, kokoši, mačke, psi, žganje z oken, lonci s cvetlicami, vino, če se da priti v klet, vreče in dmgo, kar leži v veži. Tudi vlomi nočni niso nenavadni Tatovi so cigani, sebenice, rokodelski dečki in pomagači, dekle etc. Zlasti med deklami je mnogo nepoštenih, nahujskajo jih na kradež babe, ki blago skrivajo in prodajajo proti deležu. Tudi natakarice kradejo gospodarjem vino, goste pa varajo v računih. Tudi poredni sinčki kaj pogostoma izmikajo staršem denar ali pridajajo skrivaj žito in kar se da. Lenoba, dobroživstvo in strast do kartanja spadajo med glavne vzroke tatinstva.
Značaj iz prepričanja - Sredna mera moralnosti je na Dolenjskem pod gorenjsko. Ali za višjo bi se dobilo tod morda več zgledov, ker je odreja bolj samostalna, prosta, prizanesljiva, blaga. Značaj razvija se tedaj bolj ti prepričanja, nego ti straha in gorenjske discipline. Nahajajo se deklice, katerih sestre so vse blodnice, odličnega obnašanja, da jih nobena skušnjava ne bi premagala. V zapravljivi hiši dobi se pogostoma kak zgledno varčen in gospodaren ud. Tudi zgledov prave krščanske bogoljubnosti se ne manjka.
<l£0DBA
vaša zgodba/vaša

P.M.
Zavržena obleka
Novakovi so bili naši najbližnji sosedje. Imeli so pet otrok in so bili najrevnejši v vasi. Novak je bil zapit človek in je vsak dinar sproti zapravil v vaški gostilni Otroci so'bili slabo oblečeni Naši materi so se smilili, zato jim je večkrat dala oblačila, ki sva jih z bratom že prerasla.
Najstarejša Novakova, Jožica, je hodila v isti razred kot jaz. Bila je tiha, vase zaprta deklica. Vedno je samevala v kakšnem kotu. Nekega dne je prišla v šob v moji stari obleki. Meni je bila premajhna, njej pa skoraj prevelika, saj je bila precej
drobnejša od mene.
Tiho je sedela v svoji klopi in gjedala v tla. Ko sem stopala mimo nje, sem, ne da bi prej premislila, zlobno dejala: "Poglejte, Jožica pa nosi mojo zavrženo obleko.1"
Vsi so se zasmejali, meni pa je smeh zamrl, ko sem videla njen pogled, poln bolečine in sramu. Oči so se ji napolnile s solzami Nisem ji mogla več gledati, obrnila sem se in šb.
Po pouku sem se ji opravičila.
"Je že v redu," je tiho dejala. Mojih oblek pa ni nikoli več nosda.
Pepca Puš:
Pismo
£
§
•Q)
)flD i trx a>
• M;
Ob
gj
er"
%
“I
N
ou
0
CU
o"
od
>
CQ<
00
N
Ob
1 0}
Kot vsi veste, je bila vojna dolga in težka. Ljudje smo si morali pomagati, kakor je kdo mogel. Doma nas je bilo osem in delali smo vsi če ne doma, pa pri sosedu, da smo si prislužili kos kruha. Moja sestra je dobila pri sosedu nekaj piškavega boba in lasb repo. Ko smo to skuhali je prišla vojska in nam vse pojedb.
Vsaka reč se enkrat konča in tudi vojna se je končala. Tisti dan sem bib doma z dvema bratcema. Zgodib se je to, kar sem čakab štiri leta - iz vojske se je vrnil moj fant. Najedel se je in odšel počivat, ker je bil truden od dolgega pota, jaz pa od veselja nisem mogla veliko delati. Hodila sem okrog hiše in čakab, da naznanim veseli dogodek še drugim.
Ko je prišel oče, me je poklical in mi povedal, da ima zame pismo. V pismu je pisalo, naj prinesem stvari od svojega fanta domov, ker ga ni več med živimi. "Izberi si drugega ali kakor hočešF'
Trikrat sem prebrab pismo in solze so mi zalile oči. Pomislih sem, da se mi sanja. "Imam privide?" sem se spraševala, saj sem fanta nekaj ur prej videla na lastne oči
Odnesb sem pismo in ga pokazala fantu. Tudi on je bil presenečen, a vzel je pismo in ga strgal na drobne koščke. Rekel mi je: "Saj me vidiš! Prišel sem, kot sem obljubil."
Kljub vsemu pa sem bib vsa pretresena. Sedb na posteljo m dolgo jokala, kaj vem, ali od sreče, ker pismo ni govorilo resnice, ali od žalosti, ker me je nekdo hotel grdo prevarati. Večkrat sem tudi pomislila, kako bi bilo, če bi moj fant zares padel v boju. In sočutje do mnogih deklet, h so zares izgubile svoje drage, mi je tudi polnilo oči s solzami Šele zjutraj sem se potobžila.
Še danes ne vem, kdo mi je napisal to pismo, in najbrž ne bom nikoli vedeb. Morda je tako prav. Tisti pa, ki naj bi ga ne bilo med živimi, živi z menoj že šestinštirideset let.
Vstop v
krščanstvo
drugače
Pri Cankarjevi založbi je v uveljavljeni in ugledni zbirki Misel in čas pred kratkim izšlo zanimivo novo delo Marka Kerševana Vstop v krščanstvo drugače. Gre za prikaz teološke misli Karla Bartha, po mnenju mnogih poznavalcev enega največjih krščanskih teologov 20. stol. (pri nas je kljub temu skoraj nepoznan) in s tem za prikaz bistva krščanstva, kot ga je Barth razumel in predstavil v svojih delih.
<1
CD
UK
CD
03
a
f
OK
OD
N
Cb
&
5i
&
CD
£
Barthovo delo je izredno obsežno, zato se Kerševan v knjigi ni lotil podajanja celotnega pregleda Barthove teološke misli, pač pa se je odločil za vpogled vanjo iz nekaterih točk in smeri, ki si jih je sam izbral, pri čemer so mu izbor narekovale razmere pri nas in aktualnost obravnavanih vprašanj, to so predvsem vprašanja o razmerju med vero, religijo in ateizmom ter cerkvijo, krščanstvom in politiko, posebej nacionalizmom in socializmom. Vprašanja so take narave, da vodijo tudi k temeljnim vprašanjem o veri kot razmerju med Bogom in človekom oziroma Bogom in človekovim svetom (cerkvijo, državo in politiko). V ozir je avtor vzel nekatera Bathova dela, s katerimi se je seznanil med študijem v križnici tuebinške univerze, kjer je imel dostop do vseh njegovih del in del, Id govore o njem. Največ pozornosti je posvetil zgodnjemu delu Pisma Rimljanom, s katerim je Barth stopil v moderno teologijo, potem delom iz njegovega politično najbolj intenzivnega obdobja (razprava o krščanski in državljanski skupnosti, razlaga Barmen-ske deklaracije) ter zrelim poznim tekstom, posebej Cerkveni dogmatiki.
Knjiga govori o krščanstvu na način, ki ga pri nas nismo vajeni, ko nam odpira dosežke krščanske misli v nekatoliški cerkvi. Bralcu ostane na voljo, da jo sprejme kot prvo seznanjenje z
Barthom ali kot pripomoček za razumevanje nekaterih aktualnih vprašanj.
M. MARKELJ
Svetloba
metafore
Pesnik Nevin Birsa že z naslovom Prva svetloba nakazuje tematiko, s katero se ukvarja ta njegova najnovejša zbirka, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. To je iskanje svetlobe, večno hrepenenje po luči, po tisti praluči in prasvetlobi, ki ni le preganjata teme in vsega temačnega v nas in okoli nas, temveč je prapočelo življenja. "Vemo zanjo," pravi pesnik, 'a ne moremo je doseči", ker ni formul za to, pa tudi če uporabimo "vso znanost", "vso filozofijo" in "ves razum”. Luč, "ki je večna kot resnica", se skriva v metafori, najpopolnejši resnici. "In metafora, kadar zablešči/ sije tako močno, da se hipoma / približa luči, o kateri sanjamo / in po kateri hrepenimo”.
V metafori skrita oziroma z njo imenovana (pra)svetloba ima v tej zbirki izjemno ustvarjalno vlogo, in to kot pojilo in vezivo poezije. Kajti k odkrivanju prve ali prasvetlobe tipajo vse pesmi in jih hrepenenje po njej tudi neločljivo povezuje. Toda z vsako nadaljnjo pesmijo se razkrije ša kaj več kot le ustvarjalna in estetska potreba po takšnem iskanju. Pesniku se v nizajočih se verznih zapisih ubesedujejo usodnejše in čisto eksistencialne reči, ki so same po sebi nemara tudi pravi povod in hkrati prava vsebina pesmi. Strupena svetloba, ki sije iz neveselih reči, stanj na robu, iz ogroženosti, in ob kateri lirski subjekt začuti svoje poslanstvo: "Kakšne sile se sproščajo / v meni! Kdo razume tega človeka, / kdo naj govori o njem, razen njega?"
Poleg sveta svetlobe je tu še vlažni, zelenkasti svet, ki s svojimi lovkami sega po svetlobi. Groza je v tem, da sta si oba svetova blizu in da človek/pesnik v spopadu med njima ni nikoli varen. Saj "kmalu pride ure, / v kateri se bo zrušil zeleni klorofil / in v kateri ne bo sledu dihanja: / velika ura, o veliki pesnik!" Zelenilo požira, svetloba zažiga.
I. ZORAN
TELEGRAMI
- Državna založba Slovenije je izdala nove knjige iz zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev: izšla je zadnja knjiga zbranih del Otona Zupančiča PISMA III, zaključna druga knjiga Antona Leskovca, dvanajsta knjiga Frana Šaleškega Finžgarja z LETI MOJEGA POPOTOVANJA in peta knjiga Juša Kozaka, v kateri so natisnjene MASKE.
fe Marija Pezdirc:
V DEŽELI TISOČLETNE KULTURE
Na desnem bregu Nila mesto živih, sijajne Vzhodne Tebe s stoterimi vrati in z dvema najpomembnejšima in največjima templjema v deželi, mesto, v katerem je vsako leto en mesec trajalo opet-sko slavje in praznovanje. Na levem bregu Nila, na robu mrtve puščave pa so stale Zahodne Tebe, ogromna nekropola skritih kraljevskih grobov, velikih posmrtnih templjev ter bivališč delavcev, ki so svojo svobodo, znanje in umetnost podredili slavi bogov in faraonov.
Sijajne Vzhodne Tebe, najpomembnejše versko središče in dolga stoletja tudi prestolnica starega Egipta, so bile po propadu kraljestva prepuščene zobu časa in pozabi. Veličastno mesto, v katerem so potekala spektakularna opetska praznovanja, je prekril droban rumenkast pesek. Luksor, živahno islamsko mesto, je pogoltnil razvaline prastarih svetišč. Na njihovih pokopanih in pozabljenih ostankih so njegovi prebivalci zgradili svoje hiše, kolibe, goveje, kozje in oslovske hleve. V Karnaku so iz peska molele le konice obeliskov, vrhovi velikih pilonov in ogromni kapiteli najvišjih stebrov. Na njih so posedali kozji pastirji, popotniki so radovedno ogledovali pisane reliefe in poslušali grozljive pripovedi vraževernih islamskih domačinov.
Veliki posmrtni templji v Zahodnih Tebah so bili v razvalinah. Tudi nje je stoletja zasipaval drobni puščavski pesek in brusil mehki peščenec. Pozabljeno je bilo mesto delavcev, v grobnicah odličnikov so se naselili koptski menihi, kasneje so nad njimi zrasle kolibe islamskih pastiijev. Zapuščena Dolina kraljev je samevala, Carterje ob koncu 19. stoletja zapisal, daje bil »za Egipčane polna strahov. Njene votlinam podobne galerije so bile izropane in prazne, vhod v marsikatero od njih odprt, v njih so gnezdile lisice, puščavske sove in jate netopiijev. Pa vendar: čeprav so bili njeni grobovi izropani, zapuščeni in razdejani, le ni izgubila sovjega čara. Še vedno je
ostala,S veta dolina kraljev’, ki sojo še vedno obiskovale trume sanjačev in radovednežev.«
V19. stoletju so lahko le najbolj izkušeni evropski raziskovalci pod visokimi temelji živahnega Luksor-ja tu in tam prepoznali preostanke prastarih zgradb in s prebiranjem hieroglifov določali njihov pomen. Ogromna tempeljska kompleksa sta zahtevala dolgotrajno načrtno in zahtevno izkopavanje, ki mu je sledilo razbiranje zapletene, več tisočletij nastajajoče arhitekture in raziskovanje njenega pomena. Tako je Luksor postal za dolga desetletja središče arheologov, resnih raziskovalcev in špekulantov, trgovcev s starinami in ponaredki, cilj številnih obiskovalcev, ki jih je privabljala slava starega Egipta. Še danes je izhodišče za oglede najpomembnejših ostankov prastare civilizacije, še vedno se tu stikajo pota arheologov, trgovcev in radovednih turistov.
Toda Luksor postaja vedno bolj mondeno mesto. V lepo urejenih in dolgo v noč razsvetljenih izložbah se blešči dragocen nakit, svilene tkanine in usnjeni izdelki vabijo morebitne kupce. Že dobrih sto let so tujci tu povsem običajen pojav, domačini živijo od njihovega obiska.
Še pred leti neurejena obrežja Nila so spremenjena v tlakovano promenado, globokok pod njo so ostali dobmi valovi mogočne reke, betonska stopnišča vodijo do njenih voda^)ba templja, kamaški in luksorški, sta ponoči osvetljena, v Karnaku tečejo predstave »Svetlobe in senc«. Tudi sama sem pred leti iz tribun nad svetim jezerom zamaknjeno sledila
razlagi zgodovine mogočnega templja, pretanjena igra reflektorjev pa je razsvetljevala posamezne dele njegove arhitekture in oživljala prastari, že davno minuli svet.
Toda Luksor ne ohranja le spomina na staroegipčansko slavo, v nekaterih prelepih stavbah še diha čar 19. stoletja in njegovih velikih egiptologov. Ob obali Nila stoji ves svetal hotel VVinter Palače. Razkošno dvojno stopnišče, pokrito z rdečim tepihom, vodi do glavnega vhoda v prvem nadstropju. V velikem hallu uslužbenci v »turški« noši, v živo rumenih hlačah hlamudračah, belih srajcah, rdečih telovnikih, pokriti z rdečimi fesi, kot eksotični ptiči hitijo od gosta do gosta, ponujajo pomoč in usluge. Za majhno mizico slikar zbrano kolorira »staroegipčanske« sličice na papirusu, gruča radovednežev postopa okoli njega in opazuje natančno in počasno delo.
V jedilnici z rumenkastimi damastnimi prti pogrnjene mize, na njih v vazah drobne cvetice, velika francoska okna se odpirajo na razkošen park s palmami. Marmorni kamini, pred njimi umetelno kovane železne rešetke, ob eni od sten knjižna omara, v njej v raznobarvno usnje vezane knjige z zlatimi črkami na hrbtih. Posvečena tišina vlada v svetlem, zračnem prostoru. Gostje, večinoma mladi ljudje v kavbojkah, majicah in supergah, zbrano polnijo krožnike ob samopostrežnem bifeju: cvetača, olive, artičoke, korenje, špageti, omake, parmezan.
Bar diha šarm angleških klubov. Vabijo veliki in udobni usnjeni nalanjači, mizice in leseno obitje sten
so iz masivnega temnega hrastovega lesa, ki se kontrastno odbija od beline sten. Velika izbira viskija in drugih kvalitetnih evropskih alkoholnih pijač. Temnopolt natakar z belimi, drobno nakodranimi lasmi počasi meša koktejle, nataka pivo in pripravlja čaj.
Temnopolt pianist z vitkimi prsti prebira tipke pianina, prostor polnijo večno lepe melodije francoskih šansonov. V kotu skupina mladih živahno gestikuli-ra; ob kozarcih piva teče najvažnejši pogovor na svetu. Ob šanku postavajo utrujeni in zdolgočaseni gostje, čas pred večeijo preganjajo z aperitivi. Za mizico starejša dama sreba čaj. Pod strop se dviga cigaretni dim in se meša s toni melodij neutrudnega pianista. Svet razkošja in nostalgije stare Evrope.
V zgodnjem juttju so luksorške ulice prazne, le tu in tam zmoti spokojno tišino peket konjskih kopit po asfaltu in mimo spolzi neobičajno zgodnja kočija, ki nadomešča taksi. Mirno valovi Nil, z njegovo gladino se poigrava hladen veter, prve barke in trajekti že režejo drobne valove. Na njegovem levem bregu sijajna panorama: jutranji sončni žarki barvajo v predirljivo rumenih in rdečkastih tonih mrtvo pogorje el — Kuma. Pod jekleno podro nebo se dviguje veličastna kulisa, pred njo se v zelenem pasu zibljejo vrhovi vitkih palm, za njo je skrita Dolina kraljev, v kateri so iskali, a ne našli, mir in pokoj božanski oblastniki starega Egipta.
Trajekt je skoraj prazen, le nekaj domačinov, zavitih v temne galabije in turbane, potuje na drugi breg. Hladni jutranji veter se lovi med praznimi klopmi, oguljena kovinska konstrukcija je ledeno mrzla. Trajekt se počasi odmika od obale, nekaj zamudnikov z veliko vnemo drvi navzdol po betonskih stopnicah in ga skuša še ujeti. To se posreči le enemu, najbolj drznemu izmed njih. Pogumno se zavihti za odmikajočim se zadnjim delom plovila-

