Politični ogled. Avstrijske dežele. Njiju veličaBstvi, avitli cesar ia cesarica sta prišla v poaedeljek, Ane 2. julija za aekaj tedaov v Hostinjsko kopališče. — C. kr. poslaaik v Londonu, grof Karolyi stopi v pokoj iu je prejel veliki križ reda sv. Štefana. — Kakor se trdi, začae štaj. dež, zbor svoje zborovaaje proti koacu meseca avgusta. — Podružaica ,,šulvereiaa za Nemce" je pesaiku R. Hammerliagu v Gradci izročila pohvalno pismo, češ, da je on v Nemcih vzbudil ,,nemško življeaje srca". Resaica, to mu je velika zasluga! — Doslej je izbajal v Beljaku nemšk list, ki je poluil avoje predale skoraj samo s grjeajem alov. duhovščiBe ia splob alov. ljudstva, sedaj pa mu je zmanjkalo sape, ter ga tiskar noče več tiskati. Zakaj to ? Kedar ai več denarja, preaeba tudi Neaicu rada ljubezen. — Za mesto c. kr. okr. soduika v Št. Pavlu v labudski doliai išče vlada moža, ki zaa sloveaaki. Tedaj pride veadar-le tudi tam sloveaščina v čast! — Obvezaice dolga krajuake zem- ljiščne odveze izplačajo ae vse do konca tega leta. — V Novem mestu se vrš6 priprave za slovesao prazaovaaje 4Oletaice vladaaja svitlega cesarja, ob eaem se postavi oadi aova dekliška šola. — Na Primorskem je bila tudi letos suša, sledaje dai 80 sicer dobili dežja, toda prišel jim je že pri marsičem prepozao. — Z razatavo via ao v Trstu vsi zadovoljai, najbolj pa meaimo, da odbor razstave, kajti aima izgube. Taka pa se kaj rada prikaže pri eaakih razstavah. — Cesarjevič Rudolf se je vrail aa Dunaj ter je izrekel zabvalo vrlim Dalmatiacem za lep vzprejem ia bil je le-ta povsod sijajea. SlovaB pač ljubi rodbiao svojega cesarja. — V Bakru aa Hrvaškem zmagal je pri volitvah v sabor žapnik Vrbaaic. To ai ljubo sedanji vladi ia kakor se kaže, ai slutila, da bi taka volitev bila mogoča. Bog daj več takib srečaib volitev! — Ogerski miaister za uk ia bogočastje, pl. Trefort, namerava ,,red spraviti v oakrbovaaje cerkveaega premožeaja". Nam se zdi ta aamerava prav eumljiva ia meaimo, da ima g. miaister aajmaaj poklica za to. — Pri Foldvaru aa Erdelsjkem je bila aataja ali puat tamošajib rumuaskib kmetov. Ni zaaao, kaj je bilo krivo te ustaje. Vnanje države. Sv. Oče opisujejo v svoji zadaji eacikliki ali pismu do vseh školov kat. cerkve v lepib besedab, kaj je ia kje je doma prava prostost. To pismo potrjuje, da je papež Leoa XIII. v reaaici ,,luč z aeba". — Italijaa ski kralj ia kraljica bivate sedaj v Moazi v Lombardiji. Kraljevič pojde od oadot v Loadon. — Miaiater Criapi pravi, da je Italija arečaa, ker ima tako dobro zavezaico v Nemčiji. — Špaajska vlada podaljša zvezo trgoviasko z Avstrijo. Dobro, samo da ste ti državi precej daleč druga od druge. — Fraacosko miaisterstvo ima čedalje huje aevihte, ter ga aobeaa straaka ae podpira, za to ae drži miaisteratvo akoro, da le ailoma aa vrbu. Dae 14. julija bodo pri Parizu vojaške vaje ia po ajib velika — pojedina. Miaisterstvo izda vabila k ajej vaem župaaom večjib občia ia pride jib bojda kacib 2000. No, taka pojediaa se izplača! — V Aagliji kaže se aeka aevolja za to, ker aima aemaki cesar le besedice o ajej v avojem prestolaem govoru. Brez uzroka meada tudi ai to molčanje. Herbert, sin Biamarcka, pojde te dai iz Beroliaa v Loadoa. Morebiti jim pa oa razjasni, čemu da je bilo moKaaje. — Novi aemški cesar hoče z Rusijo živeti v prijateljatvu ter pojde, kakor ae pravi, v kratkem aam v Petrograd k ruakemu carju. — Ruski car pride to poletjo v južae kraje Rusije ia tudi v Kavkaz ia Kara. Ti mesti še aiste dolgo pod ruako oblastjo. — Major Popov ia tov. ao zopet prosti ia ima torej kaez Ferdiaaado vsaj od te straai rair, doslej ao mu priataši Popova veliko skrbi prizadjali. — V vzhodai Rumeliji pripravlja se, če je reanica, od vojaštva aova ustaja zoper sedaaje miaisterstvo ia tedaj tudi zoper bolg. kaeza. Resaica. take še je ondi treba! — Turški sultaa je podpisal pogodbo Turcije z Aaglijo ia Fraacijo glede prekopa Suez. Doslej se je braail skoro dve, tri leta. — Turčija bi rada, da pokliče Aaglija bolje daes, kakor jutre svoje vojake iz Egipta. Le-ti so vEgiptu za to, da zatr6 uataje, ki so v oaib deželah prav goste. — V Meaiki je povodeaj razdjala dve meati, Leoa ia Silao ia je pri 1500 ljudi utoailo.