kreditom , z lesom in dvem a tesarjem a. Tako je n as ta la G aljevica v le tu 1928 k o t ena izm ed š tev iln ih d rug ih delavsk ih b a ra k a rsk ih kolonij v nepo­ srednem obrobju L ju b ljan e (npr. S ib irija , G ram ozna Ja m a, Vič — Brdo, K olezija, Ižanska C esta itd .). Leta 1930 je stalo .na G aljevici 100 barak , v n as led n jem le tu že 120 hišic. L eta 1937 so n aš te li n a G aljevici 157 s tan o ­ vanj s 635 preb ivalci; danes š te je še 120 hiš in im a okrog 400 prebivalcev. Š tu d ija sodi v okvir etno lošk ih p roučevanj m estn ih in p rim estn ih na- selij. Težišče n jenega zan im an ja je nam en jeno členitv i vseh tis tih najbo lj b istven ih d ružben ih odnosov m ed ljudm i, ki neposredno vplivajo n a vsak­ dan ji u tr ip ž iv ljen ja v naselju . Več desetletij je b ila G aljevica izredno sa­ m osvoja in enov ita socialna skupnost preb ivalcev , k i so živeli v »zasilnem« stanovan jskem naselju . P rav zap rav je to b ila av tonom na stanovan jska so­ seska: p reb ivalci so b ili 'družbeno izredno izenačeni, m ed seboj tesno po ­ vezani in so lidarn i d rug do d rugega. V zadn jih dveh (ali celo treh ) d ese t­ le tjih pa je izgubila svojo n ek d an jo enovitost. D anes je večina h iš obnov­ ljen ih , p rez idan ih ali na novo izgrajenih. S tan o v an ja so posodobljena in m o­ dern iz irana z novo oprem o; sp rem enila se je socialna in zaposlitvena sesta­ va stanovalcev. T ud i v tem pogledu so danes zna tno večje raz like m ed p re ­ bivalci, kot so bile p red vojno. D el G aljevičanov se je po d ru g i vo jn i odselil v boljša s tanovan ja v blokih; n jihove dom ove so pokupili nov i p riseljenci v L jub ljano . Toda v zad n jem desetle tju se n a G aljevico že v račajo vnuk i p rv ih naseljencev , k a te r i dom ove s ta rih s ta ršev tem eljito p reu re ja jo . Če­ p ra v se je v naselju ohran ilo še m nogo sledov iz p redvo jnega obdobja, pa se je vendarle razk ro jila n jegova n ek d an ja socialna sestava in m edsebojna povezanost. G aljev ica se je očitno razločevala od š tev iln ih sosednjih in b liž­ n jih naselij tu d i po tem , da so p reb iva lc i sam i p ridelovali vso po trebno ze­ len javo za sebe in h ran o za kokoši, zajce in prašiče. V socialnem pogledu je b ila izrazito izolirano p redm estno naselje . O dvisnost od la s tn ih p ridelkov ji je d aja la bolj pečat delavsko-km ečkega k o t pa m estnega naselja. K njiga je lahko izredno dragoceno napo tilo tu d i našim raziskovalcem (socialno) geografsk ih značilnosti obm estn ih naselij. Č eprav sam a razp o re­ d itev snovi n i tako p reg ledno p red sta v lje n a in zaokroženo podana po po ­ sam eznih poglavjih , k o t to te r ja geografska m etodologija, pa vendarle ob p re b ira n ju kn jige spoznam o vse tis te geografske sestav ine in n jih o v e zna­ čilnosti, k i so pom em bno oblikovale fiziognom ijo tega delavskega naselja. K a jti p re d nam i v po lnem u tr ip u vsakdan jega ž iv ljen ja zaživi »Žuljava vas«, kot so m nogokrat v p re tek losti im enovali G aljevico, z vsem i svojim i tego­ bam i, radostm i in prednostm i, ki so jih dajale hišice z v rtov i svojim las tn i­ kom in stanovalcem . Ob p reb iran ju kn jige doživljam o celoten razvoj n a ­ selja: od postav itve p rv ih lesen ih h išic in vselitve naseljencev do njegove d anašn je fiziognom ske in d ružbene