1 4 priloga dolenjskega lista 1 r^i
Trebanjski rokomet zasenčil centre
Prvenstvo končali na 2. mestu — 3 kadeti kandidati za reprezen-tanco Slovenije
TREBNJE — Trebanjski rokometni zanesenjaki Ivan Višček (predsednik kluba), Slane Sever (podpredsednik), Tine Hočevar (tajnik) in Tone Ojsteršek, ki je bil prvi trener, zdaj pa je »tehniko« v rokometnem klubu Akripol, so leta 1983 pričenjali dobesedno iz nič. Rokomet je pridobival v trebanjski občini vse več privržencev, svoj največji tekmovalni uspeh pa je dosegel ravno preteklo soboto, ko seje končala 2. SRL in so Trebanjci v tem rangu pristali na 2. mestu, za Zagoijani, a z velikim naskokom pred klubi iz krajev z mnogo daljšo in bogatejšo rokometno tradicijo: Sevnico, Brežicami, Novim mestom itd. RK Akripol se je tako pod vodstvom trenerja Alojza Radija zasluženo zavihtel v na novo organizirano 2. slovensko rokometno ligo—zahod.
»Upam, da se bomo v zelo močni konkurenci 10 ekip obdržali. Škoda, ker je za malenkost spodletelo naši zelo močni kadetski ekipi, ki se je v 1. kadetski ligi kosala s Preddvoijem in Šeširjem za 2. mesto. Škofjeločani pa so po zadnjem kolu v soboto končali pred našimi kadeti, ker imajo boljšo bilanco iz naših medsebojnih srečanj. Zahvalil bi se igralcem obeh moštev
in treneiju Radiju za prizadevnost na treningih in borbenost na tekmah. Odkar je zadnji dve leti trener naš bivši odlični igralec Radelj, je napredek trebanjskega rokometa očiten. Med igralci bi v članski vrsti pohvalil izvrstna strelca in organizatorja igre Romana Šavriča in Andreja Strajnar-ja. Pri kadetih pa imamo kar 3 kandidate za državno reprezentanco, in sicer Marka Longarja, Tomaža Kotarja in vratarja Tomaža Ojsterška. Zahvalil bi se tudi sponzorju Akripolu; njegova pomoč bo v novi tekmovalni sezoni še bolj potrebna kot doslej,« je povedal 41-letni Ivan Višček, kije od začetka na čelu trebanjskega kluba. Dokler ni pred 23 leti zaradi kostnega tumoija ostal brez leve noge, seje zelo rad ukvaijal z igrami z žogo in atletiko. Zadnje desetletje pa je Višček, sicer zaposlen kot vodja predstavništva Tilie v Trebnjem, med najbolj predanimi organizatorji trebanjskega špor-
m	P. PERC
Ivan Višček
Studio D prvak kolo pred koncem!
Prva li
ga najlepše darilo sedemdesetletnici nogometnega kluba — V zs kolu na izlet — Tudi Avtobum iz Kočevja je željeni cilj že dosegel
V zadnjem
NOVO MESTO, KOČEVJE — Minula nedelja bo v zgodovino dolenjskega nogometa zapisana z velikimi črkami: Novo mesto je kolo pred koncem prvenstva v zahodni skupini II. lige že dobilo državnega prvoligaša, medtem ko si je kočevski nogomet za prihodnjo sezono zagotovil mesto v enotni drugi državni ligi. Cilj obeh ekip je dosežen, razumljivo, daje bilo zato nepopisno veselje v obeh taborih, zlasti novomeškem, kajti stadion v Portovaldu bo prihodnjo sezono gostil prvoligaške ekipe, kot so Maribor, Olimpija, Koper, Izola.
Prvenstva je tako praktično konec, zadnje kolo bo za novomeške radijce zgolj formalnost Studio D je v nedeljo pred znova polnimi tribunami — na njih je bilo blizu 1.500 gledalcev — premagal poprečno vrsto Brd s 3 J). Zadetke so dosegli V r-hovec, Bracovič in Gliha. Zmaga je bila pričakovana, dosežena pa s prej slabo kot dobro igro, tako da pravega razloga za veselje po zadnjem sodniškem žvižgu ni bilo. Nepopisno radost nekaj minut kasneje pa je zakrivila novica iz Kranja, kjer je Slavi-ja SET Triglavu odščipnila točko, kar je pomenilo, da je Studio D prednost pred edinim zasledovalcem povečal na tri točke; kolo pred koncem prvenstva je torej ime prvaka znano. Studio D je postal novi član prve državne lige, ki bo prihodnjo sezono namesto letošnjih 21 štela le še 18 članov.
Prvi cilj je dosežen, največje delo pa klubsko upravo sedaj šele čaka. Ambicije novomeškega nogometa segajo precej dlje od zgolj borbe za obstanek v prvi ligi. Temu primemo bo potrebno zastaviti strokovno delo v klubu in sestaviti ter pripraviti ekipo. Že čez teden ali dva bo bržkone znano, s kakšnim igralskim in trenerskim kadrom bo Elan Studio D, ki letos praznuje sedemdesetletnico obstoja, zakorakal med slovenske prvoligaše. Brez dvoma so svoj delež k temu zgodovinskemu dogod-
Na 01 brez Krkinih kolesarjev?
Navzlic številnim uspešnim nastopom in zmagam ni na spisku za olimpijske igre ______nobenega novomeškega kolesarja — Dve domači dirki
NOVO MESTO — Kolesarska sezona je v polnem razmahu, tekmovalci se selijo z dirke na dirko, največ pozornosti pa je vendarle namenjen spisku z imeni kolesarjev, ki bodo branili barve slovenske reprezentance na olimpijskih igrah v Barceloni. Nobenega krkaša ni namreč na njem, kar je zagotovo hud in nepredvidljiv udarec novomeškemu kolesarstvu, ki pa še zmeraj upa, da bo krivica zadnji hip le popravljena.
Razočaranje v KD Krka je razumljivo, kajti zadnji rezultati kažejo, da bi si pot v Barcelono zaslužila vsaj eden ali dva tekmovalca. Dobrih deset dni nazaj je bil Boštjan Mervar skupni zmagovalec dirke za Veliko nagrado Metaliacommercea v Zagrebu, Gorazd Štangelj je v nedeljo dobil člansko memorialno dirko Milana Trampuša na Vrhniki, Sandi Papež in Bogdan Fink pa sta se vse do zadnjih etap imenitno kosala na 1760 kilometrov dolgi dvanajstetapni »Open« dirki po Angliji, na kateri so nastopili tudi profesionalci. Mesto med najboljšo deseterico v skupnem seštevku je Papež izgubil šele v zadnji etapi, na koncu je bil še vedno odličen dvanajsti. Piko na i dobrim novomeškim dosežkom pa pomeni nastop Srečka Gli-vaija na pravkar končani dirki po Avstriji.
Zavoljo izgubljenega mesta v olimpijski reprezentanci sprva precej potrti in razočarani Glivar je šele v zadnjih etapah dirke pokazal svoj pravi obraz. Krepko je Pomagal h končnemu prvemu mestu tako slovenske reprezentance kot Valteija Bonče, kar je eden največjih uspehov slovenskega kolesarstva, »poskrbel« pa je tudi zase: v skupnem seštevku 44. dirke Po Avstriji je med okoli sto kolesaiji iz večine evropskih držav zasedel končno petnajsto mesto, bil pa tudi osmi v točkovanju gorskih ciljev.
Nekako v senci teh dogajanj sta se mi-
nuli vikend zvrstili dve domači dirki: KD Krka je pripravilo tretjo dirko za pokal Frutabella, krški Savaprojekt pa peti kolesarski kriterij mesta. Najprej nekaj o slednjem.
Tekmovanje, na katerem so nastopili pionirji, mladinci in rekreativci, je minilo v premoči kolesarjev Krke. Tako je med pionirji B slavil Gomišček pred Koprivnikom (oba Krka) in Kocetom (Tropovci), pri pionirjih B Macele pred Ribičem in Ašem (vsi Krka), med mlajšimi mladinci je zmagal Gešperin, medtem ko je bil Derganc (oba Krka) drugi, le preizkušnjo starejših mladincev sta dobila Idrijčana
Gnezda in Felc, medtem ko je bil krkaš Derganc tretji. Na tekmi rekreativcev je zmagal Kajba, Podbršček je bil drugi in Čučnik (vsi Krško) tretji.
Na asfaltni stezi pred bršljinsko osnovno šolo pa so moči merili najmlajši: pionirji A so morali prevoziti 50 krogov (16,6 km), pionirji B pa 30 (10 km). Šlo je za četrto dirko v okviru pokala Frutabella, ki bo v končnem seštevku pripadel najboljšima posameznikoma v vsaki kategoriji. Med pionirji A je zmagal Ribič pred Ašem in Maceletom, medtem ko je bil Filip (vsi Krka) peti, v kategoriji pionirjev B pa je slavil Gomišček (Krka), Žohar (Ptuj) je bil drugi, Kocet (Tropovd) tretji, Drobnič peti in Koprivnik (oba KD Krka) sedmi. V skupnem seštevku za pokal Frutabella vodi med pionirji A Ribič pred Ašem in Maceletom (vsi Krka), pri pionirjih B pa je na čelu Ptujčan Žohar.
B.B.
Teniški kampi na Bledu
Pripravljeni bodo po vzoru ameriških, namenjeni pa so otrokom od 8. do 18. leta starosti
BLED — Po vzoru ameriških teniških kampov bo v juliju in avgustu agencija za organizacijo rekreacije otrok in mladine »Step by step« pripravila podobne teniške kampe na Bledu, namenjene otrokom od 8. do 18. leta starosti. Idejo za tovrstno učenje tenisa je dobil bivši igralec Dejan Jaki med svojim potovanjem po ZDA.
Teniški kamp na Bledu bo vseboval program za vse nivoje teniškega znanja,
Žreb pomagal k podvigu
Dušan Križman, trener rokometašic Opreme, o naj-večjem uspehu kočevskega ženskega rokometa
KOČEVJE — Sedaj je že jasno, zakaj kočevske rokometašice v končnici letošnjega prvega državnega prvenstva niso igrale tako, kot so od njih pričakovali navijači, saj so se s šestim mestom uvrstile le v rdečo skupino enotne lige. Vso moč in znanje so igralke Opreme vnesle v pokalno tekmovanje, ki jim je na koncu prineslo tudi največji uspeh v zgodovini kluba. Zaigrale so v finalu, kjer so resda klonile proti ekipi Olimpije, toda s tem so si priigrale nastop na evropskem pokalnem tekmovanju.
»V dobršni meri nam je šel na roke ugoden žreb. Če bi nasprotnike sami izbirali, veijetno ne bi imeli tako srečne roke. Vse tekme smo igrali na svojem igrišču, kar je tehtnico v srečanjih s Primožem, Burjo in končno še z Mlinotestom odločilno prevesilo na našo stran. To seveda našega uspeha ne zmanjšuje, kajti zmage so bile čiste in verjemite mi, da bi bilo bržkone enako, če bi polfinalno tekmo z Mlinotestom igrali v Ajdovščini. Ta ekipa nam namreč leži,« danes o najuspešnejših dneh kočevskega ženskega rokometa pripoveduje trener ekipe Dušan Križman. Drugačna je bila podoba Opreme na prvenstvu.
»Po kvaliteti naše ekipe sodeč, si vsekakor zaslužimo uvrstitev do petega mesta, cilj Opreme pred pričetkom ligaških obračunov je bilo četrto mesto in uvrstitev v play off. Tiha želja je bila doseči še kako mesto višje, takšno, ki bi nas popeljalo na evropska tekmovanja. Da od tega ne bo nič, smo vedeli kmalu po startu spomladanskega dela prvenstva in po porazu v Velenju.« Trener Križman je imel še kako prav, ko je opozarjal, kako majhna prednost so štiri točke, ki jih je imela Oprema po jeseni pred zasledovalci na četrtem mestu. Skopnele so hitro, dokončno po porazu v Kranju.
»Ne glede na to je za nami najuspešnejša sezona v zgodovini kluba. Na upravi je sedaj, da odloči, kako bomo nastopali v Evropi in v domačem prvenstvu. Le z dvema ali tremi okrepitvami, posebej na zunanjih igralskih mestih, kjer najbolj škriplje, si lahko obetamo nadaljnji razcvet kočevskega ženskega rokometa. Sicer se bojim, da bo letošnji uspeh v naslednjih letih neponovljiv. Smo namreč na razpotju: ena je pot, ki pelje naprej in višje, druga pa, ki vodi nazaj v poprečje in sivino.«
M. GLAVONJIČ
od začetnikov do tekmovalcev, hkrati pa se bodo otroci ukvarjali še z drugimi aktivnostmi. Omenimo le tečaje angleškega jezija, veslanje s kajakom, plavanje, fit-ness, izlete, rafting itd. Začetni program učenja tenisa bo obsegal dnevno tri ure vadbe, enako nadaljevalni program, medtem ko bo v izpopolnjevalnem programu kar štiri ure dnevnega treninga in aktivnega igranja, tekmovalni program pa ob vsem tem vsebuje še dodatno individualno delo.
Cena desetdnevnega teniškega kampa je za otroke v začetnem in nadaljevalnem programu 410, za tiste v izpopolnjevalnem in tekmovalnem programu pa 440 nemških mark. Predvideni termini so med 1. in 10. julijem, 12. in 22. julijem, 24. julijem in 3. avgustom, 5. in 15. avgustom ter 17. in 27. avgustom. Organizator sprejema prijave do 20. junija oz. 14 dni pred željenim terminom v agencijah Mladi turist v Ljubljani (321—897) in Matic v Mariboru (211—668) ter klubu Zaka na Bledu (77—689).
BRON ROKOMETAŠEM BREŽIC
CELJE — Pred dnevi se je v Celju končalo prvo državno prvenstvo srednjih šol v rokometu, na katerem je nastopilo dvanajst ekip iz vse Slovenije. Krški srednješolci so že v uvodnem kolu izgubili proti Velenjčanom s 17:18, novomeški gimnazijci so v prvem kolu ugnali celjske vrstnike s 14:11, v drugem pa izgubili z Brežičani 9:13, medtem ko so dijaki SŠTZ Novo mesto najprej premagali ptujsko gimnazijo s 16:15, nato pa klonili proti kasnejšim prvakom, ekipi STŠ Celje z 12:13. Najuspešnejši dolenjski predstavnik je bila ekipa brežiške gimnazije. Uvrstili so se namreč v finalni troboj, ly'er pa so morali priznati premoč ekipe SSTOV Velenje, ki je zmagala z 20:19, in celjske STŠ, kije bila boljša s 26:14. Brežičanom je tako pripadlo tretje mesto, drugi so bili Velenjčani in prvi Celjani.
B. Ž.
ku dodali tudi zvesti navijati, njim se bodo novomeški nogometaši oddolžili s prijateljsko tekmo prihodnji teden: bržkone bo njihov nasprotnik ljubljanska Olimpija, v predtekmi pa naj bi se pomerili veteranski moštvi obeh klubov. Na eni strani torej Popivoda, Ameršek, Oblak, Bečejac in ostali, na drugi pa Bradač, Retelj, Macele, Murn, Primc in drugi. Priložnosti za slavje bo torej dovolj, temu na rob zapišimo še, da bo proslava ob 70-letnici novomeškega nogometa predvidoma meseca avgusta, ko naj bi se v Novem mestu pomerila reprezentanca Slovenije in novopečeni prvoligaš.
Še nedeljska postava Novomeščanov: Mohor, Mesojedec, Kolenc (Kobe), N. Primc, Petrovič, Milanovič, A. Primc (Jakša), Sen, Gliha, Vrhovec (Juršič), Bracovič.
V nedeljo pa so slavili tudi v Kočevju. Igralci A vtobuma so si z zmago nad Taborom Jadranom — edini zadetek je v 88. minuti iz edine priložnosti dosegel Struna — ne glede na razplet zadnjega kola že zagotovili eno od prvih petih mest, ki prihodnjo sezono peljejo v enotno drugo ligo. Dragoceni točki so v nedeljo priigrali: Skodlar, Rautar, Muhvič, Razboršek, Malnar, Rajšelj, Mum, Jolič (Farič),
• Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da bo prijateljska tekma med ljubljansko SCT Olimpijo, prvim državnim prvakom Slovenije, in novim prvoligašem Studiom D, s katero bodo Novomeščani proslavili vstop v I. državno ligo, prihodnji četrtek, 18. junija. V predtekmi se bodo pomerili veterani obeh ekip.
Struna, Stojilkovski (Potočnik), Komočar.
REZULTATI 25. KOLA: Studio D—Brda 3:0 (20), Avtobum—Tabor Jadran 10 (0:0), Ilirija—Jesenice 90, SPZ Triglav—Slavija SET 0:0, Branik Šmarje—Vodice 0:0, Finali Piran—Bilje
3:0, Alpina Žiri—Svoboda Kisovec OO.
LESTVICA: 1. Studio D 39,2. Triglav 36,3. Slavija SET, Ilirija in Avtobum po 33,6. Tabor Jadran 31,7. Svoboda 25,8. Finali Piran 25, 9. Brda 20, 10. Bilje 17, 11. Branik 17,12. Vodice 15,13. Alpina 13, 14. Jesenice 13.
PARI ZADNJEGA KOLA: Jesenice— Studio D, Brda—Avtobum, Tabor Jadran—Alpina, Svoboda—Piran, Bilje— Branik, Vodice—SPZ Triglav, Slavija SET—nirija.
POSLEJ MED PR VOUGAŠI — Razumljivo je bilo veselje novomeških igralcev po razpletu v predzadnjem prvenstvenem kolu. Prva liga je postala resničnost, nova priložnost za dokazovanje je tu. Jakša (na posnetku) je eden tistih, od katerih novomeški nogomet v prihodnje še veliko pričakuje.
NOVI TENIŠKI IGRIŠČI V DRAGATUŠU
DRAGATUŠ — Preteklo soboto so Štefaničevi pri gostišču Župančičev hram v Dragatušu odprli dvoje teniških igrišč. To sta prvi tovrstni igrišči v črnomaljski občini, saj sta bili grajeni po mednarodnih merah in zahtevah, ker pa sta razsvetljeni, bo moč igrati tenis tudi ponoči. V soboto, 13. junija, bo v Dragatušu že prvi teniški turnir, ki se bo pričel ob 8. uri zjutraj, prijaviti pa se je moč na tel. 57-347 do petka zvečer, ko bo žrebanje parov. Štefaničevi bodo odprli tudi šolo tenisa, za katero je precejšnje zanimanje, prijave pa zbirajo na tel. 57-515.
PRVENSTVO
KOŠARKARSKIH
TROJK
RADOVLJICA — KK iz Radovljice bo 20. junija organizator odprtega slovenskega prvenstva trojk v košarki. Kot je bržkone znano, gre za igro na en koš, ekipo pa lahko sestavljajo štirje igralci. Pismene prijave sprejema organizator do 12. junija na naslov: Melita Ažman, Cankarjeva 17,64 240 Radovljica, ali na telefon (064) 331—331 int 30-28 (Marjan Geltar).
MALI NOGOMET NADOLŽU
DOLŽ — NK Doli pripravlja za nedeljo, 21. junija, turnir v malem nogometu. Pričel se bo ob 8. uri, prijave pa bo zbiral organizator uro pred pričetkom. Obljubljene so bogata nagrade in presenečenja, vse ostale informacije pa je moč dobiti na telefon 43—824.
KOČEVSKA: NEKAJ ŠPORTNIH
ZMAGALA TILIA — Na tradicionalnem, že osmem tumiiju v malem nogometu, ki ga redno organizira KS Kočevska Reka, je minulo nedeljo sodelovalo 11 ekip. Zmagala je ekipa Zavarovalnice Ti-lia, 2. gostišče Corl (Kočevje), 3. Turistično društvo Kostel itd. Organizacija je bila odlična, napetih bojev pa ni mogel ustaviti niti del
V NEDELJO BALINANJE IN TENIS — V nedeljo, 7. junija, bo v Fari turnir v balinanju, na katerega so vabili tudi balinarje iz sosednje Hrvaške. Hkrati bo tu še turnir v tenisu, in sicer za prvenstvo te krajevne skupnosti. To je tudi preizkušnja za novo teniško igrišče in leto dni staro balinišče.
SPET TURNIR V MALEM NOGOMETU — Turistično društvo Kostel, ki deluje šele drugo leto, organizira 14.junija drugi turnir v malem nogometu. Mlado turistično društvo si tako s športnimi, kulturnimi in drugimi prireditvami pridobiva ime, ugled in goste.
Hovomeški tartan je znova oživel
Množica slovenskih atletinj in atletov na kvalifikacijski tekmi za letošnji TOP 12 v ___________Novem mestu — Zadovoljiva dolenjska bera
NOVO MESTO — Okoli 250 slovenskih atletinj in atletov seje udeležilo kvalifikacijskega tekmovanja za finalni miting Top 12 na stadionu v Portovaldu, ki gaje minuli petek pripravil AK Novo mesto. Rezultati so bili dobri, kar kaže primernost novomeških atletskih naprav za tovrstna tekmovanja, najboljši izid mitinga pa je dosegel Celjan Miro Kocuvan, ki se mu je v teku na 400 m z ovirami s časom 50,56 le za las izmuznila olimpijska norma. Med boljše petkove dosežke velja omeniti še Brežičana Keva v metu kladiva in novomeško pionirko Katjo Zupan, ki je kopje zalučala 38,72 metra daleč.
REZULTATI,ženske —200m: l.Perc (ŽAK) 24,69,2. Bukovec (IBL Olimpija) 24,95, 3. Gotjup (IBL) 25,25; 800 m: 1 .Kukovec (IBL) 2:25,33, 2. Langerholz (Triglav) 2:23,52, 3. Sevšek (ŽAK) 2:29,01; 400 m ovire: L Lužar (ŽAK) 1:00,71, Z Miloš (ŽAK) 1:03,32, 3. Ma-čus (Gorica) 1:05, 21; skok v daljino: 1 .Babič (IBL) 626 cm, 2. Predikaka (ŽAK) 601,3. Umnik (Triglav) 560; met
BRCANJE ZA ODOJKA
BELA CERKEV — NK Bela Cerkev vabi v nedeljo, 14. junija, na nogometni turnir, ki se bo pričel ob 8.uri. Prijave zbirajo pol ure pred pričetkom, za nagrado pa ob pokalih čaka še odojek.
AMERIŠKI KOŠARKARJI V KRŠKEM
LESKOVEC PRI KRŠKEM — Za ljubitelje košarke v Posavju brez dvoma razveseljiva novost: v športni dvorani v Leskovcu bosta drevi kar dve vrhunski košarkarski predstavi. Ob 20. uri se bosta tu pomerili reprezentanca Slovenije in selekcija ameriških profesionalcev, v predtekmi ob 18. uri pa ekipi Smelta Olimpije in Podboja.
kopja: 1. Kuhar (IBL) 48,88 m, 2. Zupan (Novo mesto) 38,7Z 3. Stevanovič (IBL) 34,30; met krogle: L Kuhar (IBL) 12,16 m, 2. Novak (Brežice) 10,32, 3. Lukašev (IBL) 10,12;
moški — 200 m: 1. Novak (IBL) 21,35 sek., 2. Čeme 22,76, 3. Šoba (oba ŽAK) 23,02; 800 m: 1. Oljatič 1:57,64,2. Rozman (oba Triglav) 1:58,07,3. Podgoršek (IBL) 1:58,2; 5.000 m: L Osvald (TAM Maribor) 14:54,13, 2. Urh (Kamnik) 15:11,38, 3. Fabjan (Novo mesto) 15:13,59; 400 m z ovirami: L Kocuvan (Kladivar) 50,56, 2. Petan (ŽAK) 54,27, 3. Milat (Brežice) 54,91; skok v višino: 1. Plevnik (Novo mesto) 201 cm, 2. Lozej 198, 3. Kozmenko (oba IBL) 195; tros-
NAMESTO TROBOJA LE DVOBOJ
KOČEVJE — Na športnih igriščih Kočevja so bile minule dni 29. športne igre pionirjev Ribnice in Kočevja, medtem ko tretjega tradicionalnega nasprotnika, vrste Delnic, tokrat ni bilo. Tekmovanje je potekalo v sedmih športnih panogah; mladi športniki Kočevja so zbrali 170, mladi Ribničani pa 130 točk. Jubilejne tridesete igre bodo prihodnje leto v Ribnici.
kok: L Krampi (Triglav) 14,99, 2. Vučkovič (Novo mesto) 14,67, 3. Gorjan (Gor.) 13,26; met diska: 1. Okleščen (Novo mesto) 45,30 m, 2. Klančnik 4Z8Z 3. Kabič (oba Triglav) 41,92; met kladiva: L Kevo (IBL) 6Z05 m, Z Grubič 51,28, 3. Podvinski (oba Brežice) 47,04.
Ob koncu pa še ena atletska vest. V Bratislavi je bil minuli vikend mladinski sedmeroboj reprezentanc Ukrajine, Budimpešte, Avstrije, dveh ekip Šlovaške, Hrvaške in Slovenije, v dresih slednje so nastopili tudi dolenjski atleti in atletinje. Tako je bil v moškem troskoku Boštjan Šimunič z rezultatom 14,30 m četrti, pri mladinkah pa je Novomeščanka Podkriž-nikova v skoku v daljino zasedla tretje mestom z rezultatom 575 cm.
'N*

