DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-S* Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazrutta št. J8. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečino L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst itev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto IX. - Štev. 37
Trst - Gorica 16. septembra 1955
Izhaja vsak petek
TDERA B. MEMDK9HDIIM9
Točka. B. Spomenice o soglasju, ki je temelj nove ureditve, oziroma lanskoletne rešitve »tržaškega vprašanja«, je zadnje dni znova postala predmet zanimanja. Tukajšnji »Primorski dnevnik« je 9. t. m. objavil članek, v katerem poziva Slovence, ki imajo tu stalno bivališče, e .nimajo italijanskega državljanstva, naj vložijo pri Generalnem vladnem komisariatu posebno izjavo, v kateri naj navedejo vse svoje osebne podatke iz o-sebne izkaznice, kakor tudi podatke vseh svojih družinskih članov in izjavijo, da se poslužujejo 7. vsemi učinki določb člena 8. Spomenice o soglasju od 5. oktobra 1954. Ker so prav zdaj v zraku nove namestitve na tukajšnjih slovenskih šolah in marsikoga skrbi, ali mu bodo oblasti še nadalje dovolile, da ostane v Trstu, je seveda to navodilo pri vseh prizadetih vzbudilo veliko pozornost.
Clen 8. Spomenice o soglasju glasi: »V roku enega leta od dneva podpisa te Spomenice o soglasju se morejo osebe, ki so bile prej pristojne na področjih, ki pridejo pod civilno upravo Italije odnosno Jugoslavije, na isto takoj vrniti. Osebe, ki se na ta način vrnejo, kak^r^tudj^iste, ki so se že vrnile, bodo uživale enake pravice kakor ostai^ prebivalci teh področij.«
Kakor vidimo, so pojmi in izraz?, ki jih uporablja besedilo tega čle-n^zfilo široki ali pa tudi zelo ozki, kakor se' jih pač tolmači. Ze ko smo,lani komentirali londonski spo-raziim, smo rekli, da besedilo marsikje vzbuja videz, da v podrobnostih, niso dosegli soglasja i.n so gn zato -formulirali tako. da je 'zadovoljilo tako Italijo, kakor Ju gosi a vi jo.- Podrobno tolmačenje so pa o-čividflp, odložili na kasnejši čas.
En^ izmed takšnih točk so prav navedeni prvi stavki člena 8. Spomenice q soglasju. To velja seveda v primeru, da dejansko niso dosegli sporazuma o njihovem tolmačenju,,. česar pa iz kakršnih koli razlogov niso hoteli sporočiti javnosti.
Po razlagi »Primorskega dnevnika« naj bi določila tega člena veljala :za vse jugoslovanske državljane, ki so pred 4. oktobrom 1954 imeli v Trstu svoje stalno bivališče (rezidenco). Tu gre očitno zai pomoto, kajti teko po italijanskem, kakor tudi po angleškem in srbo-hrvatskem tekstu ne gre za »rezidenco« ali »stalno bivanje«, tem več za »pertinenco«, »pristojnost« ali »zavičajnost«, kar je drugačen pojem. Odgovarja mu nekako nek: danja avstrijska »domovinska pravica«. Vsekakor pa je glede tega potrebno tolmačenje, kajti vprašanje je, ali so se tujci, ki so sestavljali Spomenico o soglasju, zavedali, kakšne posledice lahko nast^ pijo zaradi tega, ker pozna sodobni italijanska upravna praksa samo »rezidenco«. Sele takšno tolmačenje lahko razširi veljavnost člena 8. Spomenice o soglasju na vse pred 4. oktobrom 1954 tu »re-zidentne« jugoslovanske državljane. Dokler pa takega tolmačenja ni, je gotovo samo to, da so ta določila veljavna .za osebe, ki so bilo prej tu pristojne, ki imajo torej s tukajšnjim ozemljem neko tesnejšo zvezo. Ali naj glede tega veljajo bivša avstrijska določila o »pristojnosti« ali kakšna druga, ali bodo ta značaj priznali samo tu rojenim in njihovim potomcem je -tudi vprašanje.
Tem važnim nejasnostim se pridružuje še meglena beseda »prej«. Tudi pred prvo svetovno vojno? Najdelj ob izbruhu druge svetovna vojne? Na dan podpisa pariške mirovne pogodbe? V ljubljanskih listih smo takoj po sporazumu zasledili tolmačenje, da bi se po določilih te točke smeli vrniti v Trst in okolico vsi domačini, ki so med obema vojnama ali kasneje to o-zemlje zapustili. Pozanimali srh) se nato pri osebnostih, ki na jugoslovanski uradni strani lahko kaj več zvedo, pa je bilo rečeno, da takšna razlaga ne drži. Ker govori člen 8. v svojem nadaljevanju ^ prenosu, prodaji itd. imovine teh oseb, ki se preseli;*), je s tem podana možnost, da se ga lahko tolmači tudi tako ozko, češ da velja samo za osebe, ki so se selile sem in tja v času odkar je trajal povojni jugoslovansko - italijanski spor za to ozemlje, t. j. odkar so te kra je ‘zasedle ‘zavezniške in jugoslovanske čete. najdelj pa od izbruhi' druge svetovne vojne. Kakor vidimo je postavil »Primorski dnevnik« zelo široko razlago. Ali pa ima zanjo kakšno osnovo ali je pa le tolažilo iza dejstvo, da se .ni tia ■londonskih dogovorih poskrbelo ni-ti,.70, to,• da bi se v te kraje lahko
(Nadaljevanje nn 2. strani)
SOVJETSKO-NEMŠKI RAZGOVORI V MOSKVI
Pol uspeh ■ pol neuspeli
Pretekli torek so v Moskvi obja vili poročilo o rezultatih nemško-sovjetskih razgovorov, ki predstavljajo prvi diplomatski stik med Sovjetsko zvezo, ki gospodari inad Vzhodno Nemči;o, in kanclerjem Adenauerjem, ki je predsednik nekomunistične Zahodne Nemčije. Do zadnjega so napovedovali, da b-'. konferenca najbrž končala z neuspehom, toda rešil jo je neposredni razgovor med Bulganinom in A-denauerjem, na katerem je bil dosežen kompromis, s katerim se je rešilo, kar se je rešiti dalo. Tako vsaj ne bo vsa pot zastonj. Zaen ■ krat je tudi to nekaj. Po tej vojni smo že pogostoma lahko opazoval’, kako počasni in tipajoči so v občutljivih primerih prvi koraki di plomaoije. <In nemški primer je gotovo tak primer.
Iz poročila smo zvedeli, da so Nemci privolili v vzpostavitev diplomatskih odnošajev s Sovjetsko zvezo, medtem ko so prej zatrjevali, da tega ne bodo storili, če ne bo rešeno tudi vprašanje nemških ujetnikov i» nemškega zedinjenja Po drugi strani pa .so tudi Sovjeti obljubili, da bodo amnestirali obsojene Nemce, ki so še vedno zaprti v ječah ali taboriščih Sovjetske zveze, in da bodo v bližnji bodočnosti poskrbeli za njihovo osvoboditev. Obe strani sta tudi izrekli nekatere pridržke. Tako zahodni Nerfiži .n,e priznavajo sedanjih nemških' tnejž, posebno ne. črte Odra -Nisa, kajti po njihovem bo nemšk^ meje lahko ločila samo mirovna pogodba. Sovjeti pa so podredili o-svoboditev jetnikov odobritvi sporazuma po bonnskem parlamentu in vzpostavitvi diplomatskih odnošajev s Sovjetsko zvezo. Poročilo namreč napoveduje, da bodo v Bonnu in Moskvi ustanovili diplomatski predstavništvi obeh držav in zatrjuje, da je doseženi sporazum v skladu s koristmi miru in evropske varnosti. Obe državi sta tudi prepričani, da bo vzpostavitev diplomatskih odnošajev pospešila vzpostavitev enotne nemške države. Cimprej bodo začeli tudi pogajanja o ureditvi trgovske izmenjave med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo.
O	moskovskem sporazumu niso napravili posebnega zapisnika, pa* pa sta si Adenauer in Bulganin, izmenjala pisma. Zahodnonemški pr-držki glede nemških mejž in gled“ vzhodnonemške vlade, kateri Bonn odreka priznanje, so vsebovani v posebnem Adenauerjevem pismu.
.Sovjeti so načeli z zahodnonem ■ šklmi državniki vprašanje števi1-
nih sovjetskih beguncev, ki žive v Zahodni Nemčiji, kamor so pobegnili ali pa jih je tja pripeljal *e Hitler, pa se v svojo domovino ne marajo vrniti. Prosili so Nemce naj bi olajšali njihov povratek. Molotov pa 'jt omenil tudi pošiljanje raznih balonov, ki trosijo po vzhodnih državah propagandni material. Seveda ni omenil, de je komunističnim režimom takšna propaganda neprijetna, pač pa je dejal, da predstavlja »nevarnost za letalski promet«. Jasno je, da se bo s takšno propagando malo težko nadaljevalo z ozemlja države, ki bi imela s .Sovjetsko zvezo red ne stike.
Ali so zadovoljni?
Vsi resni komentatorji so že ob odhodu Adenauerju napovedovali, da ne bo imel lahkega stališča, posebno pa, da. se ne .bo vrnil s takšnimi izrednimi iuspehi, kot so se vrnili iz Moskve Avstrijci. Takra' je Sovjetska zveza rabila Avstrijce za reklamo, medtem pa je tak) imenovano »pomirjenje« že v teku, Sovjeti so začeli segrevati nemško železo samo toliko, da o-stane vroče, ne pa. da ga začno obdelovati ali pa, da bi mu celo dali že končno obliko. Za to je čas. Glavna pozornost je zdaj posveče-
na nadaljnjemu razvoju stikov med štirimi velikimi, ki so začeli v Ženevi. Nemci so samo rezerva, tod»> rezerva, ki zna postati tudi zelo aktualna.
Glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva je sporazum pozdravil in je rekel, da je izredno važen tako za sovjetsko, kot za nemško ljudstvo.
V	Bonnu pa so bili malo manj optimistični. Glasnik opozicijske socialno - demokratske stranke le dejal, da zaključno poročilo ne do pušča prevelikega optimizma. Po njegovem pomeni vzpostavitev di plomatskih stikov med Sovjetsko zvezo in sedanjo zahodnonemško republiko priznanje sedanje razdelitve Nemčije, in to ni prav.
Odhod kraljevske dvojice
Grška kraljevska dvojica je v Dubrovniku zaključila svoj poset v Jugoslaviji. Tito jima je v slov" priredil še sprejem v vili »Lapad«.
Kralj in kraljica sta se nato vkrcala na grško križarko in odplula v smeri proti 'Krfu.
Ob zaključku poseta so objavil, uradno poročilo, ki poudarja po men tega poseta. ki naj bi bil doprinesel k poglobitvi odnosov med tema'dvema sosedoma na Balkanu
Titove prizadevnosti
Optimiizem, ki je po ženevski konferenci zajel širše sloje zahod nega sveta, se je izkazal — na kar smo večkrat opozarjali — za preu-ranjen. Taktične poteze sovjetske zunanje politike so najbolj otipi ji ve na jugovzhodnih področjih Evrope. Mnenja zahodnih zunanjepolitičnih opazovalcev in ocenjeval ■ cev so sicer še deljena, vendar je očito, da igra Tito pr,i najnovejših sovjetskih premikih zelo važno vlogo.
Osnovna spotike vseh Titovih zamisli je še vedno stalinizem. V svojem karlovškem govoru je Tito omenil Stalinovo ime le v zvezi s polemiko proti Madžarski in Češkoslovaški, »kjer so še ljudje, ki so še vedno pod Stalinovim vplivom«. Dejansko je Tito v tem go voru postavil zahtevo po reviziji velikih procesov proti Rajku, Slan skemu in Clementisu. V vseh, teh procesih so Tita in njegovo okolje označevali za agente Gestapa in angloameriške tajne službe. Pogoj za ponovni sprejem Tita in njego vih komunistov v komunistično svetovno gibanje je seveda preklic takratnih obdolževanj in razve
1	ja vi jen je takratnih razsodb. To pa bi nujno izzvalo zamenjavo državnih in partijskih oblastnikov v ljudskih demokracijah stalinsko -kominformističnega kova. Ali hc tak spodmik Titu tudi uspel, bo odvisno od oblastniških prerivanj
V DUHU POMIRITVE
Sovjeti v Plymouth Angleži v Leningrad
Britansko in sovjetsko. zunanje, ministrstvo proučujeta sedaj zadnje podrobnosti in formalnosti blii;. nje izmenjave obiskov vojnih mornaric obeh držav. V oktobru, I90. naimreč sovjetska vojna morn&ri« obiskala Pljrmouth, znano oporišče britanske vojne mornarice, eskf dra britanske vojne mornarice pa bo obiskala Leningrad.