preobrazbe. P rip o m n iti pa m oram , da bi celo tno delo — gledano z očmi geografa — še pridobilo n a vrednosti, ako bi b ila uvodom a p red stav ljen a geografska lega in položaj nase lja z v i­ d ika celotne lju b ljan sk e m estne aglom eracije , bodisi z v id ika p rom etnega om režja in raz ličn ih naravnogeog rafsk ih enot, k i sestav ljajo L jub ljano in n jeno zaledje. Res p a je tud i, da so posebnosti in p ren e k a te re p rirodne značilnosti galjev iškega delavskega selišča »razdrobljeno« p rikazane skozi veliko večino poglavij. N jihove značilnosti spoznam o, ko knjigo v celoti p reberem o. M. Nate.k Ivo Puncer, Dinarski jelovo bukovi gozdovi na Kočevskem. SAZU, raz­ red IV, R azprave X XII/6, str. 407— 561, L ju b ljan a 1980. M ed tisk an a dela, ki vedno bolj š irijo poznavanje gozdne vegetacije v S loveniji, se uvršča tu d i razp rav a Iva P uncerja . A v to r si je za cilj postav il podrobno p roučiti jelovo bukove gozdove v jugovzhodni k rašk i S loveniji. P r i tem stopajo v ospred je gozdovi, ki p rek riv a jo širše področje K očevja. D inarsk i jelovo bukovi gozdovi v tem delu S lovenije poraščajo višje kraške p redele (na K očevskem okoli 40 000 h a ) , zlasti od 700 m navzgor. Tu p red ­ stav lja jo prev ladu jočo gozdno združbo. Tako d a je jo celi p o k ra jin i svojske poteze, zlasti če se spom nim o na oh ran jen e p ragozdne površine p ripadajoče te j združbi. R azprava izhaja iz obilnega fitocenološkega grad iva, u re jen eg a v deset tabel, dodanih v prilog i. O b z b ira n ju tega g rad iva je av to r posvetil večjo pozornost n a rav n im in an tropogenim dejavnikom , delujočim n a jelovo b u ­ kove gozdove. Izv irn i p risp ev ek d e la so re z u lta ti m e rjen j zračne ‘te m p era ­ tu re in zračne v lage v raz ličn ih vegetacijsk ih eno tah osnovne združbe. P o ­ kazalo se je, da so vp liv i m ikroklim e pom em ben de javn ik p ri ob likovanju ra s tn ih razm erah , to pa se odraža v vegetaciji. S p loh je av to r p rik az u podneb­ n ih razm er posvetil veliko pozornost. Poleg podneb ja so p rikazane še re lie f­ ne in geo laško-petrografske razm ere . P rs ti so p red stav ljen e z opisom n jih o ­ vih g lavnih značilnosti, podan p a je tu d i p reg led g lavn ih en o t p rs ti n a K o­ čevskem . Od n arav n ih de javn ikov je vegetacija podana v posebnem poglavju. V ločenem pog lav ju p rikaže av to r zgodovinski razvo j p roučevanega ob­ m očja in gospodarjen je z gozdovi. M ed vegetacijsk im i zan im ivostm i so n a k ra tk o p red s tav ljen i tu d i p ragozdni ostank i na K očevskem , ki jih štejem o m ed najbo lje oh ran jen e pragozdne rezerv a te v S loveniji. V pog lav ju o go­ sp o d a rjen ju z gozdovi spozna čitalec sukcesije in degradacijske oblike ve­ getacije k o t značilno posebnost K očevskega. V egetacijsk i razvoj po teka od izkrčitve jelovo bukovega gozda in po opustitv i paše in košn je p rek o raz ­ n ih s tad ijev trav išč in g rm išč zopet do k lim ozonalne združbe jelovo bukove­ ga gozda. V osredn jem poglav ju š tu d ije je podan dopoln jen p reg led združbe d in a r ­ skega jelovo bukovega gozda. V n jem so flo ristično opisane in ekološko o- p red e ljen e š ti r i nove subasociacije in tr i v a rian te . Tako se sedaj združba člen i n a osem suibasociacij, k i se ločujejo m ed seboj po flo rističn i