.. Sr...,
■■BH
-■*- ■ Oj,
“Hgpfž- v
ste
. -
IB
-
■.-
IZVRSTEN TEK - V teku na 400 m z ovirami je celjski atlet Miro Kocuvan dosegel najboljši rezultat tekmovanja — 50,56 s in le za malo zaostal za olimpijsko normo. Nasploh so na lem tekmovanju na lepem novomeškem stadionu slovenski atleti in atletinje dosegli solidne rezultate, med katerimi velja posebej omeniti 626 cm Silvije Babič v skoku v daljino, met kladiva Brežičana Keva, ki je orodje zalučal 62,05 m, v teku na 200 m pa je z rezultatom 21,35 s premočno zmagat Ljubljančan Novak. (Foto: A. B.)
Dolenjska plesna lekcja v Ljubljani
Prvo državno prvenstvo minilo v znamenju dolenjskih plesalcev
LJUBLJANA — Minulo nedeljo, 7. junija, je bilo v športni dvorani na Kodeljevem prvo državno prvenstvo osnovnih in plesnih šol Slovenije, kije postreglo z nenadejanim razpletom. Zanj so poskrbeli mladi novomeški plesalci in plesalke, ki so bili v svojih konkurencah razred zase.
Kako kvalitetno je delo v plesni šoli Borisa Vovka, kažejo novomeške uvrstitve. V kategoriji osnovnih šol od 5. do 8. razreda sta zmagala Nataša Šiško in Peter Hudoklin (Šentjernej), druga sta bila Martina Pezdirc in Silvo Šuštarič (Črnomelj), tretja Snežita Kovačič in Rok Mencin, medtem ko sta Nevenka Kušljan in Jože Krhin (vsi Šentjernej) zasedla šesto mesto. V konkurenci plesnih šol so Dolenjci potrdili premoč: v najmlajši kategoriji sta zmagala Tanja Colarič in Matjaž Valentič, druga sta bila Špela Povše in Rasto Premelč, tretja Jasna Dule in Andrej Šeligo, peta pa Anamarija Menger in Andraž Dobovšek (vsi Plesna šola Novo mesto). V starejši kategoriji od 5. do 8. razreda sta prav tako slavila Novomeščana, zmaga je pripadla Andreji Mohorič in Mitji Fabianu.
Kako velik je novomeški uspeh pove podatek, da je na Kodeljevem nastopilo 330 parov iz desetih plesnih in enajstih osnovnih šol Slovenije.
V svoj prid zlorabili demokracijo
Stališče Domovinske narodne stranke do volitev
Domovinska narodna stranka je na svojih zadnjih sejah obravnavala tudi trenutno politično situacijo. Ugotovila je, da spomladanski politični dogodki kažejo blišč in bedo parlamentarne demokracije. Kajti takšna parlamentarna demokracija ni namenjena ničemur drugemu kot samemu sebi. Zavezanost strank in poslancev volilcem je minimalna ali pa je sploh ni. Zaradi takšnega pojmovanja demokracije so posamezniki in stranke zaradi lastnih interesov spremenili politično podobo Slovenije, ki je bila oblikovana z volitvami spomladi leta 1990. Politično podobo Slovenije so spremenili predvsem nekateri iz koalicije DEMOS-a. Ti so izkoristili koalicijo in volilce, da so lahko prišli v parlament, opravili svoje poslanstvo ter odvrgli svojo zaščitno politično barvo. Sprememba politične podobe Slovenije še pred volitvami pa pomeni vprašljivost legitimnosti takšne oblasti. Moralni pluralizem, ki izhaja iz takšnega početja, nam kaže, da še vedno veljajo vrednote polpretekle dobe.
Predlagana volilna in spremljajoča zakonodaja je pisana na kožo nekaterim političnim strankam, skupinam oz. posameznikom. Domovinska narodna stranka se z njo ne strinja in se ne zavzema samo za enakost pred zakonom, temveč tudi in predvsem za enakost v zakonu. Kolikor principa enakosti v zakonu ne bomo osvojili, bomo bredli v še večje težave, kot jih imamo sedaj.
Iz navedenega sledi, da se Domovinska narodna stranka dosledno zavzema za parlamentarni pluralizem s strankarskim sistemom, pri volitvah pa za proporcionalen volilni sistem, ki je korigiran z minimalnim cenzusom uspeha za vstop v parlament.
DRAGO NOVAK za Domovinsko narodno stranko
Še: Je Kočevska Reka res odprta?
Ugovor na pripombe Iveta Staniča na komentar (Dol. list 21. in 28. maja)
Že v uvodu želim opozoriti, da se takšne oblike pisanja, kot so odgovori na pripombe občanov na pisanje novinarjev, predvsem na njihovo komentiranje dogodkov, v prihodnje ne nameravam posluževati, čeprav mi je Ive Stanič pred kratkim napovedal tudi že odgovor na to pisanje, ne glede na to, da sploh ni vedel, kaj bom zapisala. Morda je res, kakor mi je dejal g. Stanič, takšna oblika pisanja svojevrstna oblika reklame za Kočevsko Reko in morda tudi zame kot novinarke, vendar pa osebno v takšni obliki reklamiranja ne nameravam sodelovati. Odgovor na pripombe g. Staniča, kije bil v mojem komentaiju omenjen kot »pri njih zaposlen človek«, ki poroča o dogodkih iz Kočevske Reke, podajam le zato, ker želim g. Staniča naprositi, da bi bil v prihodnje objek-tivnejši tako pri samem dajanju pripomb kot do novinarskega dela.
Tudi po temeljitem prebiranju njegovih pripomb se namreč nisem znebila občutka, da g. Stanič kaj več kot naslova mojega komentarja ni oziroma, ni hotel prebrati temeljito. Zakaj menim tako? V svojih pripombah uporablja pojme, kot je blokada, ki ga v svojem komentaiju nisem uporabila niti enkrat, pa tudi izključitev novinarjev sem zapisala le v narekovaju, kar bi moralo pozornemu bralcu jasno povedati, da sem le želela opozoriti, da je bila tako po mojem mnenju kot po mnenju vseh ostalih novinarjev, ki delajo na območju kočevsko-ribniške občine, storjena napaka.
Očitno pa smo s tem pri osrednjem problemu. G. Stanič namreč zatrjuje, da napaka ni bila storjena. Pri tem nas želi podučiti, kaj je pravzaprav naše delo in kako naj bi ga opravljali. Ne želim biti sarkastična, vendar iz njegovih priporočil sklepam, da bi novinarji morali imeti svojo tajno obveščevalno službo, da bi morali biti ves čas v »gibanju« in nenehno spraševati: »Kje je kaj novega?
•	Ljudje so kot (reda, ki jo mora kdo voditi (Rugelj)
•	Blagrujem tiste, ki trdno verjamejo v posmrtno življenje. (J. Milčinski)
Ustanovljena je sekcija bolnikov s stomo
Vabilo za včlanjenje
»Naučimo se živeti ob malih stvareh, drobnih radostih, malem zadovoljstvu. Najti moramo smisel svojemu življenju. Za bolezen ne smemo kriviti drugih. Pokažimo, da smo bogati v svoji notar-njosti. Ljudje, ki z nami živijo, bodo to znali ceniti, naše bolezni pa ne bodo niti opazili.« To so besede Neve Gračner, predsednice društva ILCO. Njene besede naj bodo tudi vodilo pri ustanavljanju naše sekcije za bolnike s stomo.
5. marca 1992 smo imeli v knjižnici kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto že peto srečanje bolnikov s stomo. Kot je v navadi, so se srečanja udeležili strokovnjaki na področju nege stom, dr. Pavle Košorog iz Bolnišnice Petra Držaja in predsednica Sekcije za nego stom višja medicinska sestra Metka Zima, predstavnice prodajnih mrež Marina Kokalj iz Sanolaborja in Doris Babič, predstavnica firme Convatec.
Namen tokratnega srečanja je bila organizacija bolnikov v Sekcijo bolnikov s stomo za področje Dolenjske in njene širše okolice v okviru društva ILCO iz Maribora. Dolžnost vsakega člana sekcije je, da je včlanjen v ILCO klub, kamor nakazuje tudi članarino enkrat letno. Na srečanju je bila izbrana iniciativna skupina petih članov, ki naj ob pomoči strokovnih delavcev iz kirurškega oddelka bolnice Novo mesto izpelje vse potrebno za ustanovitev te sekcije. Delo je končano in se lahko lotimo ustanovitve te sekcije. Število bolnikov s stomo je veliko, saj šteje skoraj 60 bolnikov.
Ob tej priliki vabimo vse, ki se želijo vključiti v sekcijo in zanje še ne vemo, da se oglasijo na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice pri glavni sestri tega oddelka, višji medicinski sestri Marti Gantar, ali pri vodilni sestri visce-ralnega odseka, višji medicinski sestri Jožici Hudoklin. Prijavite se lahko tudi ob obisku v naši Stoma ambulanti, v kateri dela dr. Franc Janež vsak prvi ponedeljek v mesecu po 11. uri.
Obveščamo bolnike, ki imajo stomo, da načrtujemo v jeseni prvo srečanje vseh bolnikov, vključenih v sekcijo. Dogovorili se bomo o delu v sekciji in izbrali člane za ožji odbor sekcije. Želimo, da bi se zbrali v čim večjem številu. Datum srečanja bo objavljen v Dolenjskem listu v septembru.
M. GANTAR
Tudi dializni bolniki imajo svoje društvo
O njegovem pomenu govori Karlo Vrane
NOVO MESTO — V novomeški bolnišnici je oddelek, kjer se teden za tednom, že mesece in leta, srečujejo isti bolniki. Ta čas jih je 57 in prihajajo iz raznih krajev Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Govor je o dializi in dializnih bolnikih, ki so pred dobrim tednom med zadnjimi dializnimi centri v Sloveniji ustanovili svoje društvo.
Društvo kroničnih ledvičnih bolnikov Dolenjske ne povezuje le bolnikov, ki so vezani na dializo, temveč prostovoljno združuje tudi zdravstveno osebje, svojce bolnikov in vse tiste, ki želijo v takšnem društvu sodelovati. V pravilih društva je zapisano, da je namen delovanja društva predvsem v organiziranem sodelovanju med bolniki in zdravniki, vpliv na uveljavljanje sodobnega načina zdravljenja, predvsem pri uveljavljanju transplantacije, obveščanje bolnikov o pravilnem načinu življenja z bolno ledvico, povezava in druženje bolnikov z dializo, vpliv na širšo družbo pri nabavi sodobne medicinske opreme ter potrebnih zdravil za dializo, organizacija predavanj in dajanje strokovnih nasvetov za dializ-
ne bolnike začetnike, povezava z drugimi sorodnimi društvi in v Zvezo društev ledvičnih bolnikov Slovenije. »Delovanje društva si lahko zamišljamo le tako, da nam bo družbena skupnost pomagala. Pokroviteljstvo je že sprejela tovarna zdravil Krka, za pomoč bomo zaprosili tudi druge«, je povedal prvi predsednik novomeškega društva Karlo Vrane iz Novega mesta, sam težak dializni bolnik, ki so mu ledvice popolnoma odpovedale. »Ponosni smo, da imamo v novomeški bolnišnici tako prijazno osebje, ki ga vodi dr. Sonja Cimerman-Steklasa. Do vseh so enako prijazni. Dializni bolniki smo kot velika družina«, še pravi Karlo Vrane.
Ali se pri vas kaj dogaja?« da bi vsak dan morali prebrati vse skoraj časopise, ki izhajajo, seveda obvezno poslušati radio in gledati televizijo, predvsem pa budno paziti, kdaj se bo kje razobesil kakšen plakat, saj se namreč prav lahko zgodi, da ga bo že v naslednjem trenutku kdo odstranil. Pretiravam, tega se zavedam, vendar vse samo zato, da bi dokazala, da novinar ne more biti prisoten pri dogodku, o katerem poroča, kot navaden občan. To lahko stori g. Stanič, ki tudi kdaj pa kdaj rad kaj zapiše, ne pa tudi poklicni novinar, še posebej ne, če gre za državniški dogodek, kateremu prisostvujeta skoraj vsa slovenska vlada in predsedstvo.
Toliko o želji, da bi g. Stanič objektivneje gledal na novinarski poklic in na obveščenost novinarjev, ki naj bi hitro in učinkovito obveščali občane. Glede želje, da bi bil objektivnejši pri dajanju pripomb na moj komentar, pa še tole:
60 ZAHTEVKOV ZA DENACIONALIZACIJO
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so doslej prejeli 60 popolnih zahtevkov za denacionalizacijo. Komisija je, kot zatrjuje, naredila tako rekoč vse, kar je bilo v njeni moči, sedaj pa se je njeno delo ustavilo, ker ni zakona o skladu kmetijskih in gozdnih zemljišč, o lastninjenju podjetij ter o slovenskem odškodninskem skladu. Kljub temu ji je uspelo pet primerov odstopiti sodišču, medtem ko so 8 zadev rešili s poravnavo. Vendar so lahko izdali le tri odločbe, saj bi bile ostale zaradi tega, ker ni odškodninskega sklada, nične. Sedaj obravnavajo še 4 zadeve, ki naj bi jih rešili s poravnavo. Na seji skupščine pa je bilo slišati, da se da veliko zadev rešiti tudi brez manjkajočih zakonov.
Popolnoma nepotrebno je bilo njegovo dokazovanje, daje Kočevska Reka odprta, in dokazovanje te odprtosti z raznimi transparenti z dobrodošlicami. Že v uvodu svojega komentarja — pod naslovom Je Kočevska Reka res odprta? sem na to vprašanje odgovorila: »Da. Kočevska Reka je odprta. Skoznjo se lahko peljete, kadarkoli pač želite...« Prav tako je bilo odveč njegovo pojasnilo, ki mi ga je namenil, češ da je bil obisk ministra Janše namenjen krajanom Kočevske Reke in ne tiskovna konferenca. Tudi to sem v svojem komentarju povedala jasno, da bolj sploh ni bilo možno.
Še bi lahko pisala in komentirala, tako kot bo po vsej verjetnosti to že v prihodnji številki storil g. Stanič. Pisal bo lahko tudi o mojih napakah, saj ni nihče »čist kot solza«, čeprav naj bi po besedah g. Staniča takšna bila ravno Kočev-
MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
TAKO PREIDE SLAVA - Kip maršala Tita v(nad)naravni velikosti, ki je včasih stal v novomeški vojašnici, je našel zadnje zatočišče na dvorišču ene od stavb Dolenjskega muzeja, ob zarjavelem topu, ostanku kmečkih sani in med kamni med vojno požganih dolenjskih gradov. Maršalov kamniti lik srepo zre proti zahodu in obrača hrbet tistemu delu njegove nekdanje države, kjer se, tudi v njegovem imenu in z njegovo zapuščino, dogaja krvava balkanska rihta. (Foto: A. B.)
Catch the Cash malo drugače
CC ni igra na srečo, temveč medsebojno kreditiranje
Nismo novinarji, nismo pooblaščenci firme Exocom, nismo igralci igre na srečo, temveč vlagatelji v sistemu Catch the Cash. Nekateri že imamo nekaj dobička iz sistema, drugi imamo še izgubo, eni več, drugi manj. Ne želimo delati reklame za podjetje Exocom, temveč povedati vsem Slovencem, da CC ni igra na srečo, temveč sistem medsebojnega kreditiranja, ki je, dokler se ni proti njemu začela sistematična negativna kritika, dobro deloval.
Pripravljeni smo na to, da se bo našel kdo, ki bo želel ovreči naše trditve o posledicah negativne kritike in napačnega prikazovanja ter nepoznavanja delovanja sistema. Toda svojo trditev lahko
Prizadevanje je bilo zaman
Sporočilo upokojenim rudarjem rudnika Kočevje
Vse moje triletno prizadevanje, da bi na pogrebih umrlih rudarjev igrala delavska godba občine Kočevje po stari rudarski tradiciji brezplačno, je bilo zaman. Nihče nam ni hotel ali mogel pomagati. Zadnja pritožba na skupščino občine Kočevje je bila poslana preko KS Rudnik-Šalka vas letos v januarju. Na to pritožbo je odgovoril kulturni animator godbe Rančigaj, da niso prejeli od nas nobenih inštrumentov, da naj oseba, ki to trdi, predloži dokument o predaji, in daje delavska godba kulturno društvo in ne pogrebna ustanova. Te trditve presodite sami. Vsi dobro vemo, kam so šli naši inštrumenti, ki smo jih plačevali ves čas naše zaposlitve, nekateri tudi po 40 in več let. Nimamo nobenih dokumentov niti od 240 podar-
ALI NAJ KULTURNI SPOMENIK PROPADE?
Ne morem razumeti vaških, krajevnih, občinskih in cerkvenih činiteljev v krajevni skupnosti Studenec, da ne vidijo oziroma nočejo videti, da v zaselku Prevolje pri Zavratcu propada kot kulturni spomenik vaška kapelica, ki se bo prej ko slej podrla. Predstavniki krajevne, občinske in tudi cerkvene oblasti ne morejo trditi, da jih ni o tem še nihče nikoli obvestil. Pred meseci sem to storil jaz v Dolenjskem listu, nekoliko pozneje pa tudi v sevniškem radiu. Toda postal sem glas vpijočega v puščavi. Resje, da je kapelica, ki so ji pred leti nepoznani zlikovci pokradli lesene kipe, več ali manj izgubila sakralni značaj, toda oltar pove, da izhaja najbrž iz časa slovenskega baroka. Ali ne gremo iz ene skrajnosti v drugo? Le nekaj kilometrov oddaljena škocjanska podružnična cerkev na Stopnem pri Škocjanu je noč za nočjo razsvetljena, prevoljska kapelica pa vidno propada!
K. Z.
jenih stanovanj Itasu, ki jih sedaj prodaja tistim rudarjem, ki so jih zgradili, ne da bi dal zanje en sam dinar, niti od vse rudniške opreme (Strojni obrat, Zunanji obrat, rudarski dom, kinodvorana, počitniški dom v Crikvenici) v vrednosti več milijard mark.
Ker sem uvidel, daje vse moje prizadevanje zaletavanje z glavo v zid, sem se v skrajni sili obrnil na Komunalo občine Kočevje s prošnjo, naj bi ozvočili pokopališče in na dan pogreba igrali ža-lostinke brezplačno, kot to delajo v Ljubljani na Zalah, kajti dogaja se tudi občanom Kočevja, ne samo umrlim rudarjem, da jih zaradi pomanjkanja denarja pokopavajo brez župnika ali godbe, katera, če sodeluje na pogrebu, stane 14.000 SLT, pogreb pa, tako smo brali v časopisu — stane 32 do 48 tisoč SLT. To je 6 minimalnih pokojnin, tega pa ljudje ne zmorejo več. Tudi cerkven pogreb je treba plačati. Na Komunali sem naletel na veliko razumevanje za težave svojcev umrlih občanov in je — tako so mi zatrdili 28. maja — vsa stvar že v delu, za kar se direktorici Komunale, Poje Bernardi, v imenu občanov Kočevja od srca zahvaljujem.
Nadalje obveščam vse upokojene rudarje in njihove svojce naj se ob smrti rudarja, če želijo na dan pogreba sodelovanje rudarjev v uniformah, obrnejo na Štefana Kolenca in na zastavonoša Ivana Novaka.
Na sestanku v domu upokojencev so bili izvoljeni v iniciativni odbor Štefan Kolenc, Franc Obrič in Franc Korelc. Ustanovitev društva upokojenih rudarjev pa bo 3. julija, za rudarski praznik, pred motelom Jezero. Nisem mogel drugače, raztreseni smo po vaseh okrog Kočevja in po mestu samem, pa sem se poslužil Dol. lista, ki ga večina od nas bere, da bomo vsi na tekočem o tem, kar se dogaja.
IVAN HEGLER Trg zbora odposlancev 1 Kočevje
utemeljimo z dejstvom, da so se vpisi v sistem, ki so pogoj za izplačevanje čekov, močno zmanjšali takoj po razlagi sistema v TV Tedniku, ki jo je podal univerzitetni profesor. Njemu ne oporekamo, da je strokovnjak na svojem področju, vendar bi bila njegova dolžnost, da preveri delovanje sistema, tako pa je s svojo razlago zaradi njemu napačno in pomanjkljivo predstavljenih izhodišč povzročil nepopravljivo škodo. Prav tako zasledimo samo negativno kritiko v vseh člankih v najrazličnejših časopisih.
Ne zanikamo, da je mlado podjetje EXOCOM bilo pri strategiji svojega poslovanja še neizkušeno in daje pri izvajanju sistema naredilo nekaj napak, vendar mora te napake odpraviti podjetje samo, ne pa pristranski opazovalci od zunaj. Vsi, ki smo v sistemu, smo polnoletni; imamo tudi lastno pamet, naša osebna pravica pa je, da s svojimi sredstvi razpolagamo po svoji presoji. Mnogi smo bili varčevalci naših poslovnih bank, kamor smo vlagali dinarske in devizne prihranke, pa nas nihče ni opozarjal pred negativnimi posledicami. Ugotovili smo, da je Catch the Cash sistem, ki lahko pomajga marsikomu premostiti socialno krizo in prispeva k oživljanju in aktiviranju mrtvega kapitala. Predlagamo, da tako začne razmišljati tudi slovenska vlada, sistem legalizira in primerno obdavči dobitke, kar bi bila vsesplošna družbena korist. Tako nas nihče ne bi mogel več predstavljati kot negativne osebnosti in lovce na denar, ampak bi na legalen način postali soustvarjalci pozitivne gospodarske politike.
Pozivamo podjetje Exocom, da pod-vzame odločne ukrepe za nadaljevanje sistema 900 DEM, v katerega je vključenih največ Slovencev. Prav tako pozivamo vse, ki še vedno zaupajo v sistem, da ga s svojim delovanjem pomagajo ponovno oživiti.
S tem člankom ne želimo izzvati nove polemike, zbrali smo le toliko poguma in jasno povedali, da mislimo drugače kot večina, ki se je do sedaj predstavila v javnosti.
Skupina vlagateljev v sistemu Catch the Cash 29 podpisov
Slika je porazna
Divja odlagališča v okolici Loškega Potoka — Onesnaževalci neodkriti
Visoko ležeči Loški Potok ima ugodne naravne možnosti za čisti zrak, industrija nima značaja onesnaževalca, obširni gozdovi, ki obdajajo kraj, pa dajejo videz oaze čistega okolja. Pa vendar ni tako.
Poglavitni problem je neurejena kanalizacija in temu primerne čistilne naprave. Tako vse meteorne in druge izplake izginejo v kraško podzemlje. Tudi krajevni vodovod, ki med drugim napaja tudi dele kočevske občine, ima občasno onesnaženo vodo, kljub temu da ga teoretično odpadne vode ne morejo onesnažiti.
Nič manjši problem niso divja odlagališča smeti. Pred nekaj leti je bilo prepovedano in sanirano centralno odlagališče zaradi možnosti onesnaženja vode v zajetju Izber. Nameščenih je bilo več zabojnikov in komunalno podjetje iz Ribnice jih redno odvaža, vendar se ponovno in brez pravega vzroka pojavljajo manjša in večja smetišča, praviloma ob glavnih in gozdnih cestah in kljub prepovedi tudi na saniranem smetišču.
Temu so krivi krajani sami. Predvsem bi lahko odpadke organskega izvora z zakopom uničili doma, večje lesene kose in plastiko pa skurili v domačih pečeh. Tako ni redek primer, da ljudje z večjimi kosi predčasno napolnijo zabojnike, ostali uporabniki pa smeti enostavno stresajo na tla. Svoje naredi še veter in slika je porazna. Po gozdovih so odlagališča predvsem večjih kosovnih odpadkov, kljub temu da so zagrožene velike kazni, pa med ljudmi vlada neka lažna solidarnost, tako daje kršitelje težko odkriti, pravi Janez Bambič, tajnik krajevne skupnosti Loški Potok, in hkrati zatrjuje, da bo v začetku maja vsesplošna akcija čiščenja, koliko ljudi motijo smeti, pa bo pokazala udeležba.
Izredno moteče je divje odlagališče na križpotju ob glavni cesti Loški Potok — Sodražica. Prvotno je tu Inles odlagal žagovino, kar z vidika onesnaževanja ni bilo sporno, danes pa je nastalo odlagališče vsega, kar lahko skrije globoka kraška globača.
A. KOŠMERL
PREPROSTA REŠITEV
METLIKA — Tudi v Metliki je bilo na nedavni seji skupščine občine slišati vprašanje inšpekcijskim službam v zvezi s črnimi zakoli, njih preprečevanjem in odnosom inšpektorjev do teh prepovedanih dejanj. Klavnice morajo namreč izpolnjevati stroge pogoje za klanje živine, imajo velike stroške z naložbami v klavnice, pa tudi z nenehnim inšpektorskim zadzorom, medtem ko proti tistim, ki zakoljejo živino doma pod kozolcem, ne ukrepa nihče. Od inšpekcijskih služb je bilo slišati, da nimajo natančnih podatkov o črnih za-kolih, čeprav je bilo inšpektorjem posebej naročeno, naj bodo na tovrstna dejanja pozorni. Vendar inšpektorjem ni uspelo dobiti podatkov, kam naj gredo. Zato so se sami odpravili poizvedovat po terenu. Vendar pa po njihovem mnenju na ta način ne bodo mogli odkriti črnih zakolov. Zato jim bodo morali ponuditi pomoč predvsem tisti, ki so prizadeti. Piko na »i« temu dolgemu pojasnjevanju pa je postavil eden od kmetov, ki je dejal, da je črne zakole moč elegantno preprečiti s tem, da kmetu za živino priznajo ceno, ki mu v resnici gre.
^IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllli
I Nikoli o pravem času (
Sedeli smo pri običajni kavici po dopoldanski malici v službi, ko pravi ena od sodelavk:
» Toliko gob, kotjih je letos, pa že dolgo ne! Dobro smo se jih preobjedli, pa še vložila in posušila sem jih precej.«
Takoj popoldne sem organiziral vso svojo družino in odpeljali smo se v gozd, tja, kjer so ponavadi zanesljiva rastišča. Razočaranje pa je bilo precejšnje. Našli smo le nekaj zelo starih jurčka v in lisičk. Vse druge gobe so bile prevrnjene, kot da bi šla skozi prava invazija.
Čez teden dni smo bili na kavici pri sosedi Pa postavi hišni gospodar na mizo prikupno steklenico belega vina, rekoč:
»Poglejte, kakšno dobro kapljico sem dobil v trgovini pri Malčki« Ko je po vedal še ceno, se mije kar zavr-telopredočmi Komaj sem čakal da smo končali
Doma sem takoj naložil v avto dve gajbi praznih steklenic in zdrvel v trgovino. Prodajalka se je samo nasmehnila
»Res smo ga imeli, in to še kar precej, toda ljudje so pokupili vse do zadnje steklenice.«
Na poti domov me je kar dajalo od jeze: »Zdaj pa tudi jaz “ bom drugim takoj povedal če bom videl kje kaj ugodnega« sem se zaklel
Priložnost se mi je ponudila že naslednjega dne. Peljal sem se mimo prodajalne plina in videl prodajalko, ki se je ravno sukala okoli skladišča
»Je še po stari ceni?« jo povprašam kar tako iz navade.
»Samo še danes, jutri bo druga cena« mi odvrne.
»Hopla takoj bom nazaj!« in poženem avto proti domu po dve prazni jeklenki
Pozno popoldne naslednjega dne smo pri nas kuhali kavico za sosedstvo. Ra vno sem se pripra vljal da se pohvalim, kako dobro kupčijo sem napravil včeraj, ko me preseneti soseda
»Včasih se pa kaj tudi poceni Danes se je zaradi zmanjšanega prometnega davka znižala cena plina Komaj sem ga dobila eno jeklenko, ker so ljudje takoj vse pokupili«
Le pogoltnil sem slino.
SLA VKO KLANČIČAR
n1iiiiiiimiiiiiiiiii!iii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi|iii|i|>|K
Dan izgnancev
Sporočilo ob 7. juniju, dnevu slovenskih iz-_____ gnancev
Letos praznujemo 7. junij, dan slovenskih izgnancev, prvič po ustanovitvi Društva izgnancev Slovenije in tudi prvič v samostojni, neodvisni Sloveniji Želimo živo ohraniti zgodovinsko izročilo, ki bo večno govorilo o divjem nasilju nečloveškega načrta, da iztrebijo slovenski narod v osrčju Evrope Slovenski izgnanci smo namreč medprvimi občutili zločinskost genocida nad narodom.
Na današnji dan se želimo oddolžiti spominu vseh izgnancev, katerih kosti so raztresene po vsej Evropi in vsem, ki so umrli po vojni in niso dočakali rojstva samostojne države in ustanovitve društva izgnancev Slovenije.
Društvo je končno zaživelo. Njegovo vodstvo si prizadeva, da bi čimprej nadomestili zamujeno. V nekaterih večjih krajih že delujejo krajevne organizacije, zaživele so razne komisije, izšla je prva številka našega » Vestnika«, zbranega je že precej gradiva za Zbornik. Društvo deluje v prostorih ZZB NOV Slovenije, ki je pokazalo razumevanje za naše delo, pri tem pa spoštuje našo polno samostojnost Pri pridobivanju članov so nam veliko pomagali tudi občinski odbori ZZB NOV, krajevni uradi, krajevne skupnosti, občine, župnišča in drugi
Največje zasluge za to, da je društvo z več tisoč člani in mnogimi simpatizerji plodno zaživelo, pa imajo naši številni aktivisti ki jim s tem izrekamo zahvalo in priznanje. K popularizaciji naše dejavnosti so veliko pripomogla tudi javna glasila, čeprav ne vsa v zadostni meri
Ena od mnogih aktualnih nalog, ki jih opravlja društvo v skladu s programom dela, je tudi urejanje vprašanja vojne odškodnine.
Slovenski izgnanci med drugo svetovno vojno niso nikoli prejeli vojne odškodnine za trpljenje v izgnanstvu, niti za odvzeto in uničeno premoženje, nadomestilo za prisilno delo, nemožnost šolanja ter zdravstvene in socialne posledice zaradi pritiskov in mučenja c izgnanstvu.
Društvo izgnancev Slovenije poziva Predsedstvo Republike Slovenije, Skupščino Republike Slo venije in Izvršni svet Republike Slovenije, da zahtevajo od Zvezne Republike Nemčije plačilo še preostale vojne škode, podobno kot so to storile in uspele druge evropske države Društvo izgnancev Slovenije zanj: VLADO DERŽIČ
•	Kdor v politiku vidi »odrešenika«, sodi med krivoverce.
Evropo še najbolj posnemamo — po razmnožitvi klošarjev.
•	Ali bi delegati s prinašanjem banan v kongresne dvorane radi dokazali sorodstvo z opicami?
•	Kmetijstvo v očeh politike: sejanje ‘oži, »flancanje« na kongresih in mlatenje prazne slame.
•	Kljub odhodu zvezne vojske imamo v Sloveniji »armado« brezposelnih in »finančne diverzante«.
•	Lakote bi bilo manj, če bi mnogi s takim elanom držali motiko — kot držijo orožje.
M. BRADAČ
Odloči naj vaščan, ne birokrat
Pripombe o nastajajoči novi lokalni samoupravi — Naj odločijo prizadeti
Le rešitev za umetno jezero?
Umetno jezero, ki je nastalo zaradi opuščenega rud-nika rjavega premoga, je potrebno urediti
Vsak novi režim in z njim nastajajoča oblast skoro vedno podereta vse prejšnje, pa če je bilo to še tako dobro. Oblast se hoče čimbolj uveljaviti in začne na ostankih starega graditi novo, svoje lastno. Tako je tudi naša oblast po osvoboditvi leta 1945 zavrgla vse, kar je podedovala od prejšnjega režima. Upravičeno, saj nam okupatorji niso dali nič dobrega.
Ko je ljudska oblast po osvoboditvi vzpostavljala nove upravne centre, je še nekaj časa puščala najnižjim upravnim enotam naziv občine, ko pa so se bivši okraji preimenovali v komune, je to ostalo ie začasno. Kmalu so te nove upravne enote prekrstili v občine, male upravne enote, ki to niti niso bile, pa so imenovali krajevne skupnosti (točen povzetek nekdanje nemške ortsgrup-pe). Izraz krajevna skupnost se ni in ni mogel udomačiti v zavesti ljudi, toda moral je ostati vse do danes. Poleg tega krajevna skupnost ni imela niti približno enake vloge in pomena kot nekdanja
občina, kakršno so poznali naši predniki že pred več kot sto leti.
Med dvema vojnama so imele občine pomembno vlogo v življenju prebivalstva. Zaradi svoje majhnosti so bile ljudem blizu. Človek, kije moral na pošto ali v trgovino, je mimogrede stopil še na občino in tam opravil, ker je moral. Z nastankom povojnih občin se je to bistveno spremenilo. Te občine so bile naenkrat ogromen birokratski aparat, kije bil ljudem pretežno tuj. Ta aparat je skoncentriral v svoji birokratski dejavnosti vse, kar so nekoč opravljale male občine.
Zakaj pišem o vsem tem? Pred dnevi sem iz časopisa ugotovil, da se tu v republiškem centru pripravljajo načrti o bodoči razdelitvi Slovenije. Vesel sem bil, da bo na primer Bela krajina postala bolj samostojna upravna enota, okraj ali kakor se bo že temu reklo. Isto velja za Prekmurje, nekdanjo kazensko kolonijo za takratnemu režimu neljube učitelje in uradnike. Veselje pa me je minilo, ko sem prebral, da bi morala
vsaka nova občina imeti vsaj 3000 prebivalcev in vrsto drugih pogojev. Vse to si je lahko izmislil ljubljanski birokrat, ki sedi v centru in od tam komandira deželo, kajti v deželi imamo tu in tam geografsko zaključene celote z vasmi in zaselki, ki gravitirajo skupaj, a na žalost nimajo predpisanih 3000 prebivalcev. Vendar sestavljajo po vsebini in velikosti dovolj močno celoto, ki seje zmožna sama upravljati. Zakaj bi morali teko enoto priključevati sosedni enoti, s katero ima le malo skupnega in se bo zato počutila vedno podrejeno? Poleg tega bi morali ljudje spet hoditi ure daleč na neki novi umetni center.
Mislim, da imam pravico zahtevati, naj se pogovori o novih občinah prenesejo na teren, med ljudi. Naj vaščani odločajo, kam bo spadala njihova vas!
RADO ZAKONJŠEK Ljubljana
IZ KOLPSKE DOLINE
NAJPREJ POPRAVEK — Predsednik KS Osilnica, Stanko Nikolič, nas je opozoril, da je pri naši objavi o ceni odvoza odpadkov prišlo do napake. Objavljena cena ne velja za odvoz, ampak toliko velja nakup kontejneija (oz. je veljal pred dobrim mesecem dni; natančnejše podatke o tem dobe intere-sentje pri kočevski Komunali). Po nakupu kontejneija pa je treba odvoz odpadkov še posebej plačati, kar velja v načelu 100 SLT za prevožen kilometer (do Osilnice je 2-krat 50 km, se pravi 100 km). Kot je dejal S. Nikolič, so pri Komunali pripravljeni za oddaljenejše kraje k tej ceni odvoza odobriti popust. Sicer pa tudi te cena narašča kot vse druge cene.
SEZONA JE TU, TURISTOV PA (ŠE) NI — Turistična sezona je tako rekoč tu, v zgornji Kolpski dolini pa še ni turistov. Gostišča in trgovine skoraj nimajo nobenega prometa. Vsi pa upajo, da bo kmalu bolje in da bo Kolpa postala slovensko motje. Kar veliko je Slovencev, ki se boje na hrvaško moije, ker menijo, da celo Istra ni povsem vama.
KDAJ DOVOLILNICE? — Miličniki iz Delnic pri mostu v Mirtovičih včasih zelo strogo postopajo, kar Osil-ničanom, ki jim je tu edini dostop iz smeri Kočevja, ni všeč. Ne gre le za kaznovanja zaradi slabih gum na vozilih, neprivezovanja z varnostnim pasom, ampak za splošne temeljite preglede vozil, »če ne tihotapijo orožja«. To so Osilničani še posebno občutili med nedavnimi kajakaškimi tekmovanji na Kolpi. Zato vprašujejo, kdaj bodo dobili maloobmejne dovolilnice. Še posebno nestrpno pa čakajo izgradnjo ceste po slovenski strani od Predgrada preko Fare in Osilnice do Drage, da jim ne bo treba preko carine.
ŽAGA: PROSTOR ZA ŠOTOR-JENJE — Prostor za taboijenje ureja lastnik krepčevalnice Samsa na Žagi pod Faro ob Kolpi. Čeprav je Kolpa obmejna reka, računajo letos na več turistov, saj se lahko zgodi, da bo Kolpa postala slovensko moije.
FARA: NOVA LEŽIŠČA — Gostišče Šuštarje začelo urejati 10 ležišč za goste. Dokončali jih bodo do turistične sezone.
