Veliko delovnih poškodb v gradbeništvu Najpogostejši vzrok slaba delcvna organizacija Fred kratkim je bila ti-ckana knjiga »Oelo in de-lovni poguji v gradbeni-etvu.« lzdajatelj te korist-ne edicije je Komisija. za prvučevanje dela in de-tovnih pogojev v gradbe-ništvu Knjiga se ukvarja 8 problemi graditve, grad-beno operativo, podnebni-mi pogoji in sezonskim snačaJMn rieia, i gradbe-no «hrtio, c industrijo gradbenega materiala, s probtemom fc»drt>T, * gi-banjem dehrcnr site, s prohlrmi, ki rzvirajo iz iletovnita raimerij, i de-lovnimi in živUenjskimi pogoji, z iivljen.iskim staratenlom in elelavskim samoupravljanjem v tej va/iri panogi našega go-Spotfarslva. Razlage so podkrepljene % obsežnirn statističnim matcrialom in 8 pritogami, ki tiopolnju-Jejo pndobo stanja našega gradbeirištva. Na tem mestu objavlja-mo tisti oddelek knjige »T>e!o in delovni pogoji v sradbeništvu«, ki se nana-Ka na delovno zaščito. Tehnična in higiensko-zdravstvena zaščHa Analaza delovnih poškodb iq. tošpekcdja na terenu sta po-fcazali, da se pretipisi pravil-tuta o higieaskj u\ lebnični zaščiti pri delu v ,gradbeni-štvu ne izvajajo v zadosuni niei-L Do v-rste nesreč je pri-žlo zaradi premalo ziavarov-a-mtx in aepredpi&aoo postav-Ijemiii odrov, ne dovolj zava-povaoih dvigaj, vitlov jn stro-jev, nepravijn© izvedenih dektričiiih Lnštalacij, pokvar-Jenega aiodja, nezavarovanih odprun in lukenj, sirmih rav-nin, stopnic, lestev, podajev itd. Priznati je treba, da se tehiniiSno vodstvo, ko je opo-zorjeco na pomanjkljivosti in zašč-ito, skeraj redno zavzame za njihovo odpravo, da pa jih ne ugotavlja, dakler se ne zgodi nesreča. Po drugi strani pa ni si&tema v vztrajnosti iz-vajanja in vzdi-ževanja zava-rovalnih ukrepov. DeJovna sila v gradbeništvu zelo flukUiira, pnhaja pa ve-činoma z vasi. medtem ko je delo samo zvezano z najraz-ličnejšfflaod nevamofctmL Delav-ci ne poznajo pravilne in ne-nevartae inetode pvojega dela, še r»a«ij pa poencialmh nevar-nosti, ki so taiko številne na grsdbišču. Podjetje ni zave-zbitk), da bi jxistavilo kvalifi-cdrano tehmeno osebo, ki bi bi]a odgovorna za izvedbo uikrepov hdgienske in tehnične zaščite, za kontroic pravilno-sti ip varnosti deJovnih me-tod Ln predpdsainega izvajamja posameznih deLovnih operacij. Ker je tvegianje pri nesrečnih naJsfljučjih v gradtoerMŠtvu eno izmed^ največjih (v povprečju odpade pri vseh iadustJijskah vejah na tisoč dclaveev 168 poSkodb, na tisot gradbendh delavcev pa okrog 240 po- škadb), bi bilo potretono ta ukrep obvezno predpisaiti, Raznovrstnost in živahnoet horizontalnega in vertikalne-ga transporta povzročata, da postanejo delavci brezbiižrvi za nevarnosti in da niso pou-čeni, česa ie morajo varovati. Primcrna signalizacija bi rno-gla mibiJiziraiti njhovo pozor-nost in zmanjšati v določeni meri žtevilo nesrečnih piime- rov, sedaj pa ninnamo predpi-sanega sistema take signaliza-cije. Nimanno izdelainih predpi-sov o strokovnih in osebnih • kvalifikacijah za 6elo na ne-varnih mestih (minerji, gra-ditelji tovarnigkih ddmnikov, voditelji transpoi-inih naj>rav), posebno, če je od »jih odvtena vannost drugih delavcev. Pri sedanjem stanju lahko pride-jo na taka d©;ovne mesia