Pričakujejo, da bodo Veliko Britanijo obiskale štiri lahke sovjet' ske križarke, ki dosegajo hitrost 40 vozlov na uro. V Plymouthu ;a bodo mudile štiri dni. Program bo izpolnjen z raznimi sprejemi, .banketi, plesi in izleti. Na britanska tla bo stopilo kakih 5000 sovjetskih mornarjev.
Britanska vojna mornarica pa bo poslala v Leningrad brodovje najmodernejših ladij. Med njimi dv“ 20 tisočtonski letalonosilki in 10
tisočtonsko križarko »Glasgow«.
Tako si torej velesile med seboj razkazujejo dragocene in nevarne Igrače. Iz ljubezni ali kot opozorilo? Sam Bog ve!
Sovjetski kmetovalci se vračajo
iz Združenih držav
V	okviru ofenzive smehljaja je Pi-vič. po znaagi revolucije obiska-tfe iZBružene države tudi delegacija sovjetskih poljedelcev. Bila je tudi v Kanadi. V obeh državah je preživela skoro dva meseca, ogledala si je veliko krajev, posestev in domov. Seveda ni bil to kakšen zabaven izlet, saj ga je vodil namestnik sovjetskega ministra poljedelstva, Meckevič.
Sovjeti so bili v Združenih državah povsod zelo prijazno sprejeti. Tako so lahko videli, da žive tudi na Zahodu ljudje, ne pa same kapitalistične zverine in proletar ski sužnji. Prav (ako so tudi Američani spoznali, da je tudi Rus čin-
POVRATNIKI IZ SOVIET11E
Dunaj, v začetku septembra.
Ze nekaj tednov sem cepajo skupine in skupinice bivših vojnih u-jetnikov, ugrabljencev in obsojencev, iz Sovjetije na Dunaj. Niso to zgolj, avstrijski državljani, pač pa tudi mnogi pripadniki balkanskih držav, ki so se izdajali za Avstrijce, da se rešijo Sovjetije. Verjetno je med njimi tudi po nekaj Slovencev, ki pa nočejo nič vedeti za povratek v Titovo Jugoslavijo. So zelo previdni, zato tudi še nisem mogel iztakniti nobenega iz Slovenije, čeprav sem' med Avstrijci prejel več pritrdilnih odgovorov ni? taka poizvedovanja.
Koroški Slovenec Z. je bil obsojen kot nacistični mobiliziranec na 25 let prisilnega dela. Po petih le tih so ga brez sodnega postopka odpustili iz Vorkute. Tudi mnogim drugim so kazen deloma spregle dali in jih poslali domov. Spraševal sem zakasnele povratnike, posebno koroškega Slovenca po morebitnih pripornikih s Tržaškega ozemlja. Na žalost so nekateri samo domnevali, da je po taboriščih Srednje Sibirije nekaj pripornikov iz teh krajev, imena pa niso mogli iztisniti iz spomina nobenega. Spraševal sem jih tudi, če veljajo ti u-kre*pi samo za tujce ali tudi za sovjetske državljane. Mnogi zahodni časnikarji so domnevali, da je to zgolj ena izmed taktičnih potez sovjetske zunanje politike. Izkazalo pa se je. da so ti ukrepi daleko-sežnejši.
Odpusti iz sovjetskih koncentracijskih taborišč so postali v zadnjih letih kar splošni in se ne o-mejujejo zgolj na avstrijske državljane. Popolnoma tiho so Sovjeti preoblikovali stalinsko justico, ki v novi obliki stremi za popolno likvidacijo taborišč.
Vse izgleda tako, da so se Stalinovi nasledniki oprijeli starih ca-rističnih kazenskih metod. Prisilno delo je zaradi sabotaže in korum-piranosti vodstva taborišč in krajevnih funkcionarjev MVD (tajne policije) postalo nerentabilno. Zato obnavljajo caristični sistem prisilnega naseljevanja, pri katerem so izgnanci relativno svobodni ljudje. Neka uredba z dne 24. aprila 1954 pripoveduje, da jetnika, ki je prestal dve tretjini svoje kazni, lahko pogojno izpustijo.
.Nadaljnja uredba ponovno uvaji znižanje ka<zni pri dobrem obnašanju kaznjenca, ki so jo 1. 1938 o-puistili. Pred letom 1938 je veljalo pravilo, da si kaznjenec skrajša zaporno kazen za dva dni, če dela en dan na prisilnem delu. Na 8 let obsojen pripornik bo presedel le 4 leta, če dela vsa ta leta na prisil nem delu. Po 1. 1938 pa so sovjetski kaznjenci polno kazen prestajali na prisilnem delu, v premnogih slučajih so jim nekaj let še do dali brez slehernega sodn,ega postopka. čisto v duhu komuraističn" pravicol jubnosti. Po novi uredbi bodo jetnikom — tako političnim, kakor kriminalnim — zaračunal: en delovnik za tri dni kazenske obsodbe.
To seveda še dolgo ne pomeni, da bi se režim odpovedal političnemu terorju, vendar pomenijo t; ukrepi le omiljenje političnega 'fta-i sil'Q. Na ta način se bo tudi število jetnikov v Sov jeti ji znatno znižalo, S tem pa se Sovjetije.. nikakor ne odpoveduje prisilnega dela.; To bi bilo za sovjetsko' gospodarstvo v tem trenutku tudi remoeo-če. Gre za nekaj povsen^, drugega, in tudi v tem oziru so zapiski povratnikov poučni. Jetnik, ki •so ga odpustili iz koncentracijske?© fo-
borišča, ne more kamor bi si želel, njegovo življenje ostaja tudi nadalje pod strogim nadzorstvom. Tudi pred desetimi leti se jetnik, ki je presedel svojo zaporno kazen, ni smel vrniti domov. Navadno so ga kar nasilno pridržali v taborišču ali v, podjetju, kjer je bil na prisilnem delu. Prejel je sicer delavsko knjižico, ki služi sovjetskemu podaniku tudi za potni list po notranjosti države, vendar so v knjižico zapisali, da se sme približati vsem sovjetskim mestom do največ 100 km. Obiskal je sicer lahko Moskvo ali Leningrad, živet’ in delati pa je moral le na podeželju.
Danes odpuščenemu jetniku ne izročijo delavske knjižice, pač pa zgolj potrdilo <za policijo območja, kamor so ga poslali na delo. Niti pravice, da bi izbiral med zlatimi rudniki v Kolini, premogovniki v Vorkuti ali bakrenimi rudniki v Kasakstanu mu no privoščijo. Mesto svojega izgnanstva ne sme nikoli zapustiti po svoji lastni volji. Ce se upira prostovoljnemu odhodu v pregnanstvo, ga pošljejo v »svobodo« vklenjenega. To velja vsekakor le za sovjetske podložnike.
Za tuje državljane veljajo drugačni predpisi. Za slučai, da se nočejo vrniti domov, pač pa se puščajo pregovoriti -a nadaljnje bivališče v Sovjetiji, prejmejo skoro .SiSta..delavsko knjižico. Dobijo tudi pravico, da se naselijo kjerkoli v Sovjetiji. Zaprti sta jim samo Moskva in Leningrad. Povratniki 'pripovedujejo, da a* je to pot. izbralo'mnogo Grkov in Makedoncev, ki' so se borili pod Markosom. pa "tudi več Hrvatov, Nizozemcev in drugih tujcev, ki so zašili v sovjetsko ujetništvo kot Hitlerjevi vojaki.	1. Kobemtnr
vek. Ce so imeli odprte oči, in .» tem ne dvomimo, so sovjetski prebivalci tudi lahko spoznali izredno visoko življenjsko raven ameriških farmarjev. Vprašanje je samo, komu bodo to svojo ugotovitev lahko zaupali. Najbrž kvečjemu Zvečer ženam, ko bodo sigurni, da so otroci zaspali.
Mackevič pa je združil prijetno s koristnim. V. Združenih državah je nakupil nekaj živine, semen in ameriških traktorjev.
Toda...
Vkljub prijaznemu stiskanju rok, bližnjim napitnicam svojih mornarjev v Leningradu in ruski'-> mornarjev v Plymouthiu, britansk.i vlada prav te čase razmišlja, kako bi reorganizirala obrambo svojega otoka .in se pripj-avlja na atomsko vojskovanje. Oboje bi rada dosegla z istočasnim zmanjšanjem sedanjih visokih vojaških izdatkov. Ba-j£ je pripravljen načrt, po katerem naj bi vsa tri orožja (letalstvo, mornarico in suhozemno vojsko) postavili pod poveljstvo načelnika glavnega obrambnega stana. Ta. naj bi potem predlagal za vse obramb ne sile samo en proračun. Za nekaj bi zmanjšali tudi število vpoklicanih novincev, toda o skrajšanju roka vojaškega službovanja ki traja zdaj dve leti, ne mara konservativna vlada nič slišati. Izgovarja se, »da kljub sedanjemu o-zračju pomirljivos.ti država ne more tvegati takšnega koraka.«
Razčiščevanje odnosov
med ZDA in Jugoslavijo
Kakor poročajo, bo 25. t. m. pri spel v Beograd podtajnik ministr stva .zunanjih zadev, Robert Mur-phy, kjer bo z jugoslovanskimi funkcionarji razpravljal o določenih vprašanjih, ki zahtevajo raz-čiščenja.
V	zadnjem času so se namreč v večji meri popravili odnosi Jugoslavije t Vzhodom in z Zahodom.
Razlike v stališčih so se pojavile v vprašanju nadzorstva nad voj nim materialom, ki ga Amerika izroča Jugoslaviji. Dobaviteljica za hteva namreč vpogled v uporabo tega orožja, dočim se Jugoslavija tega vpogleda brani ali pa dovoljuje le v omejenem obsegu.
Drugo vprašanje zadeva razčiščen je stališča Jugoslavije do Balkanske zveze. Znano je, da želi Jugoslavija zmanjšati vojaški pomen te zve.ze, ki da ne odgovarja več v polni meri današnjemu mednarodnemu položaju, dočim sta njeni za veznici in z njima Amerika v tem pogledu drugačnega, mišljenja.
Slednjič pa gre za vprašanje na daljnje gospodarske podpore, Jugoslavija želi namreč nadaljnjih 40 miliionov dolarjev. Izgleda pa, da bi hotela Amerika to podporo vezati na določene protiusluge.
Razgovori utegnejo biti vsekakor zanimivi. Enako zanimiv bo pa tu di njihov rezultat.
v	Moskv.i in od nadaljnjega razvoja pomirjevalne politike med Vzhodom in Zahodom v bližnji pritaod-njosti.
Madžarski in češkoslovaški moskovski priprežniki so na Titov’ udarce izredno hitro odgovorili —■ ne s protiudarci, pač pa 1 oprostilnimi pokloni. Rakosi, trenutni vr hovni poglavar madžarskih komunistov, je iskreno ali pa zgolj potuhnjeno odgovoril, da bodo njegovi komunisti storili vse, da iz 'boljšajo svoje odnošaje do Titove Jugoslavije. Vso krivdo za preteklo blatenje Tita je 'zvrgel na madžarskega Berjo — Petra Gaborje. Kar čez noč so ustavili na Madžarskem vse teroristične ukrepe proti titoi-stom.