STARI MALNI: NADALJEVANJE GRADNJE — Te dni nadaljujejo z notranjimi deli v turistično-športno-rekre-ativnem centru Stari malni, kjer je že urejena kajakaška proga, edina na Kolpi. Zdaj so na vrsti dela fine montaže elektrike in vodovoda. Dela pri centru, ki mu domačini pravijo kar hotel, potekajo tako, kot doteka denar. J. P.
KOČEVJE — Površinski kop rudnika ijavega premoga v Kočevju je bil opuščen leta 1978. Na površini okrog 146 hektaijev seje začela nabirati voda, nastalo je umetno jezero, kije do sedaj samevalo, čeprav je bilo načrtovano kot del turistične ponudbe Kočevja.
Vsi dosedanji programi glede uporabe prostora so zastareli, ugotavljajo na oddelku za urejanje prostora in urbanizem. Vmes so prišli novi interesi, zato je bilo potrebno program prenoviti. Ljubljanski raziskovalni zavod je predlagal, da je potrebno dve tretjini jezera s pripadajočimi površinami razglasiti za naravni rezervat, medtem ko tukajšnje podjetje Oprema, ki ima na obali jezera motel, načrtuje program visokega turizma in kvalitetno ponudbo. Žaradi navzkrižnih interesov in novih programov je vodstvo kočevske občine sklicalo sestanek zainteresiranih in strokov-
nih služb. Udeleženci so se strinjali, da je potrebno izdelati sanacijo celotnega območja, predvsem s stališča geoloških raziskav, kajti to območje je prerešetano z rudniškimi rovi. Potrebno je preprečiti nadaljnje onesnaževanje okolice in jezera samega. Prav teko pa je potrebno urediti zazidano območje stare rudniške kolonije. Predlagali so, da se ustanovi odbor, v katerem bodo predstavniki krajevnih .skupnosti Kočevje mesto in Rudnik—Šalka vas, ki bi v celoti skrbeli za izvajanje sprejetega dogovora in vodili programsko sanacijo.
Vsako leto je na jezeru vse več kopalcev, zato bi bilo potrebno še pred sezono sprejeti ustrezne ukrepe glede čistoče in varnosti kopalcev.
M. GLAVONJIČ
• Junak je nekdo, ki stori to, kar lahko. Drugi tega ne storijo. (Roland)
Janezu Vitkoviču v slovo
Utihnile so žalostinke, govori, častni pozdrav enote tritorialne obrambe ter himna nogometnega kluba Bele krajine. Končalo se je zadnje slovo od Janeza Vitkoviča, obrtnega delavca, nosilca spomenice 1941, komuniste, aktivista OF in borca, direktoija ter večletnega predsednika NK Bela krajina, pisatelja in novinaija.
Kot mlad pekovski delavec se je vključil v sindikalno in športno življenje. Le tu in tam je omenjal vojne grozote ter pripomnil, da je bila odločitev v letu 1941 samo ena: boj proti okupatorju in za svobodo. Na prvem zasedanju okrožnega narodnoosvobodilnega odbora je bil kot predstavnik okraja Vinica - Stari trg izvoljen v okrožni izvršilni odbor, s tem pa je pričel z delom pri izgradnji nove ljudske oblasti.
Po vojni je opravljal vse dolžnosti, ki so bile povezane z izgradnjo domovine oz. Bele krajine. Bilje delaven in ni poznal počitka. Čeprav so ljudje mislili, da zaradi svojega večnega optimizma in vesele narave jemlje življenje neresno, se je v njem skrivalo čudovito srce, polno razumevanja za druge in velika odgovornost za uresničitev nalog.
Šport je vedno jemal kot del življenja. Dejal je: »Človek se pripravlja na tekmo kot na življenje, je ali ni uspešen, včasih mu je sreča naklonjena, drugič ne, vedno pa se najde razsodnik, tako na tekmi kot tudi v življenju.« Bil je predsednik belokranjskega nogometnega kluba 20 let in imenovan za častnega predsednika kluba. Mladim je omogočil bogatejšo mladost. Čeprav so vodstvo in igralce spremljala tudi težka obdobja, so vendarle ostali lepi in prijetni spomini.
Janez je bil med drugim tudi redni dopisnik Dolenjskega lista, napisal je knjigo Bela krajina skozi vihaije k svobodi, zadnje čase se je lotil pisanja še ene knjige, vendar je ni dokončal, ker ga je prehitela bolezen in potem smrt. Vendar, kot je nekoč zapisal znani pesnik: »Mrtvi niso mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas.«
Njegovo delo ni ostalo nezapaženo, prejel je številna družbena in vojaška odlikovanja, od športnih pa je bil najbolj ponosen na Bloudkovo priznanje ter priznanje Nogometne zveze Jugoslavije. Zadnje čase, ko ga je bolezen že hudo načela, ni mogel povsem razumeti današnjega časa ter omalovaževanja vsega, kar je njegova generacija storila za Belo krajino in slovenski narod, saj je poznal vedno le odrekanja. 22. julija bi praznoval osemdeseti rojstni dan, žal ga ni dočakal, kljub temu pa bo za vedno ostal v naših srcih.
IVAN ŽUNIČ
Roman Rozman
6. junija nas je pretresla vest o nenadni in tragični smrti našega dragega prijatelja Romana Rozmana. Iz našega družabnega kulturno glasbenega življenja je odšel veder, veseljaški in vsestransko nadaijen človek, ki nas je spodbujal s svojim optimizmom in življenjskim elanom.
Bil je znan kot delaven in podjeten človek, kot vsestranski glasbenik v Straški rock sceni. Že kot osmošolec je leta 1985 nasledil prvega bobnaija v triu Free 48. Konec leta 1986je prestopil k novoustanovljenim Sky Blue in tam dve leti kasneje igral tudi kitaro. Po razpadu tega obetavnega benda seje leta 1990 ponovno pridružil skupini Free 48 in z njo nastopal po vseh večjih krajih v Sloveniji. Decembra 1990 se je ponovno pridružil Frakciji Fm, sicer podružnici Free 48, kjer je igral že leta 1985 na prvem ustanovnem koncertu še danes delujoče skupine.
Še v cvetu mladosti, sredi življenjskih in delovnih načrtov, je Romana doletela kruta usoda. Njegova pot seje končala tragično in mnogo prezgodaj. Nastala je nezaceljiva vrzel med vsemi, ki smo ga poznali.
B. K.
GA UDEAMUSIGITUR — Pot v zrelost je bila za številne maturante v častitljivi zgodovini no vomeških srednjih šol kaj različna, vsaki generaciji in vsakemu posamezniku pa je pomenila matura, ta vstopnica v življenje, neizmerno veliko. Vpetek dopoldne so takole veselo razpoloženi prvič s plapolajočo zastavo svobodne in neodvisne Slo venije odšli na novomeške ulice letošnji maturanti - kar 1082jih je bilo - in ob zaključnih izpitih te dni jim bo še pošteno vroče. V senci kostanjev pri gostilni na Hribu pa se je v soboto zbrala generacija, kijije bila pred petdesetimi leti matura onemogočena. Pripadajo namreč tistim, več kot dvestojih je bilo, kijih je v začetku decembra leta 1941 okupator zaradi tihega protesta izključil z novomeške gimnazije Že dvajset let se takole zbirajo, sedaj že desetič na Hribu, zato so gostilničarko Jožico z veseljem sprejeli medse Vsakdo izmed njih ima bogate spomine in vsakdo izmed njih ima veliko zaslug za to, da je letošnja generacija lahko tako sproščena zakoračila pod slovensko zastavo. Izračunali so namreč, daje kar 96 odstotkov od izključenih učencev pozneje odšlo v partizane. (Foto: T. Jakše)
Se: Zadruga ne potrebuje le preobleke
Odmev Zadružne zveze Slovenije in sindikata delavcev KZ Krka na zapis Marjana Dvornika (DL 4. junija)
K pisanju tega članka nas je spodbudil članek Marjana Dvornika v glasilu Dolenjski list z dne 4. 6. 1992 pod naslovom »Zadruga ne potrebuje samo preobleke«.
Ker je kritizirana zadruga članica naše zveze in se v članku pojavljajo trditve, ki so popolnoma v nasprotju z zakonom o zadrugah, dajemo naše strokovno mnenje v zvezi z navedenimi trditvami.
Večina trditev posega na področje, kjer člani dosedanje zadruge lahko v skladu z zakonom samostojno z večinsko odločitvijo odločijo, kako bodo uredili posamezno vprašanje v zadružnih pravilih. To velja tako za članstvo v zadrugi, obvezni delež kot tudi za delitev in namen presežka ob koncu poslovnega leta.
Iz navedenega izhaja:
1. Članstvo: Ob uskladitvi z zakonom, ko dosedanji člani sprejemajo zadružna pravila, določijo, kdo je lahko član zadruge, oz. pogoje za pridobitev statusa člana. Ob usklajevanju z zakonom imajo torej pravico pridobitve statusa člana le dosedanji člani zadruge, ko pa je zadruga usklajena z zakonom, ti
člani prek organov, ki jih določijo za odločanje o sprejemu v zadrugo, odločajo o pristopnih izjavah ostalih, ki želijo postati člani zadruge. Pri tem zakon ne določa, ali so lahko člani kmetje, delavci ali kdo drug, zato v primeru, da prosilec izpolnjuje pogoje iz pravil, član zadruge lahko postane fizična kot tudi pravna oseba. (4. čl. zakona)
2. Presežek: 43. čl. zakona določa, da mora zadruga najmanj 5% presežka nameniti za obvezne rezerve. Z ostalim delom zadruga prosto razpolaga, namen ali pravila razdelitve pa lahko določi že v pravilih, drugače pa o tem odloča občni zbor ob koncu poslovnega leta. V 45. čl. zakona je točno določeno, da se presežek nameni za sklade (obezno za rezerve 5%, lahko pa tudi v prostovoljne sklade), uporabi za kakšen drug namen (npr. možno je tudi, da se del dobička da in razdeli med delavce kot nagrada za uspešno delo, kar ne velja samo za zadruge, pač pa tudi za kapitalske družbe (37. čl. splošne kolektivne pogodbe in 20. čl. branžne zadružne kolektivne pogodbe govori o delu osebnega dohodka delavcev iz naslova dobič-
ka, to je prsežka), ostanek pa se lahko razdeli med člane v sorazmerju z njihovim poslovanjem z zadrugo. Zopet: odločitev o delitvi presežka je v rokah članov zadruge.
Glede na trditev, da zadružna pravila ne določajo obsega upravičenosti do presežka za tiste zadružnike, ki z zadrugo ne poslujejo, je odgovor samo ta, da se bo o tem odločil ob koncu poslovnega leta občni zbor in jim v primeru, da niso poslovno sodelovali z zadrugo, namenil del presežka ali pa ne.
3.	Deleži: Višino, rok in način vplačila deleža določijo člani v zadružnih pravilih. O višini odloča večina dosedanjih članov, logično je torej, da se mora v primeru, ko seje večina odločila za določeno vsoto, manjšina prilagoditi večini, saj v nasprotnem primeru dosedanji člani, ki se ne strinjajo s takšnim deležem in ga nočejo vplačati, ne morejo ostati v zadrugi. Pri odločitvi gre torej za povsem demokratičen postopek, saj odločanje temelji na večinskem načelu. (6. in 35. — 39. čl. zakona)
4.	Zadružna lastnina: Po 1. odst. 74. čl. je s tem, ko je zakon o zadrugah sto-
pil v veljavo, vse dosedanje premoženje obstoječih zadrug in delovnih organizacij kooperantov, temeljnih organizacij v zadrugah, katerih sklep o izločitvi ni postal veljaven, sestavljenih zadrug in zadružnih zvez postalo zadružno premoženje. To zadružno premoženje je nedeljivo med člane zadruge.
Napačna je torej trditev, daje zadruga do registracije poslovni subjekt z družbeno lastnino in da ima občinska skupščina dolžnost skrbeti za pravilnost in korektnost postopkov.
Ponavljamo, zakon je odločanje o bodoči organiziranosti prepustil kmetu, članu zadruge, zato naj le-ta in samo on odloča o njej.
za Zadružno zvezo Slovenije: Predsednik: LEO FRELIH
V novomeški kmetijski zadrugi je zaposlenih 420 delavcev. Podatek navajamo, ker nas gospod Dvornik, predsednik novomeške skupščine, v svojem članku »Zadruga ne potrebuje samo preobleke«, pa tudi sicer v svojih izvajanjih v zvezi z Zakonom o zadrugah, povsem obide. S političnimi stališči
gospoda Dvornika smo delavci zadruge postavljeni v položaj, za katerega menimo, da si ga s svojim delom nismo zaslužili.
Celoten razvoj zadruge v preteklih 20 letih je temeljil predvsem na lastnih sredstvih. Delavci danes ugotavljamo, da smo dolga leta dobivali osebne dohodke pod občinskim in republiškim povprečjem na račun pospeševanja razvoja zadruge in kmetijstva v tem prostoru. K skupnemu rezultatu so prispevali tudi kmetje s kooperacijsko proizvodnjo.
Kmetje, ki sodelujejo z zadrugo, so se zavedali našega prispevka k skupnemu razvoju in so zato v uvodnih razpravah za sprejem zadružnih pravil postavili zahtevo po članstvu delavcev. Politično delovanje, in ne poslovni interes, pa je vzbudilo pri kmetih takšno nezaupanje, daje prišlo do zahteve po črtanju članstva delavcev iz zadružnih pravil, s čimer se delavci zadruge težko sprijaznimo, vendar smo zaradi poslovnosti dopustili tudi to možnost, zadružniki pa naj bi po opredelitvi v prehodnih določbah pravil o tem ponovno odločali na ustanovnem občnem zboru.
Gospod Dvornik navaja v svojem članku, da delavci k razvoju nismo ničesar prispevali, ker §mo za svoje delo plačani po kolektivni pogodbi. Žal nam je, ker gospod Dvornik podatkov o plačah ni preveril, saj bi tako zlahka ugotovil, da so naše plače vseskozi 30 in ce-
lo 40/i nižje od plač, opredeljenih v branžni kolektivni pogodbi in so veliko zaostajale tudi za poprečnimi plačami v gospodarstvu pri boljših poslovnih rezultatih zadruge.
Gospod Dvornik tudi zavaja javnost z nepravilno interpretacijo Zakona o zadrugah, ko navaja, da je vsak zadružnik upravičen do 2000 DEM deleža iz premoženja zadruge, po navedenem zakonu pa je zadružna lastnina nedeljiva.
Zadružna pravila, deleži in članstvo delavcev so zadeva, o kateri odločajo člani zadruge, ki ne potrebujejo take politične in druge pomoči, kot jo ponuja gospod Dvornik.
Zadružni delavci ugotavljamo tudi, da je velika večina zadrug omogočila članstvo delavcem, saj je jasno, da brez dobro motiviranega delavca v teh težkih gospodarskih razmerah zadruge ne bodo poslovno vzdržale.
Pričakujemo, da bodo člani na ustanovnem občnem zboru o tem dobro premislili, predno bodo sprejeli odločitev.
Prepričani smo, da bomo tudi pri tem vprašanju dosegli polno soglasje s člani in tako okrepili medsebojno zaupanje, izboljšali poslovnost ter se izognili sindikalnemu boju za delavske pravice. Upamo, da nas bodo vodili skupni cilji in skupni interesi, politiko pa bomo pri tem pustili ob strani.
Za sindikat delavcev zadruge: JOŽE KOZAN
Karitas deluje tudi na Kočevskem
Brez občinske pomoči naredil vsaj toliko kot RK
Prvi začetki delovanja te dobrodelne ustanove na Kočevskem segajo v leto 1990, ko so Savinjsko dolino prizadele hude poplave. Na pobudo gospoda župnika Metelka je bila pomoč ljudi zelo velika. To je bila za mnoge izmed nas priložnost, da smo pomagali človeku v stiski, četudi ga nismo poznali.
Še veliko večjo pripravljenost za pomoč so pokazali Kočevci lansko leto, ko je vojna na Hrvaškem ogrozila življenja otrok, mater in starejših ljudi. Ker je Kočevska vsa leta zaposlovala delavce prav iz Hrvaške in Bosne, so se njihovi sorodniki pa tudi drugi kaj hitro nastanili kot begunci v Kočevju in njegovi okolici. Prav tem družinam je župnijska Karitas nudila veliko pomoč.
Razmere na Hrvaškem so se začele umiijati in begunci so se vračali na svoje domove. Toda strahote vojne so se prenesle v BIH. Tako smo že v sredini aprila dobili v Kočevju nov val beguncev, ki so se hoteli izogniti nasilju podivjanih agresoijev. Prispelo je približno 450 ljudi.
Takoj je bila objavljena akcija za zbiranje hrane. Odziv ljudi je bil izredno velik. Na pomoč nam je priskočila Karitas Ajdovščina—Štuije. Pripeljali so večjo količino hrane in oblačil.
Že naslednje dni so člani Karitas obiskali begunce, ki so se ztekli k sorodnikom, in jim izročili paket s hrano, po 3 kg na osebo. Nadaljnjo pomoč dobijo begunci, ki živijo v mestu, v začasnem skladišču Karitas, kjer imamo vsak dan organizirano dežurstvo od 18. do 19. ure.
Zaradi težkih časov, v katerih živimo danes, so stiske ljudi marsikje zelo velike. Zato imamo poleg beguncev na skrbi še 32 tako ogroženih družin, ki jim pomagamo s hrano in obleko. Velik problem predstavljajo Romi, ki jim tudi skušamo pomagati. Pri uresničevanju akcij župnijske Karitas so s svojimi darovi veliko pomagali: Škofijska Karitas Ljubljana, Karitas Ajdovščina-Štuije, Vipavski križ, redovnice iz Pariza, Gorice, Mirenskega gradu, Vrhnike, Ljubljane in naši župljani. Vsem iskrena hvala!
Konj se mora sam prodati
Konji Roma Bojana Brajdiča ne trpe ne žeje ne lakote, čeprav nima ne travnikov ne njive
POTOČNA VAS — Bojan Brajdič je eden tistih Romov, ki so se odrekli običajnemu romskemu življenju. Nekega dne seje odločil in s svojo družino zapustil romsko naselje Žabjak ter si uredil stanovanjsko barako v Potočni vasi. Konji so bili že od malega njegova želja in zabava. Pred leti se mu je otroška želja uresničila. Daleč naokoli je postal znan po lepo negovanih konjih. Danes ima v hlevu osem rejenih konj, s katerimi bi se lahko ponašal še tako velik in premožen kmet.
V zbirki konj je tudi mali poni, ki je v posebno zadovoljstvo otrokom. Mali Gidran je še posebej zanimiv, kadar ga Bojan vpreže v prav zanj narejeni voziček, in ko se nanj posedejo otroci, vse skupaj izgleda kot velika otroška igrača. Tako opremljen se rad pokaže na kateri od dolenjskih prireditev. Njegov voziček je bil tudi na čelu povorke kmečkih
voz, ki so tekmovalce pripeljali na kmečki praznik v Mirni Peči. »Konji so moj kruh, moje veselje in preživetje. Vselej gledam, da kupim dobrega in lepega konja, stara kljuseta nimajo kaj početi v mojem hlevu. Ko konja prodajam, ne potrebujem kupa dobrih besed. Konj se mora sam prodati. Ko je hlev prazen, se z zadnjim konjem odpravimo po nove,« o svoji nevsakdanji trgovini pove Rom Bojan.
Zanimivo je tudi, da so Bojanovi konji lepo hranjeni in da ne trpijo žeje in lakote, čeprav Bojan nima niti enega travnika ali njive. »Kosim tam, kamor nihče nikoli ne pride s koso. Seno pokosim, posušim in shranim za zimske dni. V poletnih mesecih pa se živali najbolje počutijo na svobodi in svežem zraku,« je za konec zatrdil Bojan.
J. P.
PONIŽA OTROKE—Prišli so časi, ko je konj postal redkost, inčeje povrhu še poni, ga mladež veliko bolj rada gleda kot še tako moderno opremljen avto. Bojanov Gidran je na kmečkih igrah v Mimi Peči vzbujal veliko pozornost (Foto: J. Pavlin)
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
BRALNE ZNAČKE NAM JE PODELIL VITAN MAL
Ob tej priliki želimo povedati, daje v
začetku junija delegacija Karitas nalete-	NOVO MESTO — V sklad za drage
la pri občinskih oblasteh v Kočevju na medicinske instrumente pri OORK gluha ušeas. Predsedniku IS g. Petku je Novo mesto so prispevali: Vzgojno-poskušala pojasniti, da postaja prostor, varstvena organizacija Novo mesto ki ga Karitas trenutno uporablja za namesto venca pokojnemu Ivanu Če-skladišče hrane in obleke, zaradi vlage masu 4.200 tolaijev; osnovna šola neprimeren. Po drugih krajih Slovenije Šmaijeta namesto cvetja na grob mame ima vodstvo občine povsem drugačen Jožeta Pečnika 4.000 tolaijev; krajani
odnos do Karitas. Upamo si trditi, daje Koštialove ulice Novo mesto ostanek v i i	„,,i, „„	-■. ,,
naša Karitas	v	času	svojega	delovanja od sredstev za venec za pokojno Marijo	JL ,fb Jne
naredila	vsaj	toliko	kot	Rdeči križ,	a Kos, 5.750 tolarjev; družini Gerkšič in	^p.satelja Vitana Mala.^aKuN
brez kakšne občinske podpore!	Kojan, Metlika, namesto cvetja za ma- turnem programu smo se mu predstavili in
ANKA ŠERCER mo 10.000 tolaijev; stanovalci Ketteje- Se ob dveh skečih prijetno nasmejali. Ne-Karitas Kočevje vega drevoreda v Novem mestu name- strpno pa smo čakali, da spregovori naš
gost. Najprej se nam je predstavil, potem I , je povedal, kdaj je začel pisateljevati, še
»MiiimiMifiii iissss
__,__	%	drugega razreda so prejeli cicibanovo pri-
-	og^se	./	znanje, učenci od tretjega do osmega raz-
razpise	'	reda pa smo tekmovali za Kajuhovo in
—	licitacije	/jm	Bevkovo bralno značko. Vseh bralnih
.	' /'■'ih značkaijev je bilo letos 137, kar je polovi-
Spr6J6mamO tudi DO t6i©faxu	« ca vseh učencev boštanjske šole. Prav na
’	,	(/i koncu smo bili še posebno presenečeni
/O/l O O O	' ■'?' štiije najbolj pridni dopisniki smo prejeli
UOO/ ZtT<*0«/0	knjižno nagrado. To je bila najnovejša
,	, - ragraggn »J|H knjiga Vitana Mala Ledosned. Mi štiije
v, /	,	1	smo ‘mel‘ Petelj* nekaj minut še čisto
^ Prijetno je bilo kramljati z njim, zato nam bo to srečanje za vedno ostalo v
POLONA ZUPANC 8. a, OŠ Boštanj
V Drago na večdnevno jahanje
Zakonca Okorn se ukvarjata tudi s turizmom
spominu.
DRAGA — Velike hektarske površine opuščenih travnikov in pašnikov na Kočevskem so svoj čas intenzivno vabile ljudi, ki jim bivanje v čistem okolju in na planinskem zraku veliko pomeni. Med prvimi, ki so prišli iz mest na podeželje, sta bila zakonca Nada in Franc Okorn. Nada je bila doma iz Brestanice pri Krškem, Franc je odrastel v okolici Ljubljane. Dvanajst let je že, odkar sta prišla v Drago. Na začetku sta si uredila hlev za večje število krav in se načrtno pripravljala za rejo konj.
Draga leži med Ribnico, Loškim Potokom, Kočevjem in hrvaško občino Čabar. To je zelo razsežna pokrajina, ki nudi sproščenost in mir. Okornovi se sedaj ukvaijajo tudi s turizmom, s turističnim jahanjem konj. Novost je »triking«, večdnevno jahanje v naravi. Gre za šestdnevni program jahanja, ki vključuje bivanje in potovanje po kočevskem ozemlju. Na pot ponesejo turiste lipicanci, ki se prilagodijo tudi neizkušenim jahačem. Na
določenih točkah dobijo udeleženci pohoda hrano in prenočišče v planinskih kočah. V prostem času udeleženci karavane lahko streljajo z lokom in čolnarijo po Kolpi.
Redni gostje »ranča« Okorn so italijanski ljubitelji jahanja. Domačih gostov je manj, vendar računajo tudi nanje, zlasti še, ko bodo na kmetiji uredili stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom.
M. GLAVONJIČ
.VV\ \\ \\\VWWWWS VVN^VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVN
AKCIJA ZA ČISTE ZOBE MED OSNOVNOŠOLCI
NOVO MESTO - V teh dneh potekajo po vsej Sloveniji zaključne prireditve na temo: Akcija za čiste zobe ob zdravi prehrani. Ideja za to akcijo se jeporodila v zobni ambulanti na OS Kette—Murn v Ljubljani pred desetimi leti. Zobozdravnica prim. dr. Tatjana Leskošek Denišlič je želela na enostaven, cenen in otrokom dopadljiv način nekaj narediti za boljšo ustno higieno.
Gre za trikrat mesečno testiranje čistosti zob petim naključno izbranim učencem posameznega razreda. Leta 1984 je akcija postala vseslovenska pod organizacijakim in strokovnim vodstvom Stomatološke sekcije SZD. Letos pa je tekmovanje uspešno zaključilo 379 slovenskih osnovnih šol. Da bi bili otroci še bolj motivirani, so organizirali tudi prikupne zaključne prireditve po vsej Sloveniji. Kot pokrovitelji se pojavljajo: Lek, Tozd kozmetika Ljubljana, Sanolabor, Kolinska, Fructal in Ljubljanske mlekarne.
sto venca na grob Marije Barantin 4.750 tolaijev; občinska organizacija RK Novo mesto namesto venca na grob pokojne mame Milice Šali 5.000 tolaijev. Vsem darovalcem iskrena hvala.
Duška Mervar in mentorica Tanja Perc
Cankarjevo zlato v Stopiče
Priznanje Duški Mervar
STOPIČE — Stopiška osnovna šola je letos že tretje leto zapored sodelovala na tekmovanju za Can-kaijevo priznanje. Pod vodstvom mentorice Tanje Perc so se na to učenci pripravljali že od septembra naprej. Tudi letos so postali, tako kot vsa tri leta zajjored, področni prvaki. Letos je prvo mesto na piod-ročnem tekmovanju osvojila Duška Mervar, učenka 8. razreda iz Stopič, ki seje nato s še dvema učenkama iz Sevnice, ki sta zasedli drugo in tretje mesto, udeležila državnega prvenstva na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Duška je tudi na tem tekmovanju zbrala več od potrebnih 75 odstotkov točk in tako osvojila zlato Cankaijevo priznanje. To je za Duško, mentorico in stopiško šolo velik dogodek. Duška, ki jo jeziki in literatura še fiosebej veselijo, je pa tudi glavna urednica šolskega glasila Glas izpod Goijancev - letošnja številka je že pripravljena za izdajo - je tekmovala na republiški ravni tudi iz nemščine. Rezultati tega tekmovanja trenutno še niso znani.
In kaj bo Duška, ko bo velika? Točno še ne ve. Vlečejo k novinarstvu ali nečemu podobnemu, kjer bi njena jezikovna nadaijenost prišla do izraza. Za premislek si je vzela čas, saj se je odločila za vpis na gimnazijo.
»Škoda, da je ves trud, ki ga učenci vse leto vlagajo v osvojitev tako bleščečega odličja, kot je zlato Cankaijevo priznanje, tako slabo nagrajen, saj se jim letos prizna le dodatnih pet točk pri sprejemnih preizkusih za srednje šole. O tem smo se že pogovarjali in v bodoče bodo nosilci tega priznanja skoraj gotovo oproščeni sprejemnih izpitov,« pravi mentorica Tanja Perc.
T. J.
PODELITEV BRALNE ZNAČKE
V torek, 25. maja, smo imeli učenci od petega do sedmega razreda v jedilnici šole podelitev bralne značke. Na podelitev smo skupaj z Mladinsko knjigo povabili ugankaija, prevajalca in opernega pevca Jožeta Stabeja. Po prireditvi smo se z njim pogovaijali in mu zastavili nekaj vprašanj.
DAMJANA, MARUŠKA Mladi novinar OŠ Dolenjske Toplice
EKSKURZIJA V KRŠKO
Nuklearna elektrarna Krško je edina tovrstna elektrarna v Sloveniji. Leži v bližini našega kraja, zato smo imeli učenci OŠ Globoko priložnost, da smo jo obiskali. Zbrali smo se v kulturnem domu v Krškem, kjer je informativni center Nuklearne elektrarne Krško. Imeli smo obsežno predavanje o elektrarni in njeni problematiki. Spoznali smo pozitivno in tudi negativno stran tega objekta. Po predavanju smo si ogledali razstavo najrazličnejših pripomočkov. Nato pa smo se odpeljali do same zgradbe. Sjioznali smo, da kljub medijem, ki jioročajo o slabem pioložaju in se nenehno bojujejo za zaprtje elektrarne, ni tako nevarna.
PETRA ŠULER, MARJETA HODE IN MELITA SUMRAK 8. r., OŠ Globoko
KONČNO SMO SI ODAHNILI
Velika preizkušnja je mimo. Že lanskega decembra, po napihovanjih o pomembnosti preizkusa znanja v medijih, je panika zajela tudi nas učence. Še dobro, da smo imeli prej dve preizkusni preveija-nji znanja. Decembra in marca smo imeli poleg obveznih predmetov, slovenskega jezika in matematike, še izbirni predmet, kije v zadnjem preizkusu odpadel. Učenci menijo, da sta bili prvi dve preveijanji znanja znatno težji od tretjega. Petnajst učencev, kolikor nas je v 8. razredu na naši šoli, bomo za rezultate zvedeli 15. oz. 16. junija in jih bomo skupaj s spričevalom odnesli na srednjo šolo. Kot dodatne točke se upoštevajo tudi osvojitev Vegovega in Cankaijevega priznanja.
ANITA FILIPČIČ in DARJA KRŽAN 8. r., OŠ Globoko
1SMHE MJHMDffi
. M
ti/KO/TuitoO'
EKOLOŠKO-NARAVOSLOVNI DAN NA MIRNI GORI
V jjonedeljek, 25. maja, smo imeli učenci šestih razredov naravoslovno -ekološki dan na Mirni gori. Z avtobusom smo se pripeljali na Planino. Tu nas je čakal gozdar Franc Janež, ki že 38 let skrbi za gozd. Vodil nas je po učni gozdni poti. Povsod so bile lesene oznake, table in klopce. Ogledali smo si mali muzej gozdarskega orodja na prostem, gozdarski dom, nato pa smo šli peš po učni poti na Mirno goro. Gozdar nam je ves čas razlagal, nas opozaijal na posebnosti in lejjote gozda. Hudo mu je, ker spremlja umiranje dreves zaradi onesnaženega zraka. Gozdaiju Janežu smo hvaležni za koristen in lep dan.
MARJANA BARLIČ 6. r., OŠ Žužemberk
NAŠLI SVA MARELO
Bila je sreda zgodaj zjutraj. S staro mamo sva hodili po obronkih Kočevskega Roga nad vasjo Stražnji Vrh. Najin namen je bil, da bi čimprej našli kakšnega jurčka. Iskali smo jih že prejšnji teden in tudi veliko nabrali. Mamica jih je potem z veseljem in v zadovoljstvo vseh nas pripravila za kosilo. V sredo zjutraj pa sva bili s staro mamo presenečeni, ko sva zagledali za ta letni čas zelo visoko gobo. Bila je marela. Odnesli sva jo domov in moj ati je bil presenečen, ko jo je videl. Lahko bi jo prinesla v vaše uredništvo, vendar sem imela naslednji dan v šoli posebne obveznosti.
URŠKA VIDOŠ Stražnji Vrh
OBISKAL NAS JE PESNIK TONE PA VČEK — V sredo, i. junija, smo imeli na naši šoli v Šmarjeti podelitev bralnih značk in priznanj. Obiskal nas je pes-nik Tone Pavček. Poleg Župančičevih značk in priznanj, kijihje na šoli osvojilo 143 učencev, je podelil tudi Pavčkova priznanja. Ta smo na šoli uvedli letos. Pridobil si ga je lahko vsak z branjem knjig sodobnih slovenskih književnikov. Branje za Pa včko vo priznanjeje posebnost naše šole. Letosje ta priznanja osvojilo 63 učencev. Po kulturnem programu je pesnik prejel likovno delo naših učencev, on pa nam je podaril deset izvodov svoje pesniške zbirke z naslovom Besede za sladkosnede, s katerimi je obogatil našo šolsko knjižnico. (Sabina Jakše, 7. c, OŠ Šmaijeta)
Zlata priznanja v Bršljin
Pet bršljinskih osmošolcev je na državnem tekmovanju v znanju angleščine bilo med najboljšimi — Velik uspeh
NOVO MESTO — Na državnem tekmovanju učencev osmih razredov v znanju iz angleščine, kije bilo 15. maja v Ljubljani, so pet zlatih priznanj za novomeško občino odnesli bršljinski osmošolci: Gregor Kosec, Matjaž Retelj. Melita Jerman, Saša Istenič in Spela Manček. To je za šolo zelo velik uspeh, saj je vseh pet učencev, ki so zmagali že na regijskem tekmovanju, tudi na državnem doseglo naiveč možnih točk. Mentorica Terezija Zibert, kije z njimi delala, pravi: »Takšen uspeh se ne doseže vsako leto in zelo sem vesela, da so bili vsi med najboljšimi, saj sem navijala za vseh pet enako.«
Učenci so imeli najprej šolsko tekmovanje, fiotem občinsko, regijsko in na koncu državno. Bršljinska šola sodeluje na tem tekmovanju tretje leto zapored, vendar do sedaj še niso dosegli tolikšnega uspeha. Gregor, Matjaž, Melita, Saša in Sjaela so bili na takšnem tekmovanju prvič. Ker so to osmošolci, jih že v jeseni čaka drugačno šolsko leto od dosedanjih, vsi so se že odločili za novomeško gimnazijo, nekateri pa že razmišljajo o študiju tujih jezikov.
Mentorica Žibertova je še dodala, da so to zelo delavni in usjiešni učenci, ki
VEČER SVVINGA
NOVO MESTO - V razstavnem prostoru novomeškega lokala Pri slonu bo danes ob 20.30 uri večer swinga, na katerem bo ljubljanska pevka Mia Žnidarič v spremljavi Marka Boha predstavila stare jazzovske hite iz obdobja swinga. Vstopnine ni.
jih angleščina zanima. Prostovoljno so obiskovali dodatni pouk, ki so ga imeli pred poukom, ob sedmi uri zjutraj. Prebrali so veliko angleških knjig in naredili nemalokatero slovnično vajo. Njihov trud je poplačan.
Z območja Dolenjske, Posavja in Bele krajine so dosegli zlato priznanje še: Tina Zorko iz brežiške osnovne šole, Helena Schvveiger iz črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca, Urška Klakočar iz sevniške osnovne šole, iz krške osnovne šole Jurij Dalmatin pa učenki Nina Savnik in Staša Stanko.
J. DORNIŽ
kin . >i
ZASVOJENOST MLADIH - Tudi letos so kočevski osnovnošolci pripravili naravoslovne dneve. Z vsebinsko dobro pripravljeno razstavo so opozorili na vse večjo zasvojenost mladih z narkomanijo, alkoholom in kajenjem. Pri obravnavi te problematike so se vključile tudi strokovne službe, med njimi zdravnik, psiholog, pedagog in socialna delavka (Foto: M. Glavonjič)
NAJBOLJŠI V ANGLEŠKEM JEZIKU- Gregor Kosec, Matjaž Retelj. Melita Jerman, Saša Istenič in Špela Manček, osmošolci bršljinske osnovne šole, so sredi maja na drža vnem tekmo vanju iz znanja angleščine v Ljubljani dosegli več kot 90 točk in osvojili zlata priznanja (Foto: J. Domiž)
MIZARSTVO ZUPANČIČ Ob Grosupeljščici 5 61290 Grosuplje tel/fax. (061)772-953
V redno delovno razmerje vzamemo 5 samostojnih mizarjev z najmanj petimi leti delovnih izkušenj.
Zainteresirani naj se oglasijo na gornji naslov.
PETROL TOE BREŽICE obvešča
cenjene kupce
o dodatnih telefonskih številkah skladišča BREŽICE, Lenart 1 (0608) 61 -079 62-258 fax: 61-851
PODJETJE ZA LESNO IN STROJNO PROIZVODNJO, TRGOVINO IN INŽENIRING, p.o. 61370 LOGATEC Tel.: (061) 741-711, fax: (061)741-279
LOGATEC
PROIZVODNO PRODAJNI PROGRAM
—	jelova — smrekova okna in balkonska vrata s senčili
—	okna in balkonska vrata iz merantija (eksota)
—	notranja, vhodna in panoramska vrata
—	stavbno pohištvo po naročilu
—	strešna okna in strešne line
—	montaža fasadnega stavbnega pohištva na objektu in brezplačna dostava
GOTOVINSKI POPUSTI IN MOŽNOST PLAČILA S ČEKI NA TRI OBROKE.
INFORMACIJE: KLI LOGATEC IN POSLOVNI SODELAVCI NA TERENU
»DOM-LES«, d.o.o., NOVO MESTO, tel.: (068) 28-078 JELKA, d.o.o., VINICA, tel.: (068) 64-018 »LESOKOV« BREŽICE, tel.: (068) 61 -232
.	'	, -j ..
v/
tv.C-A
. finet