bož-jastniki, alkoholLki, delavci, ki so nagnjeni k sr&ii kapd, itd. Osebna varovalna sredstva, ki K mogla v znatni nner: zmanjšaitj gtevilo delovnih po-škodb, v gradibenišlvu zelo malo uipoi-atoljajo. Preventivno fcdravstveno zaščito ne izvajajo celo na ve-likih gradbiši-ih. Niti podjetja, niti ljudski odbori ne zado-žujejo zdrav&tvenh delavcev s preventivno zdravstvano služ-bo. Novih delavcev ne pregle-dajo pred vstopom na delo, niti ne kom.trolira>o med de-lovnim časom, ali delajo v hi-giemskih raanerah. Nihče n€ voda resnega nadzara nad po- goji preiirane. nasiamilve, pit-ne vode, nujnih sanilainih na-prav, nudenja prve pomočd itd. Način nud«iia prve pomoči je v gradbemih poojetjih nepo-poln :n neodgovoren. Tako na-stanejo velike izgube zaradi okvare zdravja po&kodovanoh delavcev, a tudi ekonomske izgube so znaUie. Nekaj podatkov o nesrečah pri delu V knjigi »Delo in delovni p<>goji v gradtoeništvu« je tudd vrsia podatkov o delovnih ne-srečah. Na kratko bomo v iz-vtečku podali nekaj šieviik. Statistični podatki kažejo, da odpade v naši diž;wi peti-na vseh prj deiu poškodovanih na gra-dbenišlvo. Na tiioč za-poslenih dalavcev anaša v giiadbeništvu Srbdje žtevilo poškodovanih 204, • na Hrvat-skem pa 235. V kidustrija gradbenega materdala so š!e-vjlke še višje: v Srbiji 221, na Hrvatskem 243. Po številu smrtnih nesreč je gradbenišfcvo na prvem mestu. Poškodbe v tej panogi prav karakterizira visoko število hudiih telesjnih poškodb. K temu je treba dodali še to, da je števiJo lah-kih telesnih poškodb znatno veeje, ker 06tane mnogo pri-raerov neprijavljenih. Razen tega bi morali k poškodibam prišteti najmanj polovico vseh kožnih in >podkožniih gnojenj, ker nastanejo aaradi okužb pri ubodih in praskah, ki jih de-lav« dobijo, ko dolajo z grad-benim materialom, Vzrofe Slaiba delovna organizacija POmanjkanje strokov. opreme Nepravulnostj pri ureditvi delovišča Pomanjkljivosti tehn. zašfiite Zatrpanost dekrvišča in poti Pomanjkanje osebnih zsšiit. sredstev Pokvarjene naprave Pokvarjeao oxodje Analiza podatkov po lelih . staroeti in poSkodbah nud4 za-nimivo gradivo. Največ ne-sreč doždvijo delavci, ki so ptari 18 do 25 let Razen tega jesno izhaja tudi to, da se v tej veji moškim dogajajo ne-sreče trikrat bolj pagosto ka-kor žens»kam, oziroma da pri-de na eno poškodbo žens.te 50 poškodb moških, medrtem ko je razmerje v zapo6lenoeti 17 pro« 1. Na Stevflo poskodb vpliva tudi dolžiiia delovn^a staža. N-ajveč poškodiDvanih ima dve leti staža. Na to se navezuje tudi vpliv preutrujenostL Naj- Zanimivi so podatks o vzro-kih ncsrečnih primerov v letu 1954 v Srbiji (podobuio je tudi v drugoh" republikah). večje število poškodb se doga-3» med sedmo in oemo detev-do uro, še več pa med naelur-nim delom Splošni \t3& do-polnjuje tudj dejstvo, da od-pade nad 50 odstotkov vseh poškodb na alkoholike. Vsi ti podatki opozarjajo na potrebo okrep>ljeoe zaščite pri delu v gradbaništvu. Posebno delujejo kot opozoriio strokov-nemu vodstvu podjetja in or-ganom upravljanja. Ni dvoma, da bo (Ajava teh podatkov in vse knjige, o kateri smo go-vorili, pozitivno vpiivala na boljšo deiovno organizacijo in na Kmaiijšanje števila po-škodb.