V	zadnji številki kominformistič nega glasila »Za trajni mir« pa se je glavni urednik češkoslovaškega glasila KP »Rude Pravo«, Vladimir Koucky, požuril, da uradno potolaži Titovo živčnost. Tudi ta je stresel vso odgovornost na »imperialistične agente« in prisegal, da bodo češki komunisti storili vse, da razvijejo čim tesnejše politične, gospodarske in kulturne stike s Titovo Jugoslavijo. Kremeljski gumb deluje v resnici z nepogrešljivo točnostjo....
Med poglavarji priprežnic je p</ spremembi kremeljske taktike vla dala .ista brezglavosit kakor med zahodnimi partijami. Nič čudnega. Komunisti se dosledno držijo nac:-stičn-ege načela: firer misli za na'. Upoštevati pa je treba tudi, da se je vodilna garnitura v Sovjetiji po Stalinovi smrti že dvakra;!. zamenjala, medtem iko v Varšavi. Pragi, Budimpešti. Bukarešti in Sofiji sedijo ob državnem in partijskem krmilu v glavnem prav isti ljudje, ki so za časa Stalina stali v prvi liniji hladne vojne proti Zahodu.
Za ljudi, ki imajo vsaj še kak<> sled ponose in samozavesti, so u-darci kremeljskih muhavosti v resnici težko prebavljivi. Ti ljudje tako slepo vdani Stalinu, so nenadoma primorani .ponuditi rokci včerajšnjemu izdajalcu Titu, ‘so pri morani nositi cvetje na grobove Rajka, Kostove, Gomulke, Clemen-tisa. ki ,so jim sami zavili vratove, in končno naj ljubimkujejo še 7. Zahodom. Pocestnice so proti tem kreaturam resnične kraljice.
Z ideološkim rezčiščenjem med Moskvo in. Beogradom se je Tito lotil pregrupacije sil na Balkanu, Dokaz za ta njegova stremljenja je njegov nenadni odmik od Balkan ske zveze. Najprej je komunistič ni diktator ponudil Vzhodu — ne da bi se zanimal za mnenje obeh svojih dosedanjih zaveznic — nič manj kot likvidacijo Balkanske zveze. Razpoke Balkanske zveze so postaje očitne že ob konferenci zunanjih ministrov v marcu t. 1. Te razipoke so se od tedaj že teko poglobile, da je obstoj Zveze dejan sko samo še na papirju. Sedanji o-bisk grške kraljevske dvojice Titu verjetno ne bo stvarno spremenil Titove nove linije. »Borba« je jasno povedala,, da je Balkonska zveza izgubila vsako vojaško veljavo.
Kakšne cilje zasleduje Tito? Le malo je verjetno, da bi se Tito spričo svojega izredno močneg« stremuštva izadovoljil s kakim ko-eksistenčnim sodelovanjem s svojimi ljudskodemokratičnimi sosedi. Mnogi zahodni opazovelci so mnenja, da je Tito ponovno osvežil svoje načrte o donavski federaciji. S to pa posega, Tito naravnost v kremeljske načrte. Tudi tam teh načrtov, ki imajo drugačne nagibe in smotre, še niso odložili.
Moskva je verjetno odločena, da vajeti svojih priprežnic zrahlja le
v	.toliko, da ji v skoku ne uidejo na Zahod. Ta cilj pa bi bilo mogoče doseči, če bi donavsko federacijo uresničili na komunističnih o-snoveh. Na ta način bi Kremelj u-stvaril del nevtralnega pasu, po katerem tako hrepeni sovjetska diplomacija. Na drugi strani bi zveze donavskih držav tvorila protiu tež Nemčiji, katere združitev je mogoče zakasniti, ne pa tudi preprečiti. Tretjič bi se Moskva s takim »osvobojenjem« podložnic znebila vsaj deloma tistega nezaupanja, ki ga Zahod goji do nje.
Položaj Titove Jugoslavije med Vzhodom in Zahodom, ki ga je Tito izredno spretno izkoriščal, nvi je v preteklosti prinašal znatne koristi. Ce pa bi se popuščanje napetosti nadaljevalo, potem bo zanimanje velesil, 'za Titovo Jugoslavijo ohromelo in za Beograd tako donosna izolacija se bo sprevrgla
v	veliko škodo gospodarsko tak(-ftelo šepave vladavine. Prav zato so prizadevanja Tita v teh časih tako živahna.
VESTI z GORIŠKEGA
Da bodo naše šole uspevale
Zopet smo na pragu novega šolskega leta in zopet se poznavale! položaja, pogojev in razmer, ki na naših šolah vladajo, sprašujejo, ali bodo letos vsi iSlovenci storili svojo dolžnost in -svoje otroke vpisat: v slovenske šole.
Izkušnja kaže, da število učencev na .naših osnovnih šolah in di jakov na srednjih pada. Temu so krivi -razni vzroki, ponajveč p-i starši, ki se v veliki meri pustijo zapeljati od Slovencem sovražne propagande italijanskih šovinistov, pa tudi od nepravilnega razpoloženja oblasti do naših šol, ki ničesar ne storijo, da bi naš človek nem~,-iteno in pod zaščito zakona svobodno -ter z vso dostojanstvenostjo u: žival vsaj tiste človečanske pravice, kot je pravica do šolanja svojih otrok v materinem jeziku, ki so mu na razpolago.
Dolga leta fašistične strahovlade, krutega preganjanja in nasilnega potujčevanja Slovencev so nam pu stila žalostno dediščino:	na eni
stran1 'mržnjo do Slovencev, ki jo prenekateri (Italijani še vedno go ji jo in stvarno izvajajo, na drugi pa upad narodne zavednosti pri mnogih Slovencih, ki gredo v »bosta rde« in se svojih izvirnih -pravic in dolžnosti več ne zavedajo.
Krivda za -težke razmere na naših šolah pa ne gre samo prestrašenim odnosno potujčenim slovenskim staršem, ker jih ostaja še vedno lepo -število zavednih in poštenih, ki svojo slovensko .šolo radi podpirajo z vpisovanjem svojih otrok in tudi moralno z razumevanjem položaja ter s stalnimi zahtevami. da se naše šole uzakonijo in spoštujejo ter gmotno podpirajo prav tako kakor italijanske, ker smo po ustavi enakopravni in mo ramo po isti ustavi uživati pred zakonom in pred s-vefom enako do stojanstvenost kot vsi drugi državljani. To predpisuje italijanska u-stava v raznih svojih členih, zlasti v tretjem in šestem.
Krivda za težke razmere na naših šolah gre torej v prvi vrsti vladi sami, ki naših šol ni še -uzakonila, in krajevnim oblastem, ki ničesar ne storijo 'za (boljše in prožnejše delovanje vodstva in pouka, -temveč pust-ijo -nekako vse pri starem ko,t nekak monopol ene same oblasti odnosno ene same osebe. Kot da bi ena sama oblast, ena sa ma oseba -bila vsegamogočna ir: vsevedna, in kot da ibi -rimsko mi-
nistrstvo slovenskih šol in z njim, povezanih razmer ne maralo in he hotelo vzeti na znanje in jjh odpraviti!
Hudega in nezmožnosti ne očitamo nobeni oblasti in nobeni določeni osebi, ker je namen teg.. članka le upravičena zahteva po spremembi razmer in kriterijev, po katerih se naše šole vodijo.
-Roditelji plačujemo davke in i-mamo pravico, da posežemo v notranjost naših šolskih zadev. Nesmiselno je, da smo roditelji tu samo kot navadni goniči svojih o-trok v -šole, ki niso še uzakonjene in ki nimajo še svojega zakona o namestitvah.
I-mamo glavo ra mestu in vemo, da bi se lahko marsikaj nepravdnega ,in tudi nepravičnega odpravilo in popravilo, saj je med slovenskim učnim osebjem dokaj kvalificiranih moči, voljnih zakonitega dela in dobrega napredka.
Kvalificirane sile in delitev dela so prvi in glavni pogoj dobrega uspeha povsod. Kvalificirane sile in delitev dela pa so združene tudi z odgovornostjo, ki jo vsaka- taka kvalificirana sila za svoje odrejeno delo prevzame in nosi. V tem slučaju ne bo moči -metati krivd,) za neuspeh na ramena drugih, ali sklicevati se na svojo preobremenjenost iz delom, z odgovornostjo na več krajih itd. itd.!...
Nam gre za to, da med oblastjo in našo šolo vlada pravilno, pravično in. prijazno v-zdušje. Da vlada med roditelji in vodstvom šole te. učnimi silami na na^lh šolah
vztMisje Včlike zaupljivosti, spbštb vanja ter požrtvovanja.
Pogoj, da -se kaj tajcega ostvari, pa je gori omenjena delitev deh> po kvalificiranih silah in seveda tudi prevzem odgovornosti -pred o-blastjo in pred našo javnostjo. N', hče naj si namreč ne kuje zlatih kolajn, sam, kajti zgodovina je neizprosen sodnik, in razmere, v katerih živimo, ne dovoljujejo, da bi se sleherni od nas uspaval s kako domišljavostjo. Vsi smo tu, da sodelujemo pošteno in odkritosrčno!
Roditeljem je 'tre-ba- vrniti zaupanje, da so naše šole resna ustanova; da jih nihče ne prezira in d" nihče nima monopola. Roditelii zahtevamo, da so naše kvalificira ne in zmožne sile pravilno in pravično upoštevane ter nameščene na pravo mesto, kjer nai svoje zmožnosti tudi v -praksi izkazujeio!
Apeliramo na gospoda šolskega skrbnika. de naše g-oreče želie. ki so očitno na mestu, vzame -blagohotno v poštev in zadevo -dosledno po gorniem predlogu uredi. Tako da lahko porečemo, da ie gospod šolski skrbnik tudi naš šolski skrbnik!
Več roditeljev
Koristniki komunizma
O sopotnikih in raznih drugih zajedavcih, ki Titov komunističi' režim več ali manj odkrito podpirajo ali pa izrabljajo položaj v svojo korist, smo že večkrat pisal-'.
So pa tudi taki, ki se delajo demokrate in protikomuniste, verni ke in vnete narodnjajce. V -resnici 'pa so tildi oni v sl-bžbi Tijovega režima in torej komunizma, ker zelo radi trosijo vesti, da je pravzaprav Titov režim znosen :n dovolj 'zmeren, da lj-udstvo lahko živi. Ni res, da primanjkuje sladkorja, trdijo ti podpiranci, res pa je do- jim tam v Titovini ničesar ne manjka, niti kruha, niti obleke in niti ne svobode, saj delajo vsi, kar hočejo, in gredo kamor hočejo.
i»Le tu jL Italiji je treba plačevati nezposne davke«, zaključujejo sv-oio propagando.
Za nekega takega pol gospoda, pol tovariša smo se od -bliže pozanimali. zakaj ta-ko ravna in govori. Pa smo izvedeli, da ima med svojimi člani druži,ne partijce, k’ iih Titov režim s posebno podporo vzdržuje!...
Ted»i smo razumeli, da je za take hrbtenice vseeno, ali ljudstvo v Titovini trpi pomanjkanje ž-'veža obleko in svobode, ker take hrbtenice živijo Je zase in ne za narod.
Takemu »priiateliu« demo-kr-aci le smo svetovali, naj gre izvrševati ,svoi pospI v Titovi no. -da se bo 'ožc prepričal o znosljivosti davkov, sai nima dolge noti dn t'a'. .
Pa se le k-rčevi-to rad drži tu! ..
Skupina prijateljev
K dogodku u Souodnjah
Za medsebojno razumepanje
Točka S. Memoranduma
(N.adaljevanje s 1. strani)
- povrnili -tisti, ki so jih morali zapustiti v času fašizma, nekaj, kar so -dosegli in priznali sicer povsod po Evropi?
To sta torej že dva pomembna problema, -brez katerih razjasnitve nima ta člen tako rekoč .nobene praktične vrednosti, ker -ni jasn-, v katerih- primerih naj velja in v katerih ne. Pridružuje se jima še tretji. Clen 8. pravi, da bodo osebe, ki se na ta način vrnejo, -uživale »enake pravice kakor ostah prebivalci teh področij«. Kakšne so ’te pravice? Kaj se s tem mis-1-.’ Kdor hoče -biti popolnoma dosleden, bo dejal, da so v tem zapopa-dene -tudi politične pravide, ,in ker političnih pravic brez državljanstva ne more -biti, tudi državljanstvo. Ce se hoče odpraviti vse krivice. ki se na tem področju vlečejo že odkar je po prvi svetovni vojni zaradi nesoglasja med Jugoslavijo i,n Italijo in še posebno v času fašizma, -b.i -to -bilo edino pravilno. Toda takoj za tem sledi v členu 8. Spomenice o soglasju stavek, ki pravi: »Te osebe bodo razpolagale, y skladu z obstoječimi -zakoni, s svojo imovino -in -zahtevami, razen v kolikor niso svoje ■ ga imetja medtem že prodale.« Torej naj bi šlo pri vsem samo za e--konomske pravice, med katere je morda ali pa tudi ne vključena pravica na delo v odvisnem delovnem razmerju ali pa tudi ne? Tu je t-re-tja velika nejasnost.
Clen 8. Spomenice o soglasju i-tna -torej -zelo -lep zvok, toda -vse dokler niso znana pravila za njegovo izvajanje je njegov praktičen pomen enak ničli. Pričakovati, da ibo generalni vladni komisar sam izdal navodila za njegovo tolmačenje, je naivno. To -bi vendar -bila ena izmed nalog predvidene Mešane jugoslovansko - italijanske komisije. o kateri pa še do zdaj, tak: rekoč eno leto od podpisa london -skega sporazuma, nič ,se ne sliši. S tistega mesta je treba povedati -kaj pomeni eno :in kaj drugo, potem se bo šele vedelo, kakšne pra vice imajo in kaj si posamezniki od člena 8. lahko obetajo. Deset let po koncu vojne imajo menda pra vieo. da iizvedo. kaj bo z njimi. Teje edina realna pot.
* * *
»Messaggero Vene,to« od 11. t. m. odgovarja »Demokraciji« od preteklega tedna ter priznava, da smo Slovenci imeli pod fašizmom res devet obsodb na smrt in -izvršenih usmrtitev. To pa, pravi »Messa-gge-ro Vene-t-o«, niti od daleč ne odgovarja tisočem italijanskih žr-tev v Julijski krajini -tekom zadnje vojne
Tak način polemike -ugaja seveda samo gospodi okoli omenjenega lista in -ne odgovarja zdravi logiki presojanja dogodkov in iskanju ter prizadevanju resnice!
Devet na smrt obsojenih in -u-streljenih Slovencev in Hrvatov številčno res niti od daleč ne odgovarja tisočem italijanskih žrtev druge svetovne vojne v Julijski krajini. S političnega in moralnega presojanja zadeve pa poudarjamo, da tisoči italijanskih žrtev druge svetovne vojne zopet ne odgovarja devetim na smrt obsojenim -in ustreljenim -Slovencem in Hrvatom v mirni dobi, kajti žrtve vojnega časa dokazujejo silo vojne vihre in odpora zatiranega in z o-rožje-m napadanega naroda, žrtve m-irne dobe pa- samo brutalnost nekega režima in neke države proti lastnim državljanom drugega jezika!
Pa nismo dali samo devet življenj. Dali smo jih deset, ker so fašisti v Puli že leta 1929 na smrt obsodili in ustrelili Vladimirja Gor-tana!
Koliko tis-očev primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov pa so Italijani pokončali od leta 1918 do leta 1945? Neizmerno -mnogo več tisočev kot je italijanskih žrtev druge svetovne vojne v Julijski krajini!
IPoleg tega se gospodje okoli lista »Messaggero Veneto« mora j ' zavedati, da smo -bili Slovenci in Hrvatje preganjani na smnt, ker na.s je -fašizem obsodil na iztrebljenje! In da je reakcija prišla šel" -potem, ko je zopet fašizem, ki ie Italijo predstavljal, navalil na Jugoslaviji* z v-so silo orožja ter tam pustošil, požigal domove, streljal talce in -borce ter ljudstvo lovil v taborišča smrti!
Samo. na Rabu je pomrlo najmanj devet tisoč naših bratov. Ka' pa še rnrtv' iz os-talih taborišč, raztresenih po Italiji! Štiri sto petnajst jih leži v Gonarsu, -blizu Vidma, -kjer se odgovorni gospodje o-koli »Messaggera Veneta« lahko prepričajo, da ne lažemo, da ne pretiravamo.
Jn še to: italijanske žrtve druge svetovne vojne so morda le v majhni meri žrtve -razumljive reakcije Slovencev in Hrvatov na dvajsetletno trpljenje pod fašizmom. Večinoma so italijanske žr-tve v Julijski krajini posledica vojnih dogodkov kot taikih in pa tudi komunistične revolucije. O -tem s-i moramo biti Slovenci, Hrvatje in Itn ■ lijeni enkrat za vselej na čistem' da so komunisti, tako italijaški ko* slovanski, šli v drugi svetovni vojni svojo skupno pot, ki jim je prevzem oblasti bil glavni -cilj! Odtod žr-tve komunizma med Slovenc'. H-rvati in Italijani. Niti pri »Mes sag-geru- Venetu«, niti pri ostalih italijanskih listih ne bodo vendar tako trmasti, da ne bi priznali velikega števila Slovencev med od-
peljanimi iz Gorice v maju 1945.
Ali iz trm-e ali iz sramu pred čisto resnico se nedeljski »Messagge-ro 'Veneto« ne spušča v polemiko z našo trditvijo, da -smo Slovenci in Hrvatje trpeli prvi in dali največ-je število žrtev!
Rade volje sprejmemo po.zi” »Messaggera Veneta« k ra-zorožitv' duhov, k splošni pomiritvi in k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju. Od srca radi pozdravljamo vsak korak ik zbližanju in mirnemu sožitju ker se dobro izavedt mo, da mržnja in sovraštvo ne rodita kruha!
Toda kot državljani demokratične republike 'Italije z vso upravičenostjo pozivamo vlado in vse od govorne Italijane k priznanju in spoštovanju vseh naših pravic, ker želimo ostati Slovenci in živeti ko' enakopravni državMa-ni republik-Italije! Izpolnjevati vse dolžnosti lojalnih državljanov in uživati vs<-naše narodnostne pravice.
naše vasi in se- povoljno izrekli o
našem, kmetijstvu.
Kmetska delavska zveza jim je ponudila sadje, grozdje in vino, števerjanski fantje in dekleta so jim pa zapeli nekaj narodnih.
V imenu izletnikov, naših bratov s Koroške, se je -za prijazen sprejem -zahvalil g. inž. Muri, ki nas je povabil v Belo na Koroško.
Obmejni promet
V torek 13. t. m. je prvič vozila koriera iz Trsta v Novo Gorico, in sicer sko-zi Tržič, Gradiško in Gorico. Peljala pa je samo tri potnike. Upajo, da se bo -število potnikov zvišalo, ko bodo jugoslovanske oblasti potrdile vse zahtevane prepustnice.
-Z one strani meje pa prihaja vest. da se jugoslovanske oblasti obotavljajo izdajati prepustnice in da n-a vsak način ne dovolijo več kot ene zadevne tiskovine na družino. Zakaj?!...
Občinshi dassh
Goriški župan siporoča, da teče do 20. t. m. rok za prijave dohodkov in drugih pogojev za odmero občinskih davkov za leto 1956. Tudi morebitne spremembe se morajo javiti v istem roku.
Kršitelji bodo lahko kaznovani z globo!
Smrtna kosa
■V ponedeljek 12. t. m. je v Zab-nicah pri Trbižu umrl g. Luka An-dervvald, star komaj ,kakih 50 let, ki se je bil ponesrečil z avtom na potovanju v Pordenone. Pokopali so ga v sredo 14. t. m. ob veliki u-deležbi ljudstva.
(Preostalim sorodnikom naše sožalje.
Vpisovanje v srednje šole
-Ravnateljstvi srednjih šol s slovenskim učnim jepikom v Gorici javljata, da se je že začelo vpisovanje v vse razrede teh šol in da se bo zaključilo 25. t. m.
Tajništva posameznih šol so vsa ko dopoldne (razen ob nedeljah- .'r
praznikih)
morebitna
vsem no pojasnila.
razpolago za
je
NATEČAJ
Goriško županstvo javlja, da rok za prijavo k natečaju .za mesto glavnega podračunovodje podaljšan -do 31. decembra 1.1. opoldne.
Razpis natečaja
Državna nižja srednja šola -s slovenskim učnim jezikom v Gorici raizpisuje natečaj za mesto postrež nika. Kdor se želi udeležiti -tega natečaja, naj si ogleda razpi-s, ki je nabit na razglasni deski šole v ulici -Randaccio št. 22. Rok za vlaganje prošenj je do 24. t. m.
Korošci v Steverjanu
V nedeljo 11. t. m. so obis-keM Ste ver jan izletniki iz Bele na Koroškem, ki jih je vodil g. inž. Muri in spremljal ,g. župan.
V imenu števerjans-ke Kmetsko -delavske zveze jih je sprejel pred sednik g. Hermenegild Podveršič, ki jih je lepo pozdravil in izrekel dobrodošlico. Izletniki so si ogledali vas, spomenik padlim in pre-kasno panoramo sadovnjakov in vinogradov. Občudovali so lepoto
.»Primorski din.evnik« ie te dn' poroča! o dogodku, ki naj bi se bil pripetil v bpvodnjah m ki bi preb-stavijai nudo kršitev osnovnih- pravic italijanskih državljanov slovenskega popjfta.
.»PrimorsKi cjpevnij?« pravi pam reč, 'da se je v Sovodnjah vršila neKa poroka in da so fantje p) starem našem slovenskem običaju pripravili novoporočencema slavolok, ki je nosil zdravico seveda v slovenščini. S-lavolok da je bil postavljen na zasebnem prostoru.
Toda poveljnik krajevnih orožnikov da je nastopil in zahteval tudi zdravico v italijanščini ali pa slavolok podreti.
Ce ;e vse to res :h odgovarja tounost;, .aviu .........	. a ni ni-
kjer v ustavi in v zakonih zapisano, da se državljani slovenskega jezika- ne smemo prosto posluževati svojčga jezika, ne le na zasebnem, ampak tudi na javnem prostoru.
Ni dolgo od lega, ko je pto-f. Diego De Castro na kongresu ustanove »Dante Alighieri« v Trstu trdil, da uživamo Slovenci na Goriškem vse svoboščine, kar se tič' našega jezika. Nastop poveljnika sovedenjskih orožnikov je kričeč doko-z neutemeljenosti De Castrovih trditev.
Tretji člen italijanske republikanske ustave zagotavlja.' da uživajo vsi državljani enako socialno, to je družabno dostojanstvenost ter da so pred zakonom enaki, ne glede na jezik itd.!... Sesti člen u-stave pa obvezuje državo, da. ščiti svoje jezikovne manjšine s posebnimi -zakonskimi določili. Sedemnajsti člen dovoljuje vsem državljanom, seveda- tudi nam Slovencem, prosto zbiranje tako na zasebnem prostoru. k->kor na onem odprtem javnosti!
Brez pismenega odloka pristojne javne oblasti pa ne sme in ne more nihče dajati ukazov v primeru zasebnih pravic!
Zato odločno protestiramo proti nastopu sovodenjskega orožniškega poveljnika, če se je dogodek res dogodil tako, kot je poročal »Primorski dnevnik«, L: zahtevamo, da se višja oblast o zadevi izjavi ir-krivico popravi!
Slovenci v Italiji stalno zahteva, mo, da se uvede dvojezičnost \ javnih zadevah in -uradih. Te pravice nam vlada do sedaj še ni dala, čeravno jo omenjeni členi r-stave k temu obvezujejo!
Zdaj pa se pojavljajo nastopi ->-blasti, ki -zahtevajo, da se moram-Slovenci izraževati dvojezično v zasebnih zadevah, m"dtem ko inam je to v javnem oziru zabranjeno. Ko po te oblasti občujejo z nami, dvojezičnosti seveda ne poznajo!
Prav -tako, kot da- bi Slovenci bili državljani podrejene vrste in na vsak način brez enake družabne dostojanstvenosti.
Taki nastopi so -tipičen primer zapostavljanja našega jezika- in naših pravic!
Kaj pa gospod župan pravi
Ponovnokrat smo s tega mesta že povedali, da je po zakonu župan najvišji policijski organ v občini. Zato bi bil v omenjenem primeru moral nastopiti in od orožniškega poveljnika zahtevati pojasnila ter mu raztolmačiti resnico in predpise ustave ter listino osnovnih človečanskih pravic. Nastopiti bi -bil moral tudi pri višjih oblasteh v o-brambo svojih Občinarjev jn v zaščito- naših pravic!
Se je čas -za tak nastop! Ce bomo samo molčali, nam bodo še v krogu naše ožje družine slovenščino prepovedali!
-Sicer pa bi se morali za tak dogodek zanimati tudi gospod prefekt, gospod kvestor in gospod državni pravdnik, saj so za to postavljeni, da varujejo red in pazijo, da se zakoni spoštujejo!
Ali pa imajo orožniki v Sovodnjah' dvojezične napise in ali oni občujejo slovenski s slovenskimi strankami?
Slovensko ljudstvo spoštuje o-blast in zakone. Zakoni pa morajo biti pravični in jasni in oblast mora ravnati pa zakonu ,in po ustavi!
Zahtevati dvojezičnost s strani državljanov slovenskega jezika in dvojezičnosti niti ne priznavati, niti ne uveljavljati in spoštovati na drugi strani, .pomeni ravnati krivično!
S-icer pa naj nam gospod orožniški poveljnik iz Sovodenj pokaže zakon o dvojezičnosti, po katerem ie ravnal!...
GOSPODARSTVO
Ham laiiho onstran meje potujemo
-Po videmskem sporazumu -za. kre-t-anje v obmejnem pasu pridejo na jugoslovanski strani Gbriške v poštev sledeče občine in vasi, ki jih lahko obiščemo:
1) Občina BOVEC. Bavšica, Bovec, Čezsoča, Kal - Koritnica, Log če-zsoški, Log pod Mangartom, Pluž-na., Soča, (Srpenica, Strmec, Trenta, Za ga.
2) Občina BREGINJ:	Breginj, Homec, Logje, -Podbela, Robedišče. Sedlo. Stanovišče.
3) Občima KOBARID: Avsa, Bor jana, Drežnica, Drežniške Ravne, -Idrsko, Jevišček, Jezera, Koseč, Kobarid, Kred, Krn, Ladra, Libušnia, Livek, Livške Ravne, Magozd, Potoki, Smast, (Staro selo, Sužid, Svi-no, Trnovo, Vrsno.
4) Občina TOLMIN: Čadrg, Ci-ginj, Dolje, Gabrje, Kamno, Koze r ■ šče, Ljubinj, Poljubinj, Prapetno, Selce, Selišče, Tolmin. Tolminske Ravne, Volčanski Ruti, Volarje, Volče. Zadla-z - Čadrg. Zadlaz - Žabče, Zatolmin in Žabče.
5) Občine- -MOST NA SOCI (Sv. Lucija): Bača pri Modreju, Gorenji -log, Modrejee. Modrej, Selo, Drobočnik, Stopec, Most na Soči, Tolminski Lom, Dolgi Laz, Kanalski Lom, Podmelec, Loga-ršče, Rakovec.
6) Občina KANAL: Aj-ba. Anhovo. Avče, Bodrež, Deskle, Dobla-, Go-renia vas, Kambreško. Kanal. Kanalski vrh. Lig, Morsko. Plave, Ročinj, Semiški breg, Ukanje. Za potok.
7) Občina KAL NAD KANALOM:
Brezovo, Bizjak'. Hoie. Koren. Ko-nrivišče. Lipica, Mešnja-ki, Testeni, Zavrh, Zabrdo, Dol. Levpa, Kal nad Kanalom.
R) Občina DOBROVO: Barbana, Belo, Biliann, Brd'ce pri Neble-m Brd'ee pri K-nžban'. Breg, Brezovk Ceglo, Dobrovo, Dolnje Cerovo,
Drnovk, Fojana, Kozana, Kozarno, Kožbana, Krasno, Medana, Neblo Nosno, Plešivo, Pristava. Senik. Slapnik, Slavče, Snežeče, Slovrenc Vipolže, Višnjevik, Vrhovlje, Zali-breg.
9) Občina KOJSKO: Brestje, Gonjače, Gornje Cerovo. Hum, Ime-nje, Kojsko, Podsabotin. Snežatno, Šmartno, Vedrijan, Vrhovlje.
10) Občina NOVA GORICA: Ajševica, Kromberk Loke. Nova Gorica, Solkan, Pri-stava, Rožna doli na, Stara gora, Smaver.
11) Občina ŠEMPETER: Bilje, Bu kovica, Dombrava. Šempeter, Vogrsko, Volčjadraga, Vrtojba.
12) Občina SEMPAS: Osek, Oze Ijan, Sv. Mihael, Šempas, Vitovlje. Izven 10 km. pasu so zaselki: Krnice, Užice in Cikavec.
13) Občina RENČE: Arčoni, Gradišče pri Dornberku, Lukežiči Martinuči, Mokorini, Merljaki, O-ševl-jek, Renče, Žigoni.
14) Občima DORNBERK:	Brda Budihni, Dombrava, Draga, Gradišče, Oševljek, Potok. Prvačna, Ta bor, Dornberk, Zalošče.
15) Občina MiIREN: Miren, Ore hovlje in Vrtoče.
16) Občina KOSTANJEVICA NA KRASU: H-udi log, Korita, Kosta njevica na Krasu, Lipa, Lokvica, Nova ves, Novelo. Opatjeselo, Sela na Krasu, Temnica, Vojščica.
17) Občina KOMEN: Brestavica pri Komnu, Brje pri Komnu, Coljava. Divči, Gabrovica pri Komnu Gorjansko, Ivanjigrad, Klanec pri Komnu, Komen, Kregolišče, Meli dol, Nad-rožica, Preserje, Rubije, Sveto, Si-belje, Sofi, Škrbina, Tomačevica, Tublje pri Komnu. Vale, Volčji grad. Zagraj.ec.
18) Občina GRGAR: Banjšice, Ba te, Grgar, Ravnica. Trnovo, Voglarji. Izven 10 km pasu: zaselek Nemci.
BLIŽA SE TRGATEV
(nadaljevanje)
Grozdje bomo mastili s pripravnimi mlini, kajti mastiti z nogami v čedru ni več primerno in je tudi preveč naporno.
imaščenem-u grozdju dodajmo 3 do 10 g kalijevega metabisulfita na-vsaikih 100 kg. Namesto kalijevega -bisulfi-ta dodajmo še raje 20 do 30 g žveplenokislega amonijevega, fosfata na isto količino grozdja, ker bolje pospešuje vrenje mošta, zlasti v mrzlih kleteh. Za pospeševanje vrenja lahko porabimo temu primerne glivice, ki jih dobimo v go-riški »Vinoa-grariji« z zadevnim: navodili.
Beli mošt pa pustimo kakih osem do deset ur na tropinah, ker le n;., la način pridobi dober vinski o-kus.
Sode ne polnimo z moštom do vrha, ampak samo za eno ped pol vrhom, da lahko .nataknemo vrelno piliko, katero dobro zamašimo in jo napolnimo z vodo.
Toplote v kleti -mora med vre njem biti 18 do 22 stopinj Celizija Ce je toplota nižja, moramo v -kleti -kuriti.
Moštu moramo dodati tudi prvo in drugo prešenino, ker vsebuje prva precej vinske kisline, ki vino ■ohrani -zdravo, druga pa precej tanina, ki vino čisti.
.Kdor si hoče pripraviti sladke rebulo, ne sme dodajati moštu niti kalijevega metabisulfita, niti ne žveplenokislega amonijevega fosfata. Zadostuje, da sod požvepla 'z ranim azbestnim trakom na vsake 3 hi prostornine; to pa zato, da moši na zraku ne 'porjavi. Do Božiča pa je tako sladko rebulo použiti, ker se sicer pokvari in tudi pivci je več ne zahtevajo.
Da- pripravimo dobro' črno vino, pa moramo to g-rozdje rebljati, kar pomeni, da peclje ločimo od jagod, ker peclji delajo vino preveč trdo in neokusno.
Za rebljanje rabimo .posebne vr ste mlinov odnosn-o mrež.
Da črno vino pridobi praviln • barvo, vrejemo mošt dva do štir: dni na tropinah in ga šele nato precedimo v sod, da vre naprej. Ko pri vrenju prekipeva, potlačimo mošt s tropinami v posodo.
Ker so dognali, da črna vinska barva škoduje prebavljanju, svetujejo pridelovanje -bolj svetlega in čistega črnega vina.
Tovarna pohištva
PRinčič
Tel. 32
K R IM I N
Cormons
Alge nas bodo redile
Soproga predstojnika »Zavoda Zi* biološka raziskovanje« v Tokiu, gospa dr. Hiroši Tamivajeva, je pred kratkim povabila večje število prijateljev in znancev na popoldanski čaj. Postregla jim je k čaju tudi nadevane kruhke, ki so bili namazani s čudno zeleno oblogo, ki je -do takrat še nihče ni pokusil.
Nekateri gostje so se po prvem grižljaju zelo laskavo izražali in hvalili nov kuhinjski recept odlič ne gospodinje. Drugi pa so zmrda-vali in le zaradi olike odkrivali gostiteljici smehljajoče se obraze, s katerimi pa niso mogli ‘prikriti svojega negodovanja.
Gostitelj' dr. Tamiva je sam povzel besedo. »Gospoda,« je dejal, »ne glede na to, ali vam kruhki u-gajajo ali ne, pomeni zelena obloga, ki ste jo pravkar okusili,<*eno izmed najvidčjih svetovnih revolucij, morda je ta obloga večje in pomembnejše odkritje kakor pa od kritje atomske sile. Ali veste, da so glavna sestavina te zelene maže na kruhkih alge? Alge, najmanj zahtevne rastline, ki jih poznamo; alge. ki jih lahko gojimo v neomejenih množinah; alge, s katerimi se bo človeštvo preživljalo, ko naša izmučena zemlja ne bo mogla več roditi koruze in krompirja; alge, ki bodo. reševale pred lakoto in poginom na tisoče milijonov ljudi!«
Ponosna hišna gospodinja pa je še dodala: »Ta maža je šele začetek. Imam že nekaj receptov za juho iz alg in za prikuhe, celo sladoled iz alg smo že pokusili. Ze sedaj vas vabim na kosilo alg čez leto dni!«
Nekateri gospodje so se z žalostjo spomnili na cvrte piščance in dunajske zrezke in zato povabilo ~z vso vljudnostjo odklonili....
ALGE REŠITELJICE
Svoječasno smo na tem mestu že spregovorili nekaj besed o tako imenovani »fotosintezi«. Ponovimo ta čudež narave v kratkem; Pol pojmom »fotosinteza« označujemo skrivnostni postopek, pri katerem zelene rastline iz ogljikovega dvo-kisa in vode s pomočjo sončnih žarkov proizvajajo škrob in sladkor. Z drugo besedo bi lahko de ;ali, da rastline preobrazujejo s fotosintezo »svetlobo v energijo«.
Ce bi to lastnost imeli tudi lju dje. bi se na mah znebili vseh vsakdanjih skrbi. Nihče se ne ii potegoval za odhod v Avstralijo; na svetu ne bi bilo niti komunizma. niti kapitalizma.	«.
Ze nekaj desetletij se znanost u-kvarja s poizkusi, ki naj bi človeštvu odkrili umetno fotosintezo, to je sintetično proizvodnjo hranilnih snovi. Tudi o tem smo že na tem mestu razpravljali in dejali: Ce bi bilo mogoče v tovarnah ponoviti to, kar znajo zelene rastline, potem bi se človeštvo za vedno iznebilo vseh skrbi kmečkega dela in mučenja. Zemlja, gnojila, rodovitnost, dež, toča itd., vse to bi ne vzbuja
lo	človeškega zanimanja.
Poizkusi pa verjetno še dolgo ne bodo privedli do praktičnih uspehov, izato so se biologi in znanstveniki o prehrani ogledali po prehranjevalnih rastlinah, ki fotosintetič ni postopek izpolnjujejo y nekak.' »plemeniti kulturi«, to je, da poleg sončne svetlobe .nimajo nobenih posebnih zahtev.
Pri tem so zopet odkrili alge, mikroskopično eno- ali večcelično rastlino. Čudovitost te rastline, je tako neznatno majhna, da jili
spravimo kar celi tisoč na konico šivanke, je njena izredna skromnost. Za življenje alge ne rabij’> praktično drugega kot v Mio, zrak in svetlobo — zlasti svetlobo.
Alge rastejo povsod: v oceanih, jezerih, ribnikih, celo v najnero-dovitnejših predelih. Prav taka pa je tudi njihova rodovitnost. Alg“ se množijo s preprosto delitvijo celic. Zato ni meji za njihovo raz-množenje in tudi nobenih posebnih pogojev. Pri algah ce poznamo setve, niti dozorelosti. Skozi vse leto. imamo bogato žetev.
Alge ne vsebujejo zgolj beljakovin — s čemer lahko nadomestijo meso in ribjo prehrano — pač p* tudi vitamine.
PREHRANA
ZA SEDEM MILUARD LJUDI
Statističarji so izračunali, da bo človeštvo okrog 1. 2050 naraslo na približno sedem milijard ljudi. Tudi nestrokovnjak bo uganil, da naša dobra zemlja teh množic ne bo zmogla preživljati, ne samo zato, ker ne bo »zadostnih površin zem lje, pač pa tudi zaradi izčrpanosti naše grude.
Prav zato so napori strokovnjakov z algami največjega pomena za obstoj človeškega rodu na zemlji. Na enem hektarju zemlje lah
ko pridelamo po 5 ton alg za prehrano. Komur je danes še na razpolago kos mesa. ta ga seveda ne bo zamenjal z algam:. Zelo lahk:> pa je mogoče, da bodo čez 100 let tudi izbirčni Francozi, Američani, Angleži, Nemci in tudi Slovani 'e-gali po rešilni bilki alge. Ko so prvič pripeljali v Evropo krompir, so pred njim vihali nosove z mesom in krompirjem preobjestni »boljš* sloji«. Lj-udstvo pa, ki je preživlja-
lo	težke čase lakote, je hitro seglo po novem božjem blagoslovu. Ali ne bodo alge morda čez petdeset let postale krompir dopolnjenega drugega tisočletja?
Postavlja se nam vprašanje: Kakšnega okusa so alge? Ameriški časnikar Bill Davidson,' ki je v laboratoriju vseučilišča v Texasu pokusil žlico oljnato-zelene maže. zatrjuje. da ima okus po kuhanem storžu izelja: morda tudi po cvetači. To pa ne bi bilo slabo.
»Okus je zgolj navada«, zatrjujejo strokovnjaki za prehrano. Praktično se sleherni človek pri!a.godf kakršni že koli užitni hrani, končno pa j“ lakota najboljša kuharica. Danes se znanstveniki trudijo, da bi alge najprej sprostili vsakega o-kusa, potem pa jih »zabelili« z raznimi okusi za razne narode. Mor-
da bomo po slaščičarnah že v doglednem času kupovali čokolado iz alg.
Zainkrat pa ni tako važno vprašanje okusa, pač pa načini proizvodnje alg. Čeprav uspevajo alge povsod in ob vsakem času. je potrebno za ta »povsod« in »ob vsakem času« ustvariti industrijske pogoje. Važno je tudi, da pridelek po najcenejši poti doseže potrošnika. zlasti ko ne gre za »tržno blago«. pač pa za darilo lačnim.
Prehranjevalna revolucija je vsekakor v polnem teku. Revolucija, ki prinaša blagoslove in ne razdejanja. Morda bo ta revolucija postavila na hladno vse današnje poklicne revolucionarje krvi in hudobije. Da bi le bilo res tako....
MORSKI PES
Na obuli med Reko in Opatijo je morski volk napadel neko 32-letno gospo iz Augsburga v Nemčiji in jo pred očmi mota in dveh otrok potegnil v morsko globino. Gospa se je podala v vodo na oba-
li	blizu Reke, ki je za kopanje prepovedana, ker obala na tem mestu ni zaščitena. Nenadoma se je med plavanjem obrnila in pričela obupno klicati na pomoč. Se predno pa se ji je posrečilo doseči obrežje, jo je volk zagrabil in jo potegnil s seboj. Mož in oba otroka ji niso mogli na pomoč. Morski volkov' le redko zaidejo v Jadransko morje. Strokovnjaki smatrajo, da je mrcina sledila nekaterim britanskim enotam vojne mornarice.
Soujefijo obiskujejo le milijonarji
V	okviru nove sovjetske -taktik*' so se Stalinovi nasledniki odločili, da nekoliko dvignejo železno zaveso in spustijo po kakega zahodnjaka v socialistični raj. Tako je nn mednarodno tekmo v Moskvo od potovalo kar 1500 zahodnonemških nabijačev. Pred nekaj dnevi pa je poljski parnik »Bratori« vozil 760 francoskih izletnikov v razna obalna mesita.
To so skromni začetki. Prostim potovanjem v Sovjetijo pa stoje nasproti številne ovire. Sovjeti vztrajajo še vedno pri tem, da so obiski mogoči le v skupinah, »kolektivih«. Poleg tega so oblasti postavile za posamezne -zahodne dr žave posebne kvote. To se pravi, da iz neke določene dežele pripustijo le določeno število turistov. Teko so za manjše države: Belgijo, Nizozemsko in Švico določili 50 vizumov na leto.
Prav tako turisti tudi ne bodr. smeli po prosti volji po dolgem in počez razgledovati prostrane dežele. Sovjeti v začetni dobi razkazujejo tujcem večja mesta in nekaj socialističnih »pridobitev«, kakor n. pr. Dnjeprostroj. Vse izgleda. da bodo ze prihodnjo sezijo dovolili letovanja na Krimu. Obširna področja na severu in na oni strani Urala, kakor tudi Kavkaz pa bodo za tujce še vedno nedostopna.
Nadaljnji dve važni zapreki sta čas in denar. Kdor si lahko privošči vožnjo iz letalom, je v dobrih devetih urah iz Pariza v Moskvi. Kdor pa je primoran uporabljati vlak, potrebuje kakih 65 ur za isto progo.
Dežela je po izpovedi francoskih in nemških izletnikov razmeroma, zelo draga za tuje obiskovalce Menjalni tečaji so tako oderuški, da tujec v: Moskvi porabi najmanj trikrat toliko na dan kakor v kateri koli drugi zahodnoevropski prestolnici. Angleži računajo, da je turistu potrebnih na dan 10 šterlin
(okrog 17.000 lir). Zahodnonemški navijači so morali pred odhodom položiti sovjetskemu zastopniku tisoč dve sto Mk (180.000 lir). V tem znesku je bila upošteta vožnja z železnico, prenočišče- v hotelu, prehrana in vstopnice na stadion in, za obisk nekaterih moskovskih znamenitosti.
Dvajset cigaret stane 1200 lir. Skodelica čaja 400 lir. Kosilo‘v cenejši restavraciji 30 rubljev (4500 lir), 100 g čokolade 15 rubljev (2250 lir), par čevljev 300 rubljev (45.000 lir).
Obiski Sovjetije bodo potemtakem izključno samo za milijonarje, delavstvo takih izdatkov pač ne zmore.
R|i so prišli da živega
Milijonske vrednosti uničuje rja. Rja ograža industrijo, obrt, gradnje. kmetijstvo. Kjerkoli so stroji izpostavljeni zračnemu valovanju, nastajajo nevarnosti rje. Proti rji ščitimo kovine z barvili in laki ali jih kromiramo. ponikljamo ali bro niramo.
Kemija in tehnika stalno odkrivata nove postopke za konservira-nje kovinskih delov. Vsi ti postopki pa vse doslej še niso mogli preprečiti. da se določeni deli ne bi olupili zaradi udarcev ali drgnjenj. Rja najde tudi najmanjše odkri* ’ površine in tu pričenja svoje uničevalno delo. Ko se je rja enkra: zagrizla, pričenjamo napadene dele obdelavati s kladivom, pilo, žičnimi ščetkami, peskom in celo s ostriini kemikalijami.
Pri zelo preciznih strojih in aparatih je seveda tako odstranjevanje rje nemogoče, prav tako ipa takih delov tudi ni mogoče primer no zaščititi. Tu ne preostaja drugega kakor skrbna delavčeva roka. Tudi še tako velika nega ne more preprečiti rje pri strojih, ki
so izpostavljeni velikim temperaturnim razlikam ali pri strojih, ki so postavljeni pod milim nebom. Taki stroji lepega dne ne funkcionirajo več in jih je potrebno deloma ali v celoti zamenjati.
'Prav zato je izrednega pomena odkritje angleških kemikov, ki •> mogoča zarjavele železne dele očistiti rje, da izgledajo po izvršenem postopku kot novi. Izumitelji celo trdijo, da zarjavelih delov ni potrebno razdreti, pač pa vse stroj položijo v očiščevalno kopel. Ko so take še tako zamotane stroje dvignili iz kopeli, ni bilo o rji ne duha, ne sluha in stroji so nemoteno obratovali.
Ta čistilnica rje deluje na podlagi spoznanja, da je rja. ali kakor se izraža kemik, oksid spojine železa in kisika in da se kisik sam zelo rad veže v spojine z vodikom Ce bi se posrečilo kisik v rji absorbirati y vodik, potem bi morala kovina zavzeti svojo prvotno ne-rjasto obliko.
Tako so veliko porcelanasto kad napolnili z nekim elektrolitom, katerega sestava je seveda skrivnost iznajditeljev, ter ga spojili z isto-smernim tokom. Rjaste dele. ki jih je treba očistiti, so priključili na pozitivni pol in s, tem ustvarili a-nodo, negativni pol je ostal katoda. S pomočjo električnega toka. ki kroži od katode proti anodi, so že lezne dele obstreljevali z vodikom. Na ta način so vezali v rji vsebovani kisik z vodikom.
Angleška tvrdka Derustid Ltd. j» pričela na veliko s čiščenjem rje na strojih in železnih delih. Razpolaga z vrsto ogromnih t"nkov. Pr-
vi	tank je napolnjen z močnim lugom. ki izluži maščobo in umaza-rijo na strojih. V drugem tanku zarjavele predmete temeljito operejo. da odstranijo lug. Sele nato prične dejansko odstranjevanje rje.
V	nekaj urah je tudi to končano. Deli prihajajo iz čistilnice gladki.
Avstralsko pismo
POP ČRTO
ŽUPAN MESTA TRAPANI
( V r e n i P f i s t e r )
Gospodo župana mesta Trapa n. ne poznate? Skoda! Res velika škoda! Je to negovan starejši gospod z narahlo osivelimi senci, dobrohoten in s polikanimi nohti. Nosi svetel panama klobuk. Pa ne na glavi, o ne! Pač pa neprisiljeno v desnici. V svoji dragoceni limuzin' ga skrbno polaga poleg sebe. Sam ne vozi. Ne. Sam sedi v ozadju svojega vozila in prepušča svojem _t snežnobelo livriranemu vozaču. V vsem je to zelo odličen gospod, gospod župan pač. Humorja pa ne smatra za dejanje, ki bi bilo iizpod njegove časti.
Seveda bi radi izvedeli, odkod ga neki poznam. In prav to je zgodba, ki bi vam jo rad povedal. Privlačnost gospoda župana je kriva. da pričenjam s koncem, namesto začetkom.
Ce danes s prijateljem razmišljava o najinem neprostovoljnem obisku mesta Trapani, potem nama postaje jasno, da nama je usoda sama izgladila pot do tja.
Takrat sva bila namreč na potovanju po Siciliji. Iz Palerma sva nameravala nekega 4ne obiskati sloviti tempelj Segesta, ki leži kakih šestdeset kilometrov v notranjosti. Imela sva pri sebi nekaj denarja in za »ročno prtljago« rdečo mrežo, v katero sva spravila o-b:. fotografske aparata. Morda mi
je sama jasnovidnost narekovala, da sem tja spravil tudi čist robec.
Ko sva se že nekaj časa vozila, opaziva, da sva stopila v napačni vlak. V nekega polževca, namesto v brzec. Pri vsej stvari so se neljuba odkritja kar prekopicala: čeprav se bo zdelo neverjetno, je vendar res, da tega dne nisva imela nobene priložnosti več za povratek v Palermo. Vasica Segesta, kjer bi lahko prenočila, sploh ne obstoja. Tako nama je ostala le izbira, da prenočiva ne prostem pod svežim robcem in rdečo mrežo, ali pa da se popeljeva dalje v Trapani. Medtem ko sva še kolebala med »senco antike« in meščansko posteljo, je zadevo odločil vlek kar sam. Z ostrim piskom se je namreč premaknil in oddrdral mimo postaj^ Osameli tempelj Segesta pa naju je mogočno pozdravljal s ponosnega griče. Stvar ie bila torej odločena: prenočile bova v Trapani. Mesto leži sicer kakih 40 kilometrov oddaljeno od morske okalo, zato pa nama je jamčilo prenočišče.
Končno sva -le prišla do tega. da uživava zlat večer skozi očarljivo sicilsko pokrajino. »Gotovo imate potne liste s seboj«, je spraševat neki nesrečnež od sopotnikov. Z nasmehom sva pokazala na mrežo s fotografskima aparatoma in robcem: »To je vse. -kar imava s seboj!« Kot na udar se je vzdušje v našem oddelku spremenilo. Vsi do sedaj tako prijazni, sočustvujoči :n na vsako uslugo pripravljeni; do
mačini so se opaeno pričeli odmikati od naju. Nekdo se je pričel praskati po glavi. Drugi je dvigal obrvi. Tretji je imel oči samo še za pokrajino. Razumljivo, nihče n» prinaša rad svoji ženi dva potepuška turista čez noč. Vsi pa so bili prepričani, da brez potnih listov v Trapani ne bova našla zatočišča Tako sva bila že vnaprej pripravljena na težkoče in sva zato v Tre-pani postopala po točnem načrtu. Pričela sva pri zakotnih penzionih Zdeli so se naravnost strahotni. Na najiino srečo pa so bile vse sumljive postelje zasedene. V majhnih hotelih se nama ni bolje godilo, Strah pred policijsko kontrolo na-'ma je zapiral vrata. Pa sva splezala nekej stopnic navzgor. V Ro-tary hotelu je končno izgledalo, da so najin položaj razumeli, vsaj na pol. Obljubljali so nama vsaj. podstrešno sobo. obljube pa niso držali.
Ob pol deseti uri zvečer sva bila tako rekoč na koncu svojih naporov. Obupno sva vse upe in na-de postavila na zadnjo, drzno karto: prvorazredni hotel. Eo skrivnostnem in natančnem pregledu žepne blagajne sva si prisegla, da ne bova zinila nobene besedice o najinih potnih listih. Za vsak slučaj sem rdečo mrežo spravil v žep. In glej! Z velikim začudenjem svi ugotovila da imajo v prvorazrednem hotelu polno razumevanja za ljudi v zadregi: brez pridržkov so nama nakazali sobo. Ko sva se po temeljitem pranju ogledovala v zr
Adelaide, 4. sept. 1955.
V Perth, pristanišče Fremantle. je glasila moja vozovnica, ki so m; jo izročili pred odhodom v Trstu Vihal sem nos ob tej nerazveselji-
vi	novici. Perth ne zveni blagoglasno in tudi knjige o Avstraliji io skope navdušenja » prestolnici Za hodne Avstralije. Poleg vsega pa so me pričakovali v Melbournu prijatelji in — dobra služba. Ves čas dolge vožnje me je begala en* sama misel: kako bi jo potegnil iz Fremantla, kjer me bodo neizpro sno odložili proti vzhodu vsaj do Adelaide.
Moji načrti in izvedba pa so stroga državna tajnost in jih zato ne smem odkrivati čitateljem »Demokracije«, čeprav bo morda kak moj naslednik preživljal podobne skrbi. Skratka, iz Pertha mi je proti \-delaidi ostala na razpolago edino železniška vožnja. Ta pa je bila tako svojevrstno čudovite, da je vredno, da jo omenim tudi slovenskim bralcem. Iz Pertha v Adelai-do je polnih 2000 km železniške proge. Proga je enotirna. Poteka po najbolj zapuščenih predelih sveta, kjer je sam Bog dejal lahko noč. To je del »mrtvega srca« Avstralije. Deželi pravijo »Nullarbor -Plain«. Imenovali so jo po latinskem izviru »nullus arbor (nobenega drevesa). Prav zaradi svoje enoličnosti pa je potovanje velik doživljaj.
Dva dni in dve noči drvi brzec s povprečno hitrostjo 68 km na u-ro skozi nepregledno puščavo. Predstavljajte si oddaljenost med Lju bljano in Beogradom v popolnoma ravni črti (480 km) brez najmanjšega ovinka. Nato pa še progo Ljubljana - Carigrad, ne da bi zazrli eno samo mestece ali vsaj vasico: pa še ogremno skromno valovito ravnino skoraj brez sleherne vegetacije — in v spomin se vam bo vtisnila približna podoba te proge. Le približno seveda, kajti za resnič no doživetje daljave in brezupno sti nullarborske ravnine je že po trebne vožnja s trarskontinental-nim ekspresom transavstralske železnice.
Ta je že dve leti ponos dežele. Vsak Avstralec vas vpraša, če ste spoznali -najlepši. najhitrejši in naj-udobnejši vlak vse južne hemisfere. V resnici ne pretirava s svojini vprašanjem. Vlak sestavlja dese: pulmanov, ki so opremljeni s kli-matičnimi napravami, z zvočniki in prhami. Priklopljenih je še po kakih 20 tovornih vagonov. Vse to vleče orjaška dieselska lokomotiva. Je to pravi luksuzni hotel na kolesih.
V salonskem vagonu, ki je razdeljen v prostor za kadilce in koncertno dvoranico s koncertnim klavirjem, visijo razkošne slike ev ropskih alpskih predelov. Te slike še večajo kontrast, ko se človek o-zira skozi okna v žareči pas. ki dr-
vi	mimo in jemlje vid. Ob večernem mraku se zdi, da drsimo z ladjo po orjaškem kot olje mirnem neskončnem morju. Ta pogled iz zadnjega razglednega vagona je nepozaben.
Sonce žge po puščavi, ki jo le tu in tam poživlja po kak na pol o-žgan trnjev grm. V zelo dolgih presledkih se vlak ustavlja. »Postaje« nosijo kaj čudne napise: »397 milj« se imenuje ena, »742 milj« druga. Pa tudi takele: Wir-ramina, Bookaloo itd. Vse so enake: majhna kolibe s streho iz valovite pločevine, betonskim tankom za vodo, nekaj drugih kolib ali šotorov za delavce ob progi.
Ta čudna železniška proga je živ
dokaz človeške potrpežljivosti in njegove sposobnosti. Njena zgraditev je bila politične nujnost, kajti neposredna zveza Zahodne Avstralije z ostalimi predeli je šele u-stvarila pogoje za pristop Zahoda h »Commonwealthu of Australia«. Brez te proge bi Zahodne Avstre lija obvisela v zraku, odrezana na tisoče kilometrov z brezvodno pu ščavo. 2e dve desetletji je proga v prometu.
Pred uporabo modernih diese! električnih vlakov so se vozarili po progi nad pet dni. Vzdrževali so jo in jo tudi še sedaj Novoavstralijan-ci - prišleki. Med njimi je celo neka.; Jugoslovanov. Njihovo življenje je trdo, plače pa so ustrezne.
V	jedilnem vozu mi je nataka •• Nemec o tem pripovedoval. Zanj, zame in ipotnike je pogled na Nullarbor ravnino zanimiv, za ljudi s krampom in lopato pa je puščava pravi pekel. Neznosna osamljenost še neznosnejša vročina, večno pri-pekanje sonca z neba brez najmanj šega oblačka, na mirijade krvi žejnih muh in komarjev in stalna, ne-utešljiva žeja.
Za potnika, ki je plačal za vozovnico I. razreda okrog 30.000 lir s polno prehrano 'n lastno kabino v spalnem vagonu, je v resnici preskrbljeno z vsemi udobnostmi. Skodelico čaja z biskvitom mu zjutraj postrežejo kar na postelji. Zajtrk je pravo razkošje in vsebuje p-> pet do šest jedi, cd ovsenih kosmičev z mlekom do debelega bifteka, jajc s slanino, ocvrtih rib, svinet: ne v vseh oblikah; da masla, marmelad, medu. čaja. mleka, kave kakava itd. niti n: štejem. KosiV in večerje pa so pravcate poročne pojedine. Vina in piva je po mili volji na razpolago brez doplačila. Ne manjka niti brezalkoholnih pijač. Po zvočnikih prenašajo po vseh sijajno ohlajenih oddelkih zabavno glasbo. Prha je potniku vedno na razpolago.
Moji sopotnik me sprašuje, kako ml ugaja Avstralija. Odgovarjam: »Neverjetna dežela! Kdo bi jo za-popadel?« Tudi tega nisem mogel zapopasti, da smo od Pertha do A-delaide za prvih 380 milj in za zadnjih 134 milj morali menjati vlak.
V	Avstraliji ima vsaka zvezna država drugačno širino tira. Trans-kontinentalni ekspres je last zvezne vlade in vozi po ozemlju Zahodne Avstralije, po zveznem ozemlju in po Južni Avstraliji, zato ga sestavljajo tudi tri garniture, vsak . s svojo širino osi. Neverjetno, ali resnično. Tudi temi’ se človek privadi. kakor marsičemu drugemu v Avstraliji.
Prihodnjič pa še kaj več.
V. K.
OD TU IN TAM
Pred kratkim so Neme,’ vpeljali najdaljšo avtobusno progo v Evropi. Izhodišče proge je Monakovo, zadnja postaja pa Beirut v Libano nu. Vožnja traja deset dni.
*	• •
Najtežji možakar v Srednji Evropi je Švicar Ernst Scheerer. Po poklicu je pek, slaščičar in gostilničar. Možaka r vstaja vsako jetrn ob štirih. Vsak večer je pokonci do polnoči. Opoldanskega spanja ne pozna. Star je 54 let in teh4^ 205 kg.
*	* •
Ameriški cariniki so zaplenili na francoskem parniku »St. 10« 12 kv čistega heroina v vrednosti 750 milijonov lir. Mednarodni prekupčevalci z mamili so s tem prejeli največji udarec v zadnjih letih.
ealu, se y resnici nisva mogla na čuditi tej okoliščini. Morda so pa gostje prvorazrednih hotelov čudodelniki. ki znajo kultivirati svojo zunanjost? Kdo bi to vedel? N i vsak način se je zdelo, da se je dolga policijska roka ustavila pred temi razkošnimi vrati. Medtem pa je že krepko potrkalo. Hotelski deček naju je presenetil s prijazno prošnjo ravnateljstva, da bi Sc* pred večerjo odhitela na kvesturo zaradi najinih perzonalij. Prošnja se je zdele nedolžna in vsekakor upravičena. Nisva si upala ugovarjati.
Morda #o vam znane pristojnosti kvesture? Morda vam bo slučajno tudi enano, kje leži kvestura v Trapani? Midva tega nisva vedela. Kljub temu sva jo našla. Tik pred enajsto sva se znašla na policiji. Izgledalo je, kakor da so čakali prav na r.aju. ne glede na nočno uro. Pregledali so naju od vrha do tal in neto odpravili v pusto sobo. ki je bila opremljena z veliko mizo. stolom in sofo iz biedermajer skih časov. Vsako toliko je vstopi' nov policist, naju ostro pogledal v oči in si pustil razložiti najin »primer«. Končno jih je bilo kar pet: debelinko in dolgonožec. krivono-žec, nekdo z majhno govorno napako in še peti z nevarnim kljukastim nosotri. Vsi so bili izredno ljubezniv! In dobrohotni ljudje. Imenitno smo se zabavali. Nisva pa mngla zapopasti. na kei pravzaprav še čakava. Končno se je pri vratih nrkaj zdanilo. Stražmojster
si je z vso naglico zapenjal bluzo. »Coraggio!« nema je ohrabrujoče zašepetal, medtem ko je z roko nervozno popravljal zaponko na pasu. Vsi ostali pa so se že dolgo prej postavili v strumno držo. Med vratnimi podboji se je pokazala moška suho postava s plahutajočim civilnim suknjičem in z oblastniškim glasom. No, končno sva le uganila, na koga smo tako dolgo čakali! Hipoma naju je odkril na bied&r-majerski zofi.
O	vsem tem, kar se je v naslednji pol uri streslo ne naju uboga greš-nika, s trani pravice, tega se v resnici rada ne spominjava.
»Prosim vajiu, da mi odgovorita na naslednja tri vprašanja: 1) Kaj se pravi po italijansko hišna gospodinja, 2) Na čem bi se skoraj razbila tretja ljubavna prigoda va šega deda s strani vajinega očeta, in 3) Koliko dlak bi moral imeti vajin ded z materine strani ob svojem sedeminosemdesetem rojstnem dnevu na nožnem palcu, če se ne bi odločil, da umre pri triinpetdesetih letih?
Ce teh treh razumljivih vprašanj v teku petih sekund ne odgovorita v najboljši italijanščini, potem se ne bosta nikoli več vozila brez potnih listov v Trapani! Kajti potem sta gotovo sumljiva subjekta, da. celo skoraj objekta.«
Tik pred polnočjo so naju s policijskim spremstvom pripeljali nazaj v prvorazredni hotel. To mesto naju je še velikodušno trpelo to preostanek noči med svojimi zido
vi. Pismeno pa sva se morala obvezati, da bova Trapani še pred zoro zapustila.
Je to posebne vrste občutek za človeka, ki ga ob zori neko mesu-postavi pred vrata. Potreben je že tempelj Segeste, da človek tako razžalitev pozabi za nekaj ur.
Kaj se vem ne zdi, da je končno le’ prišel čas, da postavim na oder prijaznega gospoda župana? Kar pomirite se, prosim. Je že na poti. Spomin na ponočne strahove, gromozansko doživetje templja Segeste in tolažljivi izgledi ne dolgour-no korakanje po asfaltu, vse to je najino odporno silo taiko omajalo, da sva se na povratku obiska templja odločila za avtostop.
iPrvo vozilo, ki naju je prehitelo, je bila ameriška razkošna kočija. Skoraj brezslišno je zdrknila mimo naju. »Aha, tako prihajajo bogati ljudje . . . « sem že hotel zakričati, -ko se je vozilo ustavilo in počasi pripeljalo nazaj. Vse ostaln se je razvijalo kot v pravljici: be-lolivrirani šofer je skočil iz vozila, l lahkim priklonom odprl vrata in vstopila sve. Pogreznil sem se v mehke blazine. Moja mreža se je usedla poleg elegantnega pana-ma klobuka. Negovan starejši gospod je zamrmral svoje melodioz-no ime.
Kako se je potem zgodilo, da sva prav -temu imenitnemu gospodu pripovedovala svoje doživljaje v Trapani. tega si v resnici ne znani (Nadaljevanje na 4. strani)
VESTI s TRŽAŠKEGA
Podtajnik Folchi» našem mestu
Konferenca za pristanišče - Objava Spomenice o soglasju se proučuje
Pretekle dni se je mudil v Trstu podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu g. Folchi. Imel je sestanke z raznimi predstavniki tukajšnjih upravnih in političnih o-blesti ter gospodarskih organizacij in ustanov. V torek zvečer pa je imel v. prostorih vladnega general nega komisariata tiskovno konfe renco, na kateri je podal nekaj važ nih izjav. Podtajnik je odgovarja' tudi na vprašanja, katera so mu postavili prisotni novinarji.
Predvsem je povedal, kar je bilo že znano, da je italijanska vlada sklicala mednarodni posvetovalni sestanek o tržaškem prostem pristanišču. Nanj je povabila Avstrijo, ki je svojo 'udeležbo že potrdi la, Češkoslovaško, Nemčijo, Jugoslavijo, Švico in Madžarsko. Pod tajnik je podčrtal, da je Italija to storila v smislu izpolnjevanja do ločb londonskega sporazuma. Dodal pa je, da ne bodo na sestanku sklenili nobeinega posebnega sporazuma, kajti tržaško pristanišče je na razpolago vsem, brez vsake diskriminacije. ‘Ni pa mogel poved*) ti, kdaj bo do tega sestanka prišlo, verjetno bo pa sedež konference v Rimu.
Na posebno vprašanje je izjavi1, da se londonski sporazum na Tržaškem pravzaprav iže dosledno izvaja, čeprav ni bil še doslej objav Ijen v Uradnem listu. Pripomnil pa je. da se trenutno z vprašanjem njegove objave pečajo pravniki, ki se spoznajo na ustavodajno zakonodajo, Tako bomo torej le dočakali, da bo ta listina objavljpna in da se tukajšnje sodne, in upravne oblasti ne bodo neprijetno prepirale, kaj naj velja: ali sporazum, ki n.i zakon, ali zakon, ki ni v duhu sporazuma, ljudje pa bi med tem sedeli po zaporih, kakor se je to že zgodilo.
Važna je tudi izjava, da delo za sestavo in začetek delovanja Mešane jugoslovansko italijanske komisije, ki bi bila pristojna .za reševanje sporov in tolmačenje določil londonskih sporazumov kot nekakšna instanca, vendarle še ni zastalo. Prav v našem današnjem uvodniku poudarjamo njen pomen in potrebo. Podtajnik Folchi je dejal, da 'je delo za sestavo te komisije v teku in da zdaj pregledujejo točke, ki jih vsebuje dogovor o njenem poslovanju, katerega so sestavili v prvih mesecih letošnjega leta skup no ‘Z Jugoslovani v Rimu.
Ob zaključku tiskovne konference je podtajnik Folchi izjavil, da se Italija zaveda, da je vprašanja ravnanja z manjšinami eden najvažnejših problemov, katerega je treba rešiti v duhu civilizacije, po sebno zaradi slabih izkušenj in posledic predvojne italijanske politike v tem pogledu.
Prav v zvezi s tem zaključkom podtajnika Folchija torej upamo,
da se bo vse, kar je napovedal, tu; di uresničilo, in to tako, da bo tukajšnje prebivalstvo, pa naj bo to italijansko ali slovensko, res zado voljno. Doslej je namreč izvajanje Spomenice o soglasju im. samega Posebnega statuta le preveč ,po-manjklj.ivo in ne hi mogli reči, da je vse prav tako, kot se uradno m-got vlja. Predvsem manjka organ, ki je poklican, da razjasni točke, v katerih se pojavljajo dvomi in razna ozka in široka tolmačenja. Ob dobri volji bo potem lahko bolje.
Trst - Genova
Tekmovalna bitka med Trstom in Genovo o tržaškem pomorskem prometu poteka z >zredno žilavost-jo na strani Genove in z hudo ob zimo obrambo Trsta. Gre za vprašanje vrnitve nekaterih ladij Tr stu in obnovitve rednih pomorskih zvez.
' V ospredju diskusije sta ladji »Asia« in »Victoria«, ki bi ju po zakonu morali premestiti v tržaško luko. O zadevi je govoril občinski svetovalec PSI, dr. Teiner, v sredo 14. t. m. in postavil naslednje zahtevke:
1)	Država je kriva, da.je Trst o-
Trst-Solkan čez Gorico
Pretekli torek je bila odprta avtobusna zveza med Trstom in Solkanom, ki gre skozi Gorico. Teko je to soško središče po dolgi vrsti lej, dobilo neposreden dostop v naše mesto, s katerim je bilo nekoč tako tesno povezano.
Prvi avtobus je odpeljal iz Trsta brez potnikov, ‘tudi v Gorici ni vstopil nobeden. Promet pač zaviši od prepustnic, katerih izdajanje .,c v glavnem še v teku.
ŽUPAN MESTA TRAPANI
(Nadaljevanje s 3. strani)
razložiti. Najbrž sva se pač neko-rriu lilo ra la izpovedati. Obrvi penama - gospoda so se med pripovedovanjem' Stalno pomikale po čelu navžgor. Končno je začudeno za Ifllio&l: »Perbacco! In prav v našem; stu sta morala doživeti tako avanturo?«	-
»Kaj' š'te iz Trapani, gospod1?« Občutil sem, kako s-ta se mi začr-nevarni pokončni brazdi riS--'#4ifh :!t<ii-enini nosu.
"iiflsfi; lo' čredo! Poiche sono il smrt a c& dtf^M&jpcmi!« Za nekaj sekund Sv^Jftisfrmela. Kaj? Zupan mesta 'Ti-čftani?' ^ozročitelj in utemelji-'t^R*v#eh?najinih prestanih'nadlog' S^di'-(fU:S‘tf! si upa še postavljati se s' s vij) inf' dtjs^toja ns t vom.
/upen pa se je hitro ove-def eplpž^ja. Nedolžno in smehljaji'-Se Jg, dejal: »Zakaj pa, za božjo Voljo~,,i)i^ta takoj prišla k meni?«
jfrgputek (sem se obotavljal <z odgovoril.	(
ifSigrjoj; sindaco, ker vas včeraj še , sploh nisva poznala!« Presene čeno naju je pogledal in potem . . . ne, -tako slabo pa ni z mestom Trapani, dokler ima župana, ki se tako iz srca smeje! V resnici tudi midva sva nenadoma prasnila v smeh kot dva norca. .Celo belo-ne-dolžnemu vozaču je bilo v tem pri meru dovoljeno, da se nasmehne Ugotovil sem to od zadaj, na njegovih uhljih.
Pri slovesu mi je gospod župan svojo skrbno negovano roko položil na ramo: »Ko boste prihodnjič spet Obiskala Trapani, preskočita kvesturo ih se zglasita takoj pr županu. Mnoge neprijetnosti si bosta prihranila,«
Kaj bi rekli o gospodu županu mesta Trapani? Ali ni 'to najočar jjivejši postarni gospod, ki so vam ga kdajkoli predstavili?
stal brez ladjevja in država mora tudi rešiti to vprašanje. Ker se v petnajstih mesecih ne da zgraditi nove (lote, mora država takoj u-stanoviti redne pomorske proge iz Trsta s pomočjo najetih ladij v o-kvi.ru do sedaj že uzakonjenih konvencij o pomorstvu.
2) Istočasno je treba pričeti z gradnjo novih ledij pomorskih državnih družb »Finmare« zato, da bi postopoma zamenjevali najete ladje, ki so vedno starejše, z novim/, modernimi, zgrajenimi za potrebe tržaških rednih prog.
3) Genova, Trst, Neapelj in Benetke, kjer sedeži državnih pomorskih družb, bi se morali zdru žiti v skupni akciji, da se zgradi ladjevje »Finmare« vsa.j v predvojnem obsegu.
Pred vojno so državne pomorske družbe razpolagale z 1,4 milijona ton ladjevje, sedaj pa komaj z o-krog 630 tisoč tonami, čeprav se js skupna tonaža, dvignila s 3,4 mili jone ton ladjevja na več kot 4 milijone ton.
Razlika je na račun svobodne pomorske podjetnosti, torej na račun zasebne iniciative, ki je bila tako pri nes, kot povsod drugod začetnica pri ustanovitvah pomorskih družb.
VESTI IZ NABREŽINE
Pred par tedni smo tu pokopali enega najstarejših kamnosekov v Nabrežini, pok. Antona Pertotu po domače gospodank. Pokojnik je dolgo vrsto let delal v kamnolomih, bil' je zelo priden in dober gospodar, ki si je tudi priprav;! lastno hišo. Pred nekaj meseci m j je umrla žena; to ga je tako potrlo, da je kmalu šel za njo. Zapušča vse otroke že preskrbljene, eden od sinov, Celo, je akademski kipai-, ki je razstavljal svoia dela že v raznjh mestih Evrope ter se trenutna nahaja na Švedskem. Vsem izražamo naše sožalje.
*	• •
Pred tednom dni pa smo spremi-
li	k zadnjemu počitku Marijo Vižintin, mater občinskega odbornika Ada Visintina.
Pokojnica je -bila dolgo vrsto le’ vkrcana na Lloydovih parnikih le je prepotovala večkrat cel svet. Bila je pridna in