:U / ' . : 1
■ / L i i i l s
podjetje za izgradnjo računalniško podprtih proizvodnih sistemov
7/ /
/
Šempeter 2 la 63311 ŠEMPETER
Telefon : 063 - 701 - 225 Telefaks: 063 - 701 V. 033
-informacijski inženiring
-	računalniške storitve
-	strojni oprema programska oprema ■ grafično oblikovanje
''J
,
M-KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA«
NOVO MESTO
Cesta Komandanta Staneta 10 68000 NOVO MESTO
objavlja prosti delovni mesti:
1.	vodja finančno-računovodskega sektorja — dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
2.	planer — analitik
Kandidati pod 1 morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev po zakonu še naslednje pogoje:
—	da imajo VII. ali VI. stopnjo šolske izobrazbe ekonomske smeri in 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja finančno-računovodskih poslov.
Kandidati pod 2 morajo poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo VII. ali VI. stopnjo šolske izobrazbe ekonomske smeri in 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na področju planiranja in analiz.
Delovno razmerje pod 1 in 2 bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisanih dosedanjih delovnih izkušnjah pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
NOVE MESEČNE OBRESTNE MERE
OBRESTNE MERE VEUAJO OD Ol .06. 1 992
VLOGE, NA VPOGLED
HRANILNE VLOGE TEKOČI RAČUNI OBČANOV ŽIRO RAČUNI OBČANOV	3,87 % 3»7% 3»7 %
VARČEVALNA KNJIŽICA	6S1 %
VLOGE, VEZANE NAD 1 MESEC	
od 2.000 do 10.000 od 10.000 do 50.000 nad 50.000	6,83 % 6,91 % 7,03 %
VLOGE, VEZANE NAD 3 MESECE	
od 2.000 do 10.000 od 10.000 do 50.000 nad 50.000	6,91 % 7,03 % 7,10 %
DOVOLJENA PREKORAČITEV NA TEKOČEM RAČUNU 8,11 % Abanka, banka prijaznih in podjetnih ljudii

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA ZALOŠKA CESTA 2, UUBUANA
SPOŠTOVANI!
m■■■■
• .. '

Želite delati v vrhunski zdravstveni ustanovi s stoletno tradicijo in med prijaznimi sodelavci?
Imate delovne izkušnje in želite izpopolniti svoje znanje?
Ste pripravnik in želite opravljati skrbno pripravljeno in vodeno pripravništvo?
Želite delovno razmerje za določen ali nedoločen čas?
Želite začasno rešiti svoj stanovanjski problem z bivanjem v samskem domu? Obvladate slovenski jezik?
Imate srednjo ali višjo izobrazbo zdravstvene smeri:
—	zdravstveni tehnik — srednja medicinska sestra,
—	višja medicinska sestra?
Oglasite se nam in povabili raj bomo na razgovor. V vlogi navedite osebne podatke in priložite dokazila o izobrazbi ter jih pošljite na naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Kadrovska služba, Bohoričeva 28. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pisno.
ZA DODATNE INFORMACIJE NAS POKLIČITE NA TEL. (061) 316-790

•	Duhovna prostost Slovencev ni ne na levi ne na desni Je pred nami (T. Hribar)
•	Razmišljanje je samogovor duše. (Platon)
•	Včasih imam trenutke, ko ne verjamem, da sem predsednik, čeprav sem to že dve leti (Havel)
•	Krščanska demokracija ima že vnaprej privilegiran položaj, saj za njo stoji še neka druga močnejša in stanovitnejša Organizacija. (T. Hribar)
•	Slava ni nič drugega kot človekov dih — in ta je pogosto nezdrav. (Fuller)
•	Svoboda je dobra vesi (Hippel)
časopis slovenskih delavcev
Jože Smole:
SPOMINI TITOVEGA SEKRETARJA
V tej knjigi nam vsem znanega avtorja, ki je bil od leta 1968 do 1970 Titov osebni tajnik, lahko preberete:
—	Ponudba Williya Brandta: nemški krediti ali vojna odškodnina
—	Gadafi je pustil Tita čakati dve uri
—	Kdo je sesuval Staneta Kavčiča
—	Odnos Jovanka — Tito: hlače je nosila Jovanka
—	Kdo in kako je oblikoval takratno jugoslovansko politiko
Cena knjige je 500 tolarjev. Izšla je pri ČZP ENOTNOST, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, telefoni: 061 /321 -255, 311 -956, kjer lahko knjigo tudi naročite.
DOLENJSKI UST
PRIVATNA ZOBNA AMBULANTA ZA ZDRAVLJENJE UST IN ZOB
Mr. sc. dr. Boris Prekrat doktor stomatologije ZAGREB — Britanski trg 4
NOVA TEL. ŠT. (041) 174-353 wironit keramika inplantati RTG, helio dg.
Trudimo se, da bi delali brez bolečin.
Od 9. do 13. in od 17. do 20. ure
REVOZ
NOVO MESTO, d.d.
vabi v zaposlitev nove sodelavce za prosta delovna mesta:
A)	v informatiki:
1.	skrbnik operacijskega sistema IBM AS/400 in računal, komunikacij
Pogoj: visoka ali višja šola, 2 ali 4 leta delovnih izkušenj na računalniku IBM AS/400, aktivno znanje angleškega jezika, zaželena tudi francoščina
2.	razvoj informacijskih sistemov
Pogoj: visoka ali višja šola, 2 ali 4 leta delovnih izkušenj, poznavanje programskega jezika RPG, aktivno znanje angleškega jezika, zaželena tudi francoščina
3.	organizacija informacijskih sistemov
Pogoj: visoka ali višja šola, 1 ali 3 leta delovnih izkušenj v uporabi PC in s programiranjem informacijskih sistemov, aktivno znanje angleškega jezika, zaželena tudi francoščina
4.	skrbnik operacijskega sistema VAX UMS
Pogoj: visoka ali višja šola, 3 ali 5 let delovnih izkušenj s CAD sistemi, aktivno znanje angleškega jezika, zaželena tudi francoščina
B)	v nabavni direkciji:
1. nabavnik
Pogoj: visoka ali višja šola ekonomske smeri, aktivno znanje angleškega ali francoskega jezika, zaželene delovne izkušnje
C)	več prevajalcev francoskega jezika za področje uvajanja novega programa CLIO v proizvodnjo in za ostala področja v Novem mestu
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: REVOZ Novo mesto, d.d., kadrovska služba, Zagrebška 20, Novo mesto.
SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS
EKIPA
VSAKO SREDO PRINAŠA OBILICO ZANIMIVEGA ŠPORTNEGA BRANJA
HOKEJ, NOGOMET, KOŠARKA, ROKOMET, ODBOJKA, SMUČANJE, MEDNARODNI ŠPORT, REKREACIJA...
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov
Priimek in ime: ____________________________________________
Ulica in hišna št.: ________________________________________
Poštna številka in kraj.: __________________________________
Št. osebne izkaznice:_______________________________________
X/
' Rezultati žrebanja nagradne igre, ki jo je za^ svoje kupce v času »Dnevov Novotehne 92« pripravilo to trgovsko podjetje:
1.	nagrado, pralni stroj »Gorenje PS«, prejme lastnik kupona št. 67225;
2.	nagrado, kotno brusilko Iskra, prejme lastnik kupona št. 67051;
3.	nagrado, multipraktik Iskra, prejme lastnik kupona št. 1302;
4.	nagrado, pet plošč pocinkane pločevine,
prejme lastnik kupona št. 1251;
5.	nagrado, 10 vreč cementa, prejme lastnik kupona št. 2
6.	nagrado, pet ur servisnih uslug, prejme lastnik kupona št. 1363.
Vsi nagrajencj naj se javijo na telefon (068) 25-091 (g. Rudi Šlejkovec), kjer jih čakajo napotki, kje in kako bodo prevzeli nagrade.
V_______________ČESTITAMO!	J
Republika Slovenija
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
VARNOSTNO-INFORMATIVNA SLUŽBA
vabi k sodelovanju za območje NOVEGA MESTA kreativne, komunikativne, dinamične, državljane R Slovenije
DIPLOMIRANE EKONOMISTE
—	aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika
—	zaželene delovne izkušnje
—	odslužen vojaški rok
Kandidatom nudimo:
—	kreativno in dinamično delo
—	možnost strokovnega izpopolnjevanja
—	možnost uporabe sodobne računalniške opreme
Poleg splošnih pogojev po Zakonu o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati še pogoje 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih.
Pisne vloge z življenjepisom pošljite Upravi za organizacijo in kadre pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, Ljubljana, Štefanova ul. 2, telefon št. (061) 327-290.
Svet Vzgojnovarstvenega zavoda Oton Župančič Črnomelj
razpisuje dela in naloge
1. pomočnik ravnatelja — pedagoški vodja
Pogoji:
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, in imeti:
—	opravljen strokovni izpit
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
—	strokovne in organizacijske sposobnosti
Pomočnik ravnatelja — pedagoški vodja bo imenovan za 4 leta. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in programom razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti v VVZ v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Svet VVZ Oton Župančič Kidričeva 18 b 68340 ČRNOMELJ
Osnovna šola Brežice, Levstikova 18,
išče sodelavce za naslednja delovna mesta:
—	učitelja SLOVENSKEGA JEZIKA, za nedoločen čas in s polnim delovnim časom;
—	učitelja MATEMATIKE ali MATEMATIKE-FIZIKE z znanjem računalništva, za nedoločen čas in s polnim delovnim časom,
—	učitelja TEHNIKE-FIZIKE ali TEHNIKE-MATEMATIKE z
znanjem računalništva, za nedoločen čas in s polnim delovnim časom.
—	učitelja NEMŠKEGA JEZIKA za poučevanje fakultativnega pouka za določen čas, s polnim delovnim časom (od 1. septembra do 24. junija);
—	učitelja GOSPODINJSTVA za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom od polnega.
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje po Zakonu o OŠ. Prijave z življenjepisom in dokazili o pogojih pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po končanem roku za prijavo.
Zaželeno je, da se oglasite na šoli.
UGODNO!
INFORMATIKA, ZASTOPANJE IN TRGOVINA
NA ZALOGI
NISSEI
»
:
.v.
.V.
1
•»
*:=
I
.V.
1
i
8
I
I

1
I
1
grocvet
1
Trgovina na debelo in drobno, d.o.o.
Cikava 50, 61290 Grosuplje tel. in fax 061-773-310
vam nudi po ugodnih cenah razno blago za vrtičkarstvo:
—	razna korita (glinasta, PVC, betonska)
—	lončke za sajenje (šotni, glinasti, PVC)
—	yiffi tablete, lončke
—	zemljo za presajanje	?>■:
—	gnojila
—	okrasno keramiko	3$
—	celofan, okrasne trakove in drugo	SS
—	beli pesek za grobove	Š3
Prav tako pa lahko pri nas ob vsakem času nabavite tudi jlji;: plin za gospodinjstvo.
I
I
Za obisk se toplo priporočamo.

UGODEN NAKUP VSEH TIPOV TOPLOTNE IN ZVOČNE
IZOLACIJE NOVOTERM
od 10. 6. do 1.8. ’92
v industrijski prodajalni KRKA NOVOTERM, d.o.o. Novo mesto, Bršljin 62, telet. (068) 21 -492
z 10% popustom na takojšnje gotovinsko plačilo ali
na 3 čeke brez obresti
okna ■ senčila ■ vrata ■ hiše
vrtne garniture - montažne stene ■ prenova oken
BOGATA IZBIRA - UGODNE CENE
JELOVICA
NOVO MESTO Ob potoku 5,068/22-772, METLIKA Vinogradniška41,068/58-716, KRŠKO CKŽ 21,0608/21-236
A
___VI NAM - Ml VAM_
Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure.
keraim
mm
NOVO MESTO OB TEŽKI VODI 122 tel./fax 22-947
—	največja izbira keramičnih ploščic
—	kopalnice Kolpa — najnižje cene
—	sanitarna keramika
—	centralno ogrevanje, vodovod, kanalizacija
—	kaminski vložki »Amity«, stropne obloge, prizme...

BETONAL TREBNJE
proizvodnja, prevoz in strojno vgrajevanje betona I
Tel. (068) 44-650 Cenjene kupce obveščamo, da lahko pri nas naročijo kvalitetne betone I 44-651 in storitve betoniranja po konkurenčnih cenah. Za takojšnja plačila nu-44-652 dimo 5% popusta!
VIDEO, RADIO - TV SERVIS ROŽIČ d.o.o.
Novo mesto, Pod Trško goro 45 tel/fax: (068) 21-229
Nudimo vam hitra popravila vseh znamk videorekorderjev, televizijskih sprejemnikov, hi-fi stolpov in avto radioaparatov. Storitve opravljamo tudi na domu. Pokličite nas!
Delovni čas: od 9. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure
VVWVX/VWVW%WVWWVWVWW\
		
	f 1 1 M	U
iwwww\
NOVO NOVO NOVO NOV<F~
Trgovina z avtodeli in dodatno opremo za:
AVTLKTAPT
ZASTAVA 101, 128, 750, P-126 • JUGO • GOLF • TOMOS • po naročilu vam v najkrajšem možnem času priskrbimo vso pločevino in ostale dele za vsa zahodna in japonska vozila
Dobite nas vsak delovnik od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure na
C. komandanta Staneta 6 v Novem mestu (podhod Alpine).
Tel. (068) 23-432	Podružnica Trebnje, tel. (068) 44-044
------------NOVO V NOVEM MESTU-


| INTERMARC
»»on - nron
Trgovina na debelo in drobno § tef./fax 068-24-663 § Zagrebška cesta 21 ^ Novo mesto — Slovenija
rezervni deli BCS
rezervni deli za motorje ACME LOMBARDINI sadjarsko-vinogradniška oprema rezervni deli kmetijske mehanizacije iz uvoza nahrbtne kosilnice KAVVASAKI vrtne samohodne kosilnice
HONEY MOON d.o.o. IT' iM Poročne obleke
S
Novo mesto, Cesta herojev 34, tel. (068) 28-301, 25-259
izdelovanje in šivanje poročnih, svečanih, maturantskih oblek ter oblek za obhajilo in birmo po meri posojanje svečanih oblek rokavice, konfeti, šlajerji
čiščenje in popravljanje vseh vrst svečanih oblačil
"KUPUJETE STENSKE OBLOGE?
Poiščite kataloge UM-WALL in presenečeni boste o bogati ponudbi notranjih in zunanjih stenskih oblog. Privlačni materiali in nenavadne barve toplotno in zvočno izolirajo, prepuščajo zrak, ne vežejo prahu, ne vpijajo cigaretnega dima, ne gorijo in z leti ne spremenijo barve.
BOGATA IZBIRA INDUSTRIJSKEGA MARMORJ/V!
Kar 89 različnih vzorcev plemenitih kamnov, granitov in kristalov italijanske firme ROVER Možna Peskana ali žgana površina. Plošče v standardnih dimenzijah ali raznih oblikah po
__________________.... Inf. po tel. (068) 21-776.
naročilu.
C,
m,
IkrSKO.
PODJETJE Zfi STEKLRRSTVO, PLESKARSTVO, EKOLOGIJO, TRGOVINO IN STORITVE,p.o.
vam po zelo ugodni ceni nudi stavbno pohištvo — okna, vrata.
Vse informacije dobite na tel:. (0608) 21 -035 ali 21 -561 v Krškem in na (0608) 62-223 v Brežicah.
vitalis Trgovina VARIANTA
Dilančeva 7 Novo mesto tel. (068) 23-886 fax. (068) 27-774
vas v petek, 12. junija,od 8. ure do 12.30 vabi v trgovino VARIANTA na Dilančevi 7 (pri ribji restavraciji), kjer vam bodo predstavili kozmetične izdelke ZDENKE KAHNE.
•	svetovanje
•	pregled kože
•	prodaja kozmetičnih izdelkov s popustom
•	nagrade za obiskovalke
/
market - delikatesa PERKO - OTOČEC
Telefon: 068/85-142
IPrihranite denar — obišcitel
•moške srajce-kratek rokav 1.350,00 SLT •riž ZLATO POLJE	124,70 SLT
•sirkove metle	250,00	SLT
•morska sol	45,50	SLT
•sadni sirupi	od 159,00 SLT dalje
•vino smederevka	74,00	SLT
TRGOVINA PIMEX d.d.
vse za izgradnjo vašega doma, delavnice, poslovnega prostora... v Cegelnici pri Bršljinu
NUDIMO VAM:
—	bogato izbiro gradbenega materiala, lesa in stavbnega pohištva
—	strešno opečno kritino zareznik, bobrovec, salonitno kritino
—	talne, stropne in stenske lesene obloge
—	gradbena lepila ter fugirne in tesnilne mase
—	termo in hidroizolacijski material ter tudi cisterne za vino iz nerjaveče pločevine.
OBIŠČITE NAS!
Prepričajte se o pestri ponudbi in zmernih cenah.
PIONIR - TRGOVINA PIMEX vas pričakuje vsak delavnik med 7. in 16. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro.
Informacije na telefon (068) 27-147 in 27-119
annn
Možnost dostave na dom, dajatve do registracije približno 47%. Posredovanje pri prodaji rabljenih vozil, odkupi, izvedeniške cenitve, prepisi.
proda:
R 4 GTL, letnik 89 R 21 TL, letnik 89 CLIO RT 1,4; dec./91	19.000 DEM
motor HONDA TRANS ALP XL 600 ENDURO,
letnik 90	7.500 DEM
6.100 DEM Delovni čas: od 9. do 15. ure 11.500 DEM
AMI d.o.o., Ljubljanska c. 27. Novo mesto
tel fax (068) 26-010
VI NAM - Ml VAM
• Če živali dolgo živijo skupaj, se vzljubijo, ljudje pa se zasovražijo. (Kitajski pregovor)
•	Resnica je skladnost pojma z njegovo stvarnostjo. (Hegel)
•	Dobro delati velja več kot zganjati hrup. (Chantavoine)
•	Bil sem edini človek v socializmu, ki je prisilil državo, da je sprejela pogoje posameznika. (Rugelj)
IZVRŠNI SVET
Skupščine občine Novo mesto
objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje ponudb investitorjev za ureditev pokritega teniškega igrišča v bivšem vojaškem objektu Trudbenik št. 2, locirane-„ ga v Bršljinu.
Investitorji morajo svoji ponudbi priložiti:
—	osnovne podatke o investitorju,
—	predlog adaptacijskih in konstrukcijskih rešitev objekta za pokrito teniško igrišče,
—	program spremljajočih dejavnosti (športno-rekreativne in gostinske storitve),
—	finančni načrt investiranja v usposobitev objekta za namen ter sofinanciranja komunalne in ostale infrastrukturne opreme.
Svojo ponudbo morajo zainteresirani investitorji poslati v zaprti ovojnici s pripisom »za javni razpis« na naslov: Sekretariat za družbeni razvoj Skupščine občine Novo mesto, Novi trg št. 6, Novo mesto, v 14 dneh od dneva objave javnega razpisa.
Nepopolne ponudbe ne bodo obravnavane.
Izbor najprimernejšega ponudnika bo opravljen v 14 dneh od dneva, ki je določen za oddajo ponudb. Ponudniki bodo o izboru pisno obveščeni.
Morebitne dodatne informacije lahko interesenti dobijo v strokovni službi Sekretariata za družbeni razvoj Skupščine občine Novo mesto osebno ali po telefonu št. 21 -040 int. 291.
K7. "KRKA " BRA 71)A
<®> AGROSERVIS
J*OT NA GORJANCE 8 NOVO MESTO
objavlja v soboto, 13. junija,ob 8. uri v AGROSERVISU, Pot na Gorjance 8
za poškodovani vozili: FORD SIERA 2.0 i T, letnik 1991 RENAULT 25 GTX, letnik 1985
licitacijo
izklicna cena 450.000,00 SLT (f izklicna cena 100.000,00 SLT
1 -
SPET PREVOZNA — Darko Resnik, Jože Johane in Anton Gramec so se lotili dela stare ceste Studenec-Bučka-Škocjan, obsekali grmovje, jo posipali s peskom in jo tako v dolžini enega kilometra spet usposobili za promet. Delajo v skupini Štirih domačinov, ki so bili preko sevniSkega zavoda za zaposlovanje že 19. marca dodeljeni kot pomoč za opravljanje javnih del v KS Studenec. Sodelovali so pri obnovi pokopališča, pri gradnji kanalizacije na Rovišču, popravili več cest in poti, dela pa je še dovolj, saj jih čaka še izgradnja kanalizacije v Brezovem, napeljava vodovoda na Zavratec in marsikaj drugega. (Foto: T. Jakše)
PRED KONCEM ŠOLE—Poslovilno srečanje pred koncem pouka in šolanja e srednji šoli sploh so fantje in eno dekle 4. a razreda novomeške srednje tehniške elektro šole priredili na Miklavžu na Gorjancih. Za začetek so se ogreli z nogometom, potem pasov blagem večeru zakurili ogenj in ob njem s pesmijo in v mladostnem veselju posedeli v noči (Foto: A. B.)
PREDSTAVITEV ŠOLSKEGA DELA — Minulo soboto so na metliški osnovni šoli pripravili odprt dan, na katerem so se starši seznanili z dosežki e iztekajočem se šolskem letu ter oblikami dela pri pouku. Starši so si delo svojih otrok v šoli z zanimanjem ogledali, naj večja gneča pa je bila e delavnici za tehnični pouk (nafotografiji), kjer so učenci izdelo vali različne uporabne predmete. Ob koncu odprtega dneva so učencipripaviliše bogat kultumo-zabavniprogram. (Foto: M.B.-J.)
V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR -KIN0 -službo |SCE - služboD0BI - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji -
PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
Dolenjska banka d.d. m	Novo mesto
AudioTEKS — NAJKRAJŠA POT DO INFORMACIJ
V	sodobnem svetu je hitra in kakovostna informacija postala eden izmed najpomembnejših dejavnikov za pravočasno in uspešno odločanje.
V	Ljubljanski banki Dolenjski banki d.d. vam med prvimi v Sloveniji nudimo možnost sodobnega in enostavnega posredovanja finančnih informacij preko home — ban-king sistema AudioTEKS.
KAJ JE AudioTEKS
Home — banking sistem AudioTEKS je avtomatski bančni informacijski servis, ki komitentom banke posreduje informacije preko telefonskega ali telefaks omrežja. Sistem AudioTEKS nudi informacije o:
*	stanju vašega tekočega, žiro ali deviznega računa
*	menjalniških tečajih tujih valut
*	obrestnih merah
*	borzni ponudbi in povpraševanju
*	ter raznih drugih aktualnih finančnih novostih.
Storitve sistema AudioTEKS bomo uvajali postopoma. Začeli smo s stanji vašega žiro in tekočega računa.
KAKO UPORABLJAMO AudioTEKS?
AudioTEKS lahko pokličete na tel. (068) 28-154 ali (068) 28-184. Po vzpostavitvi telefonske linije vam AudioTEKS pove navodila za nadaljnji postopek.
Bistvena za uporabo sistema je identifikacija uporabnika z osebno šifro. Osebno šifro lahko pri sodobnih telefonih z vgrajenim tonskim oddajnikom vtipkate preko številčnice telefona, pri starejših telefonskih aparatih pa potrebujete za vnos osebne šifre še žepni tonski oddajnik. Tonski oddajnik prislonite k mikrofonu telefonske slušalke, ter vtipkate šifro. Po izboru ustrezne vrste informacije vam sistem pove željeni podatek.
PREIZKUSITE DELOVANJE SISTEMA AudioTEKS:
Z namenom prikaza delovanja sistema AudioTEKS smo v banki določili testne šifre za poizvedbo o stanju na namišljenem tekočem ali žiro računu.
Po zvočnem signalu vtipkajte številko 10098 za poizvedbo stanja na žiro računu ali 20098 za poizvedbo stanja na tekočem računu.
Vnos šifre obvezno zaključite s pritiskom na tipko, ki je označena s kvadratkom #•
V	primeru, da ne razpolagate z ustreznim tonskim aparatom, vas vabimo, da se o možnostih uporabe sistema pogovorite v vaši matični enoti banke.
KAKO Sl ZAGOTOVITE STORITVE SISTEMA AudioTEKS?
Za poizvedbo po vašem tekočem ali žiro računu seveda potrebujete lastno, le vam poznano osebno šifro. V ta namen izpolnete zahtevek za izstavitev osebne šifre, ki ga predate v vaši matični enoti banke. Osebno šifro boste prejeli v zaprti ovojnici skupaj z navodili za uporabo sistema. Na okencu vam bodo na voljo tudi žepni tonski oddajniki z navodili za uporabo.
Vabimo vas, da se za vse podrobnejše informacije zglasite v katerikoli enoti Ljubljanske banke Dolenjske banke d.d. Novo mesto.
/O ljubljanska banka
DOLENJSKI LIST
y	USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ Dolenjski list Novo mesto, p.o.	%
%	UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan y
% (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, % % Breda Dušič Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka % Lindič -Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj Iurednik Priloge), Pavel Perc in A Ivan Zoran.	Z
Z IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 50 SLT, naročnina za 2. trime- Z A.	sečje 590 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne oraanizaciie. društva A
y, izriMjM oo ceiriam. rosamezna stevima 3U sli, naročnina za z. tnme- % sečje 590 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva A 'A	ipd 1.180 SLT; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga tuja valuta v 'A
K tej vrednosti) na leto.	7
j/ OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 850 SLT, na prvi ali A A	zadnji stran 1.700SLT; za razpise, licitacije ipd 1.000 SLT. Mali oglasi do de- A
'A	set besed 600 SLT, vsaka nadaljnja beseda 60 SLT.	>
A ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun 4 A	št: 52100-620-970-25731 -128-440519 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo j
's. —- -- ■ /J mesto).
« niesio/.	b
vj NASLOV Dolenjski list, 68001 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 130. Tele- y JZ fone uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propa- j A ganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24- Z /J 006; telefaz 24-098. Nenaročenih mkopisov in fotografij ne vračamo. Na / JZ podlagi mnenja (št. 23—92) ministrstva za informiran/e Republike Slovenije $ A spada Dolenjski kst med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne J A številke 3, za katere se plaču/e davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. 5 Z Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pra- '/ A "ca. Ljubljana.	f
'AZAVAiAiAAAAtfAAAAAAAAAAtAiAAAAAAAAAA''
tedenski koledar
Četrtek, 11. junija — Žalika Petek, 12. junija — Adela Sobota, 13. junija — Anton Nedelja, 14. junija — Metod Ponedeljek, 15. junija — Vid Torek, 16. junija — Jošt Sreda, 17. junija — Adolf
LUNINE MENE 15. junija ob 5.50 — ščip
kino
BREŽICE: 11. in 12. 6. (ob 20. uri) ameriška komedija Ko sreča potrka. 12. (ob 18. uri) ter 13. in 14. 6. (ob 18.
in 20. uri) ameriški akcijski film Zadnji skavt.
ČRNOMELJ: 12. 6. (ob 21. uri) ameriško-hongkonški akcijski karate film Zodijak Amerika 3.14.6. (ob 21. uri) ameriški kriminalni film Dober policaj.
KRŠKO: 14.6. (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Moja afriška avantura.
METLIKA: 12.6. (ob 21. uri) ameriški kriminalni film Dober policaj. 14. 6. (ob 21. uri) ameriško-hongkonški akcijski karate film Zodijak Amerika 3.
NOVO MESTO: 11. ter od 13. do 17. 6. (ob 18. in 20.30) ameriška gangsterska saga Bugsy. 12. 6. (ob 19.30) medobčinska revija odraslih zborov.
kmetijski stroji
TRAKTOR MAN, 22 KW, s koso in hidravliko, prodam. ® 76-442.	2578
TRAKTOR TV, starejši letnik, motor v okvari, prodam. ® (068)42-779.
2579
NOVO ROTACIJSKO KOSILNICO Muta 45 turbo ugodno prodam. S. 27-041.	2588
SNOPOVEZALKO in kotel za žganje, vse v dobrem stanju, prodam. Polde Vire, Hudo 5, Novo mesto, i. 20-548.
2593
TRAKTOR ZETOR 5011, kravo s teletom in nov molzni stroj Virovitica prodam. ® (068)76-528.	2595
KOMBAJN ZMAJ 133, letnik 1985, prodam. ® 42-219.	2616
TRAKTOR FERGUSON 542 ali 533 ter vrtno kosilnico prodam. ® 42-571.	2618
UNIVERZAL, 45 KM, 900 obratovalnih ur, prodam. Franc Petrič, Prečna 23, Novo mesto.	2620
TV 821 prodam, t 42-401.	2645
NOVO NAKLADALKO PIONIR, 20 m3, prodam 20 % ceneje. 59-117.
2667
kupim
KRAVO, dobro molznico, ali visoko brejo telico kupim. ® (068)76-262.
2659
JESENOVE plohe, debeline 5 cm, kupim. s. (068)43-618.	2660
motorna vozila
PRODAM PO POŠTI nove in poceni avto dele za jugo, Z 101, 126 P, golf, lado, renault (filtre, platine, razdelilne kape, ročna jermena, semeringe, solfidne žarnice, brisalce, vlečne vrvi, termo stikala ter kvalitetno avto kozmetiko), z, (068) 41-199 od 7. do 15. ure.	2573
TOVORNI AVTO Mercedes 1213, kasonar, letnik 1977, v odličnem stanju, registriran do 1993, ugodno prodam. ® (0608)43-064.	2591
STAREJŠI FIČO, registriran do julija 1992, prodam. Oskar Klemenčič, Roška c. 6, Dolenjske Toplice.	2597
Z 128, letnik 1987, prodam. Cesar, Mestne njive 4, Novo mesto. 2599 Z 128, letnik 1988, registriran celo leto, prodam. 47-579.	2601
JUGO 45 A, letnik 1987, ugodno prodam. Tone Šparovec, Korita 24, Dobrnič.
2602
LADO NIVO, letnik 1984, ohranjeno, prodam ali zamenjam za Z 101, isti letnik. ® 27-841.	2607
R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 3/93, prodam. Muhič, Mali Podljuben 2, Novo mesto.	2615
AUDI 100 GL 5 E, letnik 1979, zelo dobro ohranjen, prodam ali menjam za manjše vozilo, ® (068)24-213 int.259 (Pirc). Ogled v soboto in nedeljo na naslovu: Pirc, Slavka Gruma 84, Novo mesto.	2617
Z 750, letnik 1984 in Z 850, letnik 1981, oba registrirana, prodam, SC
27-	345.
JUGO KORAL 45, 6/89, bel, registriran celo leto, garažiran, ugodno prodam. Sr 27-989.	2623
GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam. Divjak, Dol. Prekopa, Kostanjevica, S. (0608)60-261.	2626
VW 1200, letnik 1975, prvi lastnik, dobro ohranjen, prodam za 2.000 DEM ali po dogovoru, s (068)52-612. 2629 JUGO KORAL 45, star tri leta in 5 mesecev, prodam. Hren, Jablan 21, Mirna Peč, 'rt 78-257.	2632
NEMŠKI KADETT 13 GL, 3 vrata, svetlo rjav, letnik 86/87, nanovo registriran, prevoženih 90.000 km, prodam za 10.200 DEM. - 76-418.	2635
FIČKA, letnik 1985, karambolirane-ga, voznega, registriranega do oktobra 1992, prodam. : (068)22-272.	2636
JUGO KORAL 60, 8/89, prodam. 25-788, dopoldne, ali 26-389, popol-dne.	2644
JUGO 45, letnik 1988, prodam, ti
28-	326 popoldne.
Z 101, letnik 1988, karambolirano, prodam. £• 85-334.	2647
LADO KARAVAN, letnik 1983, prodam, t 76-171.	2651
R 5 CAMPUS, nov, kovinske barve, lonirana stekla in zaščitena, prodam. Dušan Jančar, Volčičeva 24, Novo mesto.
2652
JUGO 45, letnik 1989, prodam, t 23-809.	2654
LADO KARAVAN, letnik 1986, prodam. Anton Šutar, Zaboršl 9, 68276 Bučka.	2658
JUGO 45, letnik 1990, prvi lastnik,
19.000 km, avtomatik 3, ugodno prodam, rt 87-336.	2661
ZA BOLJŠI SLUH

SIEMENS
Slušni aparati
TEST SLUHA IN NASVET
y-optika
Novo mesto
Komandanta Staneta 12
Vsako sredo od 9. do 12. ure tel. (068)23-110
MONTAŽA klasičnih in satelitskih anten, 'ut 44-129.	2119
PURANE, bele, težke pasme, stare 5 tednov, bomo prodajali od 6. junija dalje. Naročila in informacije na la: (068)45-622 ali (061)783-382.	2493
Nogometni klub FUŽINA -DVOR
organizira turnir v malem nogometu
?1 .junija ob 8. uri na Loki v Žužemberku
Prve 3 ekipe bodo bogato nagrajene. Prijave za turnir bodo pol ure pred pričetkom igre. Pokrovitelj:
SUMA KRAJINA
DVOR d o o . Dvor 51». Trt , Fan 06«'lr-470
G/ffette
CELOTEN PROGRAM DOBAVLJA
COTEM d.o.o.
TRŽAŠKA 116, UUBUANA, SLOVENIJA TEL.: (061) 263 675, FAX: (061) 263 673
GOSTINCI, POZOR! V najem oddam zabavne aparate, 's: (061)106-518.
2583
ROLETE in žaluzije izdelujemo in montiramo. Domžale, t (061)721-521.
TRGOVINA PALČEK, Škocjan, nudi nakup šolskih potrebščin po ugodnih cenah. Šolske torbe (1.433 SLT), zvezki A4 (108 SLT), A5 (64 SLT), peresnice itd. Se priporočamo! 5.(068)76-179.
<$>
Kovinska galanterija Konček Franc
Izdelujemo opremo za trgovine in poslovne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah.
Prepričajte se in nas pokličite po tel. (068) 65-278
BMV 318 E, star eno leto, prodam. V račun vzamem nov manjši avto. ® (068)24-780, dopoldne.	2664
126 P, letnik 1988, ugodno prodam. S? 23-828, popoldne.	2665
Z 750, letnik 1984, prodam. Martin Krakar, Kot 84, Semič.	2668
Prodam R5 Campus, letnik 91, november, ugodno. * 068/22-917.
obvestila
ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662.	1656
		
		
d.o.o.
TREBNJE, Kolodvorska 1,
Betonal Trebnje proizvodnja, prevoz in strojno vgrajevanje betona
obvešča cenjene stranke o spremembi novih telefonskih številk:
nove tel. št.
(068) 44-650 44-651 44-652
Študentke in dijakinje, POZOR!
Če potrebujete popoldanski zaslužek in vas veseli delo z otroki, če ste doma iz Novega mesta, Krškega, Brežic, Sevnice, Trebnjega, Metlike ali Črnomlia in imate telefon, se oglasite agenciji za baby sitting po tel. (068) 85-882!
/
Vse za poroko ali večji družinski praznik, od orehovih potic z domačo smetano, drobnega peciva, biskvitov, rolad in še česa, lahko naročite po tel. (068) 73-083.
A
AKVIZITERSKE SKUPINE! AKVIZITERJI!
Nudimo vam zelo zanimiv tehnični proizvod iz uvoza, namenjen predvsem za avtomobile in primeren za akvizitersko prodajo, pod ugodnimi pogoji.
Tel: 068/28-767 od 8. do 15. ure
V Fax: 068/25-622
VEDEŽEVALKA gostuje v Novem mestu 20. junija 1992. Prerokuje osebno ali preko slike
Tel.: (065) 26-839
-
KOMERCIALISTI!
Honorarno delo za zanesljivega, sposobnega in sodobnega komercialista. Plačilo po realiziranem delu ter druge izredne ugodnosti.
Tel: 068/28-767 od 8. do 15. ure
Fax: 068/25-622	j
Opremljen lokal, primeren za poslovne prostore, trgovino ali podobne dejavnosti, v centru Novega mesta, oddam. Tel. (068) 21-608 od 15. ure dalje.
PURANE za dopitanje prodam, ® (068)48-366.	2627
BELE TEŽKE KOKOŠI, rjave ne-snice in mlade jarkice prodajamo vsak dan na farmi na Gor. Lazah. Humek, ® 24-496.	2646
Za nedoločen čas zaposlim dva ključavničarja. Inf. po tel. (068) 65-278.
VITALIS
Trgovina VARIANTA Dilančeva 7 Novo mesto tel. (068) 23-886 fax. (068) 27-774 kombinirani otroški vozički 12.990 SLT
športni otroški vozički 10.990 SLT
Možnost plačila na 2 obroka
v________________________>
preklici
ANTON CETINSKI, Nova sela 10, Vas, prepovedujem vsako vožnjo in odlaganje odpadkov po moji parceli na Završ-ju. Kršitelje bom sodno preganjal. 2648
posest
VIKEND z zemljiščem (12 arov) v Brezovici Suhor prodam. Cena po dogovoru. 5. (041)688-929, po 15. uri.
2575
BUKOV gozd (3,25 ha), v okolici Kostanjevice na Krki, ugodno prodam, o (061)199-902.	2577
MLAJŠI VINOGRAD, 6 a, blizu železniške postaje v Semiču, ter 6001 črnega vina, nagrajenega na letošnji Vigredi, prodam. -5 (068)27-237, zvečer.	2592
VIKEND ZIDANICO, s 240 trtami, elektriko, vodo in asfaltno cesto, na Plešivici pri Metliki, prodam. 'ta: (068)51-814.
2606
V	BELI KRAJINI prodam parcelo z
gozdom (2,5 ha). Cena I m2/2 DEM. Možna menjava za osebni avto. 5 (068)23-241.	2609
TRAVNIKE, 77 a, prodam ali oddam košnjo na Dvoru. 5 (061)651-6! 1.
2611
HIŠO v bližini Mokronoga, možnost obrti, prodam. ® 78-401.	2614
V	BLIŽINI METLIKE prodam sku-
paj ali po delih posest v izmeri 6,5 ha in staro hišo z elektriko in vodovodom. ® (068)24-368.	2622
ZAZIDLJIVO PARCELO, z izkopom, v Črnomlju prodam. ® 27-573.
2628
NA MALKOVCU prodam ali zamenjam parcelo. Na parceli je stara zidanica in elektrika. ® (068)47-344.	2649
4 GUME MICHELIN, 155 x 14, prodam. ® (0608)31 -335.	2655
prodam
VRHUNSKO LEGLO črnih labra-dorjev Retriver, odličnih staršev, prodam S- (061)576-679.	2515
PLEMENSKO kravo in telico prodam. £ (068)56423.	2574
KOTEL za žganjekuho, nov, 80 1, ih koruzo prodam. Mišjak, Boričevo, Novo mesto.	2576
ZAHVALA
Tiho nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat
JANEZ VUKOVIČ
nosilec partizanske spomenice 1941
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo: zdravnikom ZD Črnomelj za obiske na domu, Občinskemu odboru ZZB NOV Črnomelj, Nogometnemu klubu Bela krajina Črnomelj, govornikom za besede ob slovesu, častni enoti 510. učnega centra TO Slovenije, zaslužnim častnikom 23. obmopnega štaba TO Črnomelj, Mešanemu pevskemu zboru Društva upokojencev Črnomelj, Godbi na pihala Črnomelj, kolektivu Žita,. Pekarni Črnomelj, sindikatu in sodelavcem SKS Belt Črnomelj, sindikatu in sodelavcem občinske uprave Črnomelj, sodelavcem podjetja Komet Metlika, sosedom in prijateljem za pomoč in darovano cvetje.
Njegovi: žena Marija, otroci: Ksenija, Sabina in Matjan z družinami, sestra Katica in drugo
sorodstvo
FRAJTONARICO h,e,a, odlično ohranjeno, prodam. Srečo Pate, Hudeje 15, Trebnje, ® 45-037, po 19. uri.
.	2581
ULIČNI APARAT za sladoled, LTH, dve ročki, prodam. ® (0608)70-598.
2582
NOV BETONSKI KOZOLEC prodam. Anton Borštnik, Brezovica 6, Šmarješke Toplice.	2584
NEMŠKI GORILEC, malo rabljen. Prodam. ® (068)25-827.	2585
VEČ PRAŠIČEV, do 100 kg, prodam. S- 65-694.	2586
MOLZNI STROJ prodam. ® 22->87.	2587
POMIVALNI STROJ Gorenje PMS 202, okroglo mizo (hrast) s šestimi tapeciranimi stoli, moderno sedežno kotno gar-oituro s tremi raztegljivimi elementi in šivalni stroj v kovčku, vse zelo dobro ohranjeno, prodam. 3? 27-312.	2594
MACESNOV žagan les prodam ali ^menjam za traktor Tomo Vinkovič. ® (0608)81-530.	2596
SIMENTALCA, starega 8 mesecev, Prodam. Hrastar, Sela 1, Mirna Peč.
PRODAM 1900 kosov malo rabljene strešne opeke Kikinda in 10 kosov betonskih mrež. ® 23-158
ANSAMBEL SLAVČEK proda novo frajtonarico Železnik b,es,as, sintesizer Technich SX-K-500 in Rolend E-20. 'K: (068)85-469.	2600
KRAVO, 9 mesecev brejo, žetveno napravo za BCS in siloreznico prodam. Anton Kastelic, Gor. Podboršt 11, Mirna Peč, ® 78-398.	2603
PEKINEZA samičko, bele barve, sta-r° 3 mesece, prodamo. S 25-898.
2604
KAJAK in kanu prodam. S (061) 319-272 ali (061)315-032, dopoldne.
2605
PRIKOLICO za osebni avto, novo, ugodno prodam. S (068)21-204. 2608 NOVO kotno brusilko Black and Pecker, 2000 W, prodam za 18.000 SLT. Železnik, Koštialova 25, Novo mesto, ® 22-416.	2613
BUKOVE BRIKETE, za vse vrste pe-brez lepila, prodam. Za okolico Novega mesta brezplačen prevoz nad dve toni. Embalirano po 25 kg. W (068)23-941, zvečer.	2619
STAR POD prodam. S‘ 27-982, popoldne.	2625
ZELO UGODNO PRODAM rezil-ko Black and Decker P59 - 24, vrtalni stroj BD 425 RE in vrtalni stroj BD 308 REK. * 85-342.	2630
NOV ČOLN MAESTRAL 9 in mo-
J°r Tomos 3,5 S ter prtljažnik za avto in francosko ležišče za eno osebo prodam. * (068)26-233.	2633
ČISTOKRVNEGA kokeršpanjela Prodam. ® (068)22-060, popoldne.
2634
PRODAM KIPER PRIKOLICO
4,51, cisterno za gnojevko, traktorsko prikolico Gaspardo ter umetno gnojilo NPK °-26-26 prodam po 1.300 SLT vrečo. 78-°98-	2637
PRODAM KPL, gostinsko opremo v najemniškem lokalu. Lokal obratuje in je m°žna najemna pogodba. Lokacija Šmarješke Toplice. Za odkup opreme so možne razne kombinacije, tudi kredit. a? 25-788, dopoldne, ali 26-389, popoldne. 2641 PRODAM GOSTINSKO OPRE-MO in aparate (ledomat, kavni mlin, rappe hladilniki, mize in drugo), vse 30 ceneJe- ®25-788,dopoldne,ali 26-389, popoldne.	2642
SITOTISK MIZO z vakuum črpalko, onto za zpiranje sit ter sita in rakle pro-m ali menjam za toplotni tisk na majice. » 25-788, dopoldne, ali 26-389, popol-
2643
SENO in letošnjo košnjo trave, ovco, mešalec, ladijski pod ter ohranjeno spalnico in domači sadjevec prodam. : 28-506.	2650
KRAVO s teletom in koruzo v strokih ali zruženo prodam. Jože Kastelec, Dol. Težka Voda 23.	2653
10 OVAC prodam. Sr 64-057.
2663
NOV TOMOSOV ELEKTRO-AGREGAT, 2 KW, prodam. S 23-553 od 16. do 19. ure.	2666
službo dobi
ZA OBMOČJE DOLENJSKE iščemo akviziteija, ki bi zbiral naročila za oglaševanje na displeju v Novem mestu (hotel Kandija). * (061)852-578, VAC-SET d.o.o.	2580
Trgovsko podjetje FAC išče večje število akviziterjev za prodajo po terenu. Možnost redne zaposlitve. ® (068) 85-392.
KV ZIDARJA, iz okolice Škocjana ali Šentjerneja, zaposlim. S (068)76-158.	2631
HONORARNO DELO, odličen zaslužek (20.000 SLT na teden), obvezen prevoz. S 20-340.	2638
IŠČEMO ŠTUDENTKO, zaželena kemijska stroka, ali trgovko za popoldanski čas. * 28-150.	2639
IŠČEMO AKVIZITERJE in vodjo skupin. Mi smo novi in imamo prodajane artikle. ® 28-150.	2640
ČE BI RADI s pridnim delom dobro zaslužili, se javite v četrtek in petek ob 19. uri v gostilni »Pod smreko«.	2656
ŽELITE IZBOLJŠATI svoj življenjski standard? Pogoj osebni avto. Oglasite se v četrtek ali petek med 17. in 18. uro. Borut Žulič, Adamičeva 6, Novo mesto.
stanovanja
LASTNO ENOSOBNO stanovanje v Novem mestu prodam ali zamenjam za večje. fL 26-693.	2589
UGODNO prodam stanovanje 60 m2, 20 km iz Novega mesta. ® 26-288 po 18. uri.
REDNO ZAPOSLENO DEKLE
nujno najame v Novem mestu garsonjero ali enosobno stanovanje. S- 28-918.
2612
V NAJEM VZAMEM manjše stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. »24-131.	2624
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Novem mestu in parcelo na Regrških ko-šenicah za večje stanovanje ali hišo. » 28-834.	2662
PRODAM najboljšemu ponudniku hišo (četrta faza), lokacija Ratež. a 21-218 in 28-850.
razno
VPELJAN novejši gostinski lokal, na dobri lokaciji v Novem mestu, prodam. Šifra: »LOKAL«	2352
POTREBUJEMO pomoč v gospodinjstvu dva do trikrat tedensko. ® (068)23-231.	2590
Samosto/iza
SLOVENIJA
ZAHVALA
V 78. letu starosti je odšla tiho od nas naša dobra mama, stara mama in sestra
ENI
MATJAŠIČ
z Veselice
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedi Albinci za poslovilne besede pred domačo hišo.
Žalujoči: vsi njeni
JhjN»\V»]T		2J-
ITT*] :(•]*] k IL'	k I	
V času od 23. do 31.5.1992 so v novomeški porodnišnici rodile: Lidija Urh iz Črnomlja — Vaneta, Helena Simec s Senovega — Roka, Simona Mencin iz Gabrijel — Anteo, Cilka Kobe z Jugor-ja — Katjo, Majda_Banič iz Šentjerneja — Sandro, Anita Špringer iz Dol. Toplic — Blaža, Alenka Lovrin iz Ručetne vasi — Primoža, Ksenija Pezdirc iz Metlike —Gregoija, Jožica Staniša iz Zaloga — Barbaro, Mateja Plantan iz Vasje vasi — Tino, Maijeta Zupančič iz Žužemberka — Marka, Maijeta Franko z Mirne — Lejo, Ivanka Grum
z Dvora — Lavro, Tanja Šašek iz Pristavice — Klemena, Majda Vidmar z Grma — Aljo, Silva Lozar iz Rožanca
—	Matica, Liljana Lukič iz Trebnjega
—	deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Stojka Pal-vovič iz Slakove 1 —Aleksandro, Vika Trefalt, Majde Šilc 21 — Lucijo, Brigita Luzar iz Adamičeve 14 — dečka. Čestitamo!
•	Vsi politični sistemi vsebujejo »sistematično farbanje« naroda.
•	Menjava vlade v Sloveniji bi bila podobna — menjavi strojevodja v iztirjenem vlaku.
M. BRADAČ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene in mame
MARIJE
KOŽELJ
iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki sojo spremili na zadnji poti v Zagradcu na Dolenjskem in ji darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Cilj je izpolnjen, pol je dokončan in konec upov je in hrepenenja in konec zmot, bolesti in prevar.
(A. Gradnik)
Ob boleči izgubi našega dragega
JOŽETA
ZUPANČIČA
iz Trebnjega, C. Gubčeve b. 2
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter z mislimi in cvetjem počastili spomin nanj. Hvala za izraze sožalja, govornikoma za tople in iskrene besede. Posebej se zahvaljujemo g. župniku, pevcem, gasilskim društvom, ZŠAM, društvu upokojencev in vsem drugim, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame in tašče
MARIJE
STIPANIČ
iz Gradca 74
ki nas je zapustila v 76. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebna hvala vsem sosedom za nesebično pomoč, govornicama Zofiji Bajc in Ani Malnarič za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevkam za ganljive pesmi. Hvala tudi delovni organizaciji Pionir iz Metlike in vsem ostalim za podarjeno cvetje. Vsem še enkrat prav lepa hvala.
Žalujoča sinova Tone in Slavo z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je zapustil oče, brat, stric in svak
MARTIN
KASTELIC
iz Gabija 108
Iskreno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, pevskemu zboru iz Gabrja za zapete žalostinke, Anici Korasa za poslovilne besede ter g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, bral, stari oče in pradedek
JANEZ NEMANIČ
iz Vidošičev 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujemo se sodelavcem Pionirja MKI Cikava in čebelarskemu društvu Metlika. Posebno se zahvaljujemo govornikoma g. Gačniku in g. župniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter lepo opravljen poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene, mame in stare mame
MARTE
LAVRIČ
iz Šmihela pri Novem mestu
*
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih nesebično pomagali ter lajšali globoko bolečino. Posebno zahvalo izrekamo sosedom, delavcem zavarovalnic TI-LIA in TRIGLAV iz Novega mesta, gospodu kaplanu za opravljen obred in govornici za poslovilne besede.
Hvaležni njeni najbližji
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
V 84. letu nas je zapustil dobri mož, oče, dedek, pradedek in stric
ANTON PAVLIN
borec Gubčeve brigade iz Petelinjeka 38
Iskrena hvala vsem, ki ste delili z nami bolečino, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, mu darovali toliko lepega cvetja in sveč in ga spremili k večnemu počitku. Posebna zahvala vsem dobrim sosedom za vsestransko pomoč, medicinskemu osebju za lajšanje bolečin in razumevanje. Hvala lepa organizaciji ZB Mali Slatnik, govorniku za poslovilne besede, domačim pevkam za čudovito zapete pesmi, sodelavcem Tovarne zdravil Krka, MKI Pionir, Mercator Standard, Labod Novo mesto in župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi Novo mesto, 9.6.1992
ZAHVALA
V 94. letu starosti je prenehalo biti srce našega dragega ata
IVANA SENIČARJA
Majstrovega borca
iz Smolenje vasi 37
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje in nam izrekli sožalje ter našega očeta v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se govornikoma g. Avscu in g. Kužniku za poslovilne besede, patru Felicijanu za lepo opravljen obred, šmihelskim pevcem za zapete žalostinke ter podjetju ŽG — Sekcija za vleko Novo mesto, Marcator-Standard Novo mesto, Mirna-komerc Sevnica za darovano cvetje, g. Dvorniku in g. Kovačiču za pisno izraženo sožalje.
Hvala vsem, ki ste v žalosti z nami.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Vsa sreča je pri nas minila,	Rada bi božala otročičke svoje,
ko tebe, draga mami, zemlja je pokrila.	omahnile so za vedno pridne roke tvoje.
Vse bolj osamljene naše so poti,	Nikoli te ne bomo pozabili,
odkar v temnem grobu počivaš, ljuba mami, tl na grob tvoj bomo rožice nosili
Nepričakovano nas je v 55. letu starosti zapustila naša draga žena, mamica, mama,
sestra in teta
ALBINA HUDOKLIN
roj. Luzar
iz Gorenjega Gradišča 9
Iskreno se zahvajjujemo prav vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, izrazili sožalje in pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, zahvaljujemo se tudi vsodelavcem Mehanske obdelave Revoza in sodelavcem pijučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Še posebna hvala g. župniku za lepo opravljen
obred.
Žalujoči: vsi njeni

DOLENJSKI UST
23
Igor Teršar
Ime Trebnjega je letošnjo pomlad zablestelo kar na dveh različnih republiških glasbenih tekmovanjih. Najprej, aprila, na Naši pesmi v Mariboru, letos prvič tudi mednarodni manifestaciji zborovskega petja, kjer je trebanjski Komorni zbor osvojil bronasto plaketo. Nekaj tednov kasneje, maja, pa še na tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov v tretji težavnostni stopnji, ko so si trebanjski godbeniki, in to na koncertu pred svojim občinstvom, prislužili zlato listino. Od vseh tekmujočih skupin iz Dolenjske so Trebanjci pokazali prav gotovo največ. Komorni zbor pa je opozoril nase že s tem, da se je na Našo pesem, kjer tekmujejo res, uvrstil kot prvi in do zdaj edini pevski sestav južno od Ljubljane.
Razumljivo, da je Trebnjega en sam ponos ob dejstvu, da sta se tako lepo uveljavili hkrati kar dve njegovi kulturni skupini Navsezadnje se to, da prideš na vrh, tudi ne zgodi vsak dan, sploh pa ne vsakomur. Tako komorni zbor kot Občinski pihalni orkester sta si visoki in ugledni priznanji pri-tekmovala pod taktirko in umetniškim vodstvom istega človeka. To je domačin Igor Teršar, mlad izšolan glasbenik, profesor na trebanjski glasbeni šoli kjer učence poučuje klarinet in flavto. Večji del uspeha na obeh tekmovanjih je najbrž treba pripisati njemu. Da gre za sposobnega, nadarjenega in perspektivnega dirigenta, ne more biti dvoma. O tem priča tudi štipendija, ki mu jo je podelil organizacijski odbor Naše pesmi za njegovo nadaljnje dirigentsko izpopolnjevanje. Z godbeniki pa si je poleg zlate listine prislužil še dve nagradi- za najboljšo izvedbo obvezne skladbe in za najboljši debitantski orkester.
Čeprav bronasto odličje za Komorni zbor in zlato odličje za Občinski pihalni orkester nista prišli naključno, sami od sebe,
ampak je bilo treba zanju še kako trdo delati imeti nič koliko vaj, vendarle nista bili glavni cilj niti pevcev niti godbenikov. »Že takoj ob odločitvi da gremo na tekmovanje, smo se dogovorili da se ne bomo obremenjevali s kakšnimi visokimi ambicijami pač pa naj bo naš glavni cilj izvesti tekmovalni program, kot ga bomo najbolje znali vse drugo pa bomo prepustili usodi češ: kar bo, pa naj bo. Očitno se je to dobro obneslo in bi kazalo še kdaj tako ravnati«
Tako pravi Igor in tudi brž doda, da bi i pevci i godbeniki prav gotovo manj dosegli če bi bili med seboj sprti in če si ne bi zaupali »Prvi pogoj za kakršnokoli kolektivno delo namreč je, da so medsebojni odnosi urejeni, da je tako kot v družini kjer se vsi poznajo in so si prijatelji Če tega v pevskem zboru ali v godbi ni ni mogoče normalno, kaj šele zares dobro delati Moram reči da je to pri nas v obeh primerih urejeno, da smo si bi rekel, vsi kot eden.« Nekaj pa jih je v obeh ansamblih, brez katerih bi Igor kol dirigent vendarle težje delal V Komornem zboru je to Mitja Prijatelj, v godbi pa Igor Hribar (dirigentov pomočnik) in Nace Škoda
Igor Teršar se ne more odločiti ali je raje dirigent pri pevcih ali pri godbenikih. Res je, da je pri Komornem zboru dlje časa že od ustanovitve leta 1986, na čelu godbe pa šele od leta 1990, ko je nasledil Ivana Matoša Sicer pa ima neprimerno daljši staž pri godbi katere član ježe 15 let. Kot godbenik in dirigent tudi nadaljuje družinsko tradicijo. «Moj oče Jože Teršar je bil od nekdaj zagnan za glasbo,« pripoveduje. »Ko smo se leta 1965 iz Logatca preselili p Trebnje, kjer je oče dobil službo v takratnem obratu Litostroja, se je takoj vpregel v godbo in tudi dosegel, da so tu odprli oddelek novomeške glasbene šole. Oče je godbo vodil vse do leta 1972. Ker je bila glasba tako rekoč v družini sva se ji že v otroštvu zapisala oba s sestro. Jaz sem v Trebnjem obiskoval nižjo, v Ljubljani pa srednjo glasbeno šolo hkrati z gimnazijo. Leta 1990 sem diplomiral na oddelku za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani«
Igor pravi, da kot dvojni dirigent ob vsem delu v službi najbrž ne bo več dolgo vzdržal Prenaporno je in ves prosti čas mu vzame. Tudi večerne ure. »Že več kot pol leta nisem videl TV dnevnika, pa bi ga vsaj kdaj pa kdaj rad Morebiti bo zdaj, ko so tekmovanja za mano, kaj bolje.«
I. ZORAN
d
0
5
1
0
0
0
0
\
i
.!i
0
0
0
0
0
0
J
!
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
»Daj nam, bože,
dobro leto!«
V Črnomlju bo od 12. do 14. junija jurjevanje
ČRNOMELJ — Od 12. do 14. junija bo v Črnomlju tradicionalna fol-klomo-turistična prireditev juijevanje, ki se ne bo bistveno razlikovalo od dosedanjih. Organizatorica ZKO Črnomelj pa obljublja, da hrani modi za prihodnje leto, ko bo jurjevanje že tridesetič in bo visokemu jubileju primerno obeleženo. Sicer pa tudi na letošnji prireditvi, katere pokroviteljica je skupščina občine Črnomelj, sponzoiji pa Socialistična stranka Slovenije, Zavarovalnica Tilia in Pivovarna Union, ne bo manjkal pester program.
V petek, 12. junija, bo ob 21. uri pri hotelu Lahinja tamburaški večer, v mladinskem kulturnem klubu pa koncert etnoglasbe, ki ga bo pripravil ansambel Šukar iz Ljubljane. V soboto bo ob 20. uri v juijevanjski dragi slovenski minister za kulturo Borut Suklje s pozdravnim govorom odprl večer z naslovom »Daj nam, bože, dobro leto!« Kresne običaje bodo prikazale folklorne skupine iz Adlešičev, Bojancev, Dragatuša, Predgrada in Starega trga ter kresnice iz Adlešičev, Dragatuša, Predgrada in Talčjega Vrha. Svatovske običaje bo predstavila folklorna skupina »Semiška ohcet« iz Semiča. Nedeljsko dopoldne pa bodo pod naslovom »Došel je, došel, Zeleni Jurij« z jurjevskimi in drugimi pomladnimi običaji, pesmimi in plesi popestrile folklorne skupine iz Črnomlja, Metlike in Pretoke. Prireditev se bo pričela ob 11. uri na Glavnem trgu.
Vse dni juijevanja bo v galeriji Mi-niart na ogled razstava slik Roberta Lozarja iz Črnomlja, v osnovni šoli Mirana Jarca pa v soboto od 11. do 22. ure razstava pasemskih mačk. Sicer pa organizator obljublja, da bo za prijetno družabno razpoloženje poskrbljeno z domačimi jedmi in pijačami ob domačih in malo manj domačih vižah.
M.B.-J.
KLIC V SILI
NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 19. in 21. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala pedagoginja Marija Gabrijelčič.
SEVNICA — V Sloveniji onesnaži- odstotke skupne dolžine večjih sloven-mo reke, kot da nas je dobrih 7 milijo- skih vodotokov je še čistih, nad 15 od-nov in ne le slaba 2 milijona. Le okrog 4	stotkov pa jih je v najbolj onesnaženi
Pitna voda — strateška surovina?
Ekologi napovedujejo, da bo v naslednjem stoletju pitna voda nadomestila nafto _________na lestvici strateških surovin —■ Akcija SDP — Spust po Savi___________
kategoriji. Mnogi od njih, celo Krka, so onesnaženi že ob izviru. Iz leta v leto se slabša kakovost podtalnih voda.
Na te grozljive podatke je ob svetovnem dnevu okolja, 5. juniju, preteklo soboto spomnila Ekološka pobuda, sekcija pri SDP, s spusti v čolnih po nekaterih najbolj onesnaženih delih rek Save, Savinje, Drave, Muer in Soče. V čolnih so bili tudi prenoviteljski prvaki. V posadki enega izmed dveh čolnov s skupno 22 veslači, kije krenil na pot po Savi od Hrastnika proti Krškemu, je bila tudi podpredsednica Sonja Lokar. Od Medvod nizvodno je Sava, najdaljša slovenska reka, v 3. ali celo 4. kakovostnem razredu. Kranj in Ljubljana s svojimi industrijskimi in komunalnimi odplakami, celjski industrijski bazen, industrija ter rudniki v Zasavju in Laškem, papirnici v Radečah in Krškem so njeni največji onesnaževalci. Program sanacije Save, kije stekel v letu 1988, je praktično popolnoma zastal.
Predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič, kije na bregu ob prodišču pri Jugotaninu pozdravila udeležence te manifestativne akcije, je opozorila, da bi vsekakor kazalo nadaljevati z gradnjo spodnjesavske verige elektrarn, a še poprej očistiti Savo vsaj za en kakovostni razred, kar so Sevni-čani zahtevali že ob sprejemanju ustreznih listin za gradnjo HE Vrhovo.
NALIJMO SI KOZAREC ČISTE VODE — Pod tem geslom je potekala sobotna akcija posavskih prenoviteljev ob svetovnem dnevu varstva okolja. V razglasu so opozorili, da si moramo kozarec čiste vode šele priboriti za nas in za naše zanamce. Mauricio Olenik je med približno triurnim postankom na bregu Save pri sevniškem Jugotaninu (na posnetku) povedal, da so med vožnjo po Savi od Hrastnika le tu in tam videli kakšno ribo, prve alge pa šele pri sevniškem železnem mostu.
Najmlajši novomeški trojčki
Rodili so se 2. maja v Ljubljani Jasni in Toniju Bahor — Doma po 25 dneh — Dobrodošla občinska pomoč
NOVO MESTO — Do letošnjega maja so bili Primož, Andrejka in Sabina Lukše iz Koroške vasi, sedaj stari dobro poldrugo leto, najmlajši novomeški trojčki. Vmes so se, pred dobrimi osmimi meseci, rodili Bihaijevi četverčki, 2. maja letos pa so v Ljubljani prijokali na svet zdaj najmlajši novomeški trojčki, Matjaž, Marko in Maja Bahor.
Ko sta se vzela, sta Jasna in Toni Bahorjeva govorila o več otrocih. Navsezadnje bi bilo škoda, da v veliki novi hiši v Bršljinu, kiji do dokončanja sicer še manjka kakšen detajl, ne bi odmeval otroški jok in smeh, ta najlepša melodija na svetu. Seveda nista mislila, da bosta hišo napolnila z otroki kar naenkrat, a se je zgodilo to. Da se bodo rodili trije, sta Bahorjeva vedela že kmalu, izpolnila pa se je tudi Tonijeva napoved o dveh fantih in punčki.
Jasnina nosečnost je potekala brez posebnosti, vendar v službo — zaposlena je v novomeški poslovalnici Globto-
priložnost sposodil kar kombi.
»Otroci so zelo pridni, tudi zdravi, le Marko malo več joka, ker ima kilo. Lačni so približno na tri ure. Marko in Maja, ki sta si tudi sicer zelo podobna, malo preje, Matjaž pa bi s spanjem največkrat že rad potegnil malo dlje,« razlaga mamica Jasna. Z malčki so seveda polne roke dela, ne le Jasnine in Tonijeve, ampak tudi Tonijeve mame, njegovih sester, dvojčic, in še kakšne, ki rade priskočijo na pomoč. Dobrodošla bo tudi »uradna« pomoč, ki jo bo Bahorjevim preskrbela občina v dogovoru z VVO. »Za otroke še poskrbiva, čeprav mora biti pri hranjenju še nekdo zraven, da kateremu od trojčkov ni treba čakati na stekleničko, plenice in vse drugo perilo ter gospodinjstvo pa je res prehud zalogaj, posebno, ker bo naraščaj še kar nekaj časa zahteval od naju popolno formo,« pravi očka Toni.
Poleg dveh pridnih rok je občina trojčkom namenila tudi nekaj denarne pomoči, 15 tisoč tolarjev za vsakega, v novomeški Lekarni pa so jim pripravili paket s hrano in negovalnimi potrebščinami. »Saj nismo reveži, a stroški res niso majhni. Če ne bo hujše, pa bomo že nekako,« pravita Bahorjeva, srečna starša treh malih štručk.
Z. L.-D.
RIBIŠKO TEKMOVANJE
ČRNOMELJ — Ribiška družina Črnomelj je preteklo nedeljo pripravila tradicionalno tekmovanje za pokal Bele krajine, na katerem je v lovu s plovcem sodelovalo 12 ekip. Tekmovanje je bilo na Lahinji pri Vranovičih, med ekipami pa poleg belokranjskih in dolenjskih ribičev tudi ekipa iz Duge Rese. Ekipno je zmagala 1. ekipa ribiške družine Črnomelj, sledili pa sta ekipi RD Metlika in Brežice. Posamično so bili najboljši Janez Bajer iz Novega mesta (3,95 kg), Anton Klepec iz Metlike (3,15 kg) ter Marjan Koren iz RD Brestanica-Krško (3,125 kg).
ZAPORNIK UKRADEL AVTO
MIRNA — 22-letni D. S. iz Tržišča, ki je trenutno na prestajanju kazni v celjskih zaporih, je utemeljeno osumljen, daje 6. junija dopoldne na Mirni ukradel osebni avto, last Lada J. iz Ljubljane. Tatu in vozilo so policisti izsledili na Pristavi pri Trebnjem.
£
BAHORJEVI TROJČKI — Najmlajši novomeški trojčki Matjaž, Maja in Marko Bahor so stari že dober mesec in so pravi korenjačkl (Foto: Z. L-D.)
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«!
Hudovanje nad vsakotedenskim obrekovanjem novomeškega župana — Obu-pan klic iz ločenskega Laboda — Pohvala šentjernejskim petrolovcem
Precej glasen in gostobeseden je bil v četrtek dežurni telefon, na srečo je poleg kritik prinesel tudi kakšen nasvet in pohvalo.
Slednje so bili iz ust Novomeščana Roberta deležni Petrolovi črpalkarji v Šentjerneju, ki veliko dajo na prijaznost, še preden človek sploh odpre usta, ti že očistijo stekla na avtu. Mestni pe-trolovci da takšne uslužnosti ne premorejo, je ugotavljal Robert, razlage za to pa seveda ni našel. Someščanka Milica pozorno prebira male oglase, v njih pa se pogosto pojavlja šivalni stroj za rob-ljenje, ki ga Dolenjski list imenuje »overlog«, čeprav je prava beseda zanj
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisat j, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
»overlock«. Milica je to pripombo utemeljila s krajšim telefonskim tečajem angleščine.
Na Rio Bačer, dolgoletno in sedaj upokojeno novinarko Dolenjskega lista, seje v četrtek zvečer spomnil Lojze Pavlenč iz Novega mesta, ki je povedal, da ne govori zgolj v svojem imenu. Potožil je za tistimi časi in Riinimi članki, ki da jih je z veseljem prebiral, sedaj pa se mora vsak teden naslajati ob neokusnih domislicah na račun novomeškega župana Marjana Dvornika. »Če ne znati pisati kaj drugega, tudi tega ne rabite. Saj ne mine teden, ko ne bi obirali župana, ki ga poznam toliko kot vas, toda zgolj iz človeškosti se postavljam v njegov bran. Ti, ki pišejo o Dvorniku, mu ne segajo niti do kolen, to, kar počenjate, pa je že mržnja. Če boste s tem nadaljevali, pridemo na Dolenjski list, časopis bomo odjavili in zahtevali povrnjeno naročnino. Kar je preveč, je preveč,« je razburjeno hitel pripovedovati Lozje Pavlenč.
Ne dosti manj ogorčena je bila Marija iz novomeškega Laboda. Takole je potožila: »Sem le ena od 320 delavk ločenskega Laboda, ki bi rade vprašale generalnega direktorja Milana Bratoža, zakaj ne razišče početja v.d. direktoija v Ločni, Ludvika Judeža. Dvakrat smo ga pisno opozorile na stvari, ki se dogajajo v tovarni, pisale smo tudi sindikatu, toda odgovora in ukrepanja ni. Ta čas pa se naš direktor veselo sprehaja po proizvodnji in grozi, kako lahko vsak hip katero od nas nažene na cesto. Smo si po petindvajsetih letih dela zaslužile kaj takega? Ne zahtevamo pa nič drugega kot zgolj človeške odnose in razmere za delo, delati namreč znamo. In
to trdo in garaško.«
Franc Koncilja je doma iz Rumanje vasi, poklical pa je zavoljo vroče krvi krajanov, ki so jo do vrelišča privedli delavci novomeške geodetske uprave. »Že pred štirimi leti so s čudnimi meritvami nerazumno prestavili meje, njihovo natančnost pri delu najbolje ilustrira podatek, da so z mejo prepolovili celo 300 let staro vaško hišo. Nič drugega nočemo, kot da meritve opravijo še enkrat,« je odločno pribil Koncilja. Odločno pa je v svoj konec — gre za naselje Danila Bučarja v Novem mestu — odgovorne povabita tudi dolgoletna naročnica DL. Pravi, da tabla z napisi trgovin ob poti, ki od osnovne šole v Bršljinu pelje do glavne ceste, zakriva preglednost, bralka celo napoveduje nesrečo, ako tabel nekdo ne bo odstranil. Hkrati pa vabi policiste, naj si nekoliko pobliže ogledajo divjanje z motornimi vozili po naselju.
Pa še nekaj: glasu iz Bršljina, ki seje predstavil za Lojzko D. in javil, kako je na svojem vrtu pridelal krompir orjaških dimenzij, ki da si zasluži obisk fotoreporterja in objavo na zadnji strani DL, sporočamo, naj to novico javi vsaj kak mesec kasneje.	B. B.
urja — ni smela, zadnje tri mesece pa je celo preživela v bolnišnici. Trojčki so se rodili po 32 tednih nosečnosti s carskim rezom. Prvi je 2. maja ob 6 minut čez trinajsto uro prijokal na svet Matjaž, ki je bil s 1.780 g in 46 cm tudi največji korenjak. Drugi seje minuto kasneje rodil 1.540 g težak in 42 cm dolg Marko, tretja pa še minuto kasneje Maja, ki je ob porodu tehtala 1.720 g in imela 45 cm. Novorojenčki so bili kljub precej predčasnemu rojstvu krepki, tako da so v inkubatoiju preživeli vsega dva dni. Napredovali so tako hitro, da so že po 25 dneh imeli vsi prek dva kilograma in dobra dva centrimetra več in so bili nared za odhod domov. Oče Toni, vodja sekcije za vleko vlakov pri Železniškem gospodarstvu v Novem mestu, sije za to
Lestvica narodnozabavne glasbe studio ^ Studia D in Dolenjskega lista
Jff Mnjt*'-*’
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado IRENI VARL iz Kamne Gorice. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna:
1	(3) Temna noč - ANS. T.VERDERBERJA
2	(1) Moja pipca - ANS. L.SLAKA
3	(2) Lovska stava - SPOMIN
4	(5) Pri plavolasi Katrci - TRIO SVETINA
5(10) Spet smo se skupaj zbrali - ANS.BR. POLJANŠEK
6	(4) Dolenjska - MODRA KRONIKA
7	(8) Vesele deklice - VRTNICA
8	(7) Moji plavolaski - ANS. T. ISKRE
9	(6) S frajtonarco po svetu - P. FINK
10	(-) Lojtrca - PIHALNI ORK. TREBNJE
Predlog za prihodnji teden: Oče, voščimo ti - ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTI
S/VS/WWWWWWVW^WWW5AA^A/WWVS/5AAA^ S V
5
6	Glasujem za:
Z
Moj naslov:
I
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103. 68000 Novo mesto
4
♦
♦
♦
♦
FOTOGRAFIJ NE TRGAJ PREZGODAJ

fciscotfhn
kosou Ijram
(Somjr Iflrijpoljf
v petek, 12. junija ob 21. uri
DON MENTONI BAND
To je bilo pred dvajsetimi mogoče petindvajsetimi leti Klotilda Zračnikova je kot poblaznela skakala po Hitrotkalu in tulila:
— Petelinčič prihaja!
Vsi od vratarja do direktorja vseh direktorjev, so vedeli, da je Petelinčič visoka repiška živina. Večkrat so ga kazali po televiziji, po časopisih pa so pisali, da bo Petelinčič naj verjetneje postal celo predsednik Repičeve Drage. To pa niso mačje solze.
— »S Petelinčičem sva na ti, skupaj sva bila v brigadi!« se je tolkla po prsih Klotilda Zračnikova in od nekod v dokaz privlekla na svetlobo orumenele čmo-belefotografije. Na sliki sta bila naslonjena vsak na svojo lopato.
— Ob otvoritvi mostu ga pozdravim. Še več: planila mu bom v objem, se je bližala transu Klotilda Zračnikova z mnogo večjo hitrostjo,
kot se je primikal dan, ko bo Petelinčič slavnostno odprl Most bratstva in enotnosti čez Zeleno reko...
Tribuna, na kateri so bili praznično odeti pomembnejši Repičani, seje zlatila v jesenskem soncu. Med vzhičenimi in srečnimi obrazi je bilo opaziti tudi Klotildo. Dobremu opa-zo valcu ni moglo uiti, da se je silila v ospredje, kolikor se da blizu k Pete-linčiču. Tako so jo ujeli tudi fotografski aparati Med njimi možev...
Petelinčičev govor je bil zelo odmeven, oster, v nasprotju s politiko Zveze, h kateri je sodila Repičeva Draga Po nekaj dneh je Klotilda Zračnikova razkazovala šop fotografij, na katerih se je v barvah smejala tik ob razgretem Petelinčiču, in hitrotkalske babnice so se hotele razpočiti od zavisti
Toda kot strela z jasnega je prispela v Repičevo Drago novica da
so Petelinčiča odžagali ter ga razglasili za narodnega sovražnika številka ena Najbolj pučeni so vedeli povedati da so ga vrgli p ječo, kjer bo najverjetneje zgniL
Klotilda Zračnikova je v hipu raztrgala čmo-bele in barvne slike. Ob tem je histerično kričala »Svinja! Nikoli nisem bila z njim v brigadi!«
Pred dnevi se je Petelinčičpoja vil p osrednji televizijski inforamativni oddaji Bil je videti zdrav, dobre volje in napovedalje vrnitev p repiške politične vrhove.
Klotilda Zranikova se je vznemirila Zdrvela je k sosedi da bi ji povedala kako je bila skupaj s Petelinčičem v brigadi Zaradi pred leti raztrganih fotografij bi se najraje počila Kanček veselja ji je vlivala le misel, da p takratni paniki ni zabrisala v ogenj vsaj — filma
TONIGAŠPERIČ