sestavi, ra s tn ih razm er in fiziognom iji. Za videz p o k ra jin e je zanim ivo, da se na določenih re lie fn ih oblikah, p rs ti in m ikro te r m ezoklim atsk ih razm erah p o jav lja določena subasociacija. Tako n p r. zelo kam nito ikraško površje iz kom pak tn ih ju rsk ih in k red n ih apnencev te r p litve hum usno k arbona tne p rs ti po rašča jelovo bukov gozd z m ahovi (A bieti-iFagetum d inaricum n e - ckereto sum crispae). N ajbolj razširjeno vegetacijsko enoto jelovo bukovih gozdov p red s ta v lja subasociacija z gozdno bilnico (A b ie ti-F ag e tu m d in a ri- ■cum tfestucetosum ältisisim ae), ki p re k r iv a 70% vseh rastišč tega gozda n a p roučevanem obm očju; porašča sred n je velike do velike ploskve tu d i do 200 h a in več. Za vse subasociacije n av a ja av to r m ed rastiščn im i razm eram i relief, litološko osnovo in prsti. Z lasti podatk i o p rs ti so dokaj podrobni, saj za­ jem ajo m orfologijo p ro fila te r kem ične in d ruge lastnosti posam eznih sis te­ m atsk ih enot. Za podatk i o rastišču slede flo rističn i o raz likovaln icah in d ru g ih rastlin sk ih v rstah , ki so zastopane v podzdružbi. Iz sinekologije so za celo tno združbo navedene n jen e lastnosti in značilnosti te r n jen biološki spekter. V poglav ju o sinhoro logiji je zajeto raz š irjen je jelovo bukov ih goz­ dov v S loveniji. Tem u pog lav ju sledi podrobna flo ris tičn a sestava in socio­ loška zg radba jelovo b ukov ih gozdov. R azp rostran jenost d inarskega jelovo bukovega gozda p red stav lja jo tr ije vegetacijsk i p ro fili p reko vseh visokih k rašk ih p lan o t v S loveniji. Ti jasno kažejo p rev ladu joč delež tega gozda n a T rnovskem gozdu, S nežniškem po­ go rju itd. Še boljšo p redstavo o površinsk i raz širjen o sti jelovo bukov ih goz­ dov d a je b arv n a vegetacijska k a r ta K očevsiko-ribniškega obm očja (1:200 000). V istem m erilu in za isto ozem lje sta š tu d iji priložen i tu d i geološka in pedološka k arta . Poleg teh b arv n ih k a r t v p rilog i vsebuje raz p ra v a še več črno belih kart. Te so m ed tek sto m in p o nazarja jo raz š irjen je jelovo b u k o ­ vega gozda glede n a sredn je le tn e te m p era tu re zraka, sredn jo le tno količino padav in itd. K lim atske razm ere nazorno p rik azu je v rs ta razn ih d iagram ov (term ogram i, h ig rog ram i itd .). K arte in d iag ram i so po večini ja sn i in p re ­ gledni, to pa n e velja za vse fo tografije, saj so n ek a te re p retem ne. K ljub tem u si čitalec lah k o u s tv a ri zadovoljivo p redstavo o izg ledu in sestavi po­ sam eznih vegetacijsk ih enot. P u n cerjev a š tu d ija p red s tav lja pom em ben p rispevek k poznavan ju je lo ­ vo bukov ih gozdov. T istih gozdov, k i so tak o značilni za visoke k raške p la­ note ne sam o v S loveniji, tem več tu d i v Bosni, n a Hrvaiškem in drugod v d inarskem svetu. Poleg tega p red stav lja jo gospodarsko zelo pom em bne goz­ dove, s k a te rim i je tre b a sk rbno gospodariti. K tem u p a gotovo p ripom orejo znanstvena p roučevan ja , m ed k a te ra se u v ršča tu d i ta štud ija . F. L ovrenčak Lojze Marinček, Gozdne združbe na klastičnih sedim entih v jugovzhodni Sloveniji, SAZU, raz red IV, R azprave X X II/2, str. 45— 185, L ju b ljan a 1980. Š tud ijam o gozdni vegetaciji S lovenije lahko p riš te jem o še eno novo delo. Lojze M arinček podaja v svoji razp rav i p reg led gozdnih zd ružb na k lastičn ih sed im entih v jugovzhodni S loveniji. Delo je zasnovano podobno ko t š tu d ije gozdnega ra s tja Iva P u n cerja in M itje Z upančiča, o k a te rih je G eografski vestn ik že poročal. A v to rjev poglav itn i nam en je b il, da fito - cenološko obdela gozdno vegetacijo , ki porašča k lastične sed im en te m ed K rko in G orjanci, od D olenjskih Toplic do Š en tje rne jskega v ršaja . P ri p ro u čev an ju gozdnega ra s tja je av to r m očno p o u d aril pom en eko­ loških dejavn ikov , zlasti kam ninske osnove, p rsti, m ikroklim e, re liefa , an tro - pozoogenih vplivov in zgodovinskega razvo ja vegetacije. Z vsem i tem i n a ­ ravn im i dejavn ik i naj bi čim bolje opredelil gozdne združbe n a različni stopn ji sinsistem atske p ripadnosti. Ekološki fa k to r ji so p rik azan i v sam o­ sto jnem poglavju , k je r so podrobneje obdelane kam ninske razm ere, p rsti in mezokliima s pom očjo podatkov m eteoro lošk ih posta j v No vero m estu in v D olen jsk ih Toplicah. V poiglavju o gozdni vegetaciji so podani pog lav itn i rez u lta ti raz iskova­ nja. Tu so opisane gozdne združbe, k i poraščajo p roučevano ozem lje. A vtor je n a n je m opisal t r i nove asociacije: p red d in a rsk i gozd belega g ab ra in bo­ rovn ičev ja (M yrtillo — C arp ine tum p raed inarioum ), gozdno združbo vim č- ka, okroglolistne lako te in je lke (Epim edio — Galio — A b iete tum ) te r gozd­ no združbo vim čka, belkaste bekice in buikve (Epim edio — L uzulo — F a- getum ). Tu je za je ta še p red s ta v ite v južnoalpskega gozda rdečega bo ra in borovničevja (M y rtillo -P in e tu m au s tro a lp in u m ). P re d d in a rsk i gozd belega gabra in borovničev ja porašča n iž je predele te r g ričevnat k rašk i sveit, k i se dviga p ro ti G orjancem in Rogu do pasu b u ­ kovega gozda. Ta gozd uspeva n a g lobok ih r ja v ih tleh , ki so ponekod izprane. P rs ti so n as ta le n a ru m en i in sivi p leistocenski glini in ilovici. A ci- dofilni bukov gozd (E p im ed io -L uzu lo -F agetum ) je razširjen z lasti v p re ­ delu m ed O točcem in Z ajč jim vrhom . V ezan je n a k islo rjavo prst, nastalo na m a tičn i osnovi, bogati s k rem enov im skeletom . Sem iacidofilni je lov gozd (E p im ed io -G alio -A biete tum ) se širi v okolici D olen jsk ih Toplic, k je r po ­ rašča s trn je n o p rece jšn je površine. P rs ti so sredn je globoke do globoke rjave , nag n jen e k izp iran ju , ponekod p a so globoke sprave rjav e prsti. Te p rsti so se razv ile na sipkih sed im entih , k i p rek riv a jo karbona tno podlago. Za posam ezne gozdne združbe so n aveden i splošni ekološki pogoji, n j i ­ hova zgradba in flo ristična sestava, č len itev na nižje sinsistem atske enote, p rim e rja v a z d rug im i podobnim i zd ružbam i, sind inam ika, sin sistem atska p ripadnost in gozdnogospodarski pom en. P ri n iž jih sis tem atsk ih en o tah n a ravn i subasociacije so podrobno p r i­ kazane prsti, n jih o v a m orfo logija te r pom em bnejše kem ične in fizikalne lastnosti. N aveden i so tu d i p o d a tk i o m ikrok lim i, d o b ljen i z m e ritv am i n a te renu . Ti za jem ajo zračne in ta lne te m p era tu re te r zračno vlago. R ezultati m eritev so pokazali npr., da so je lov i gozdovi (E p im ed io -G alio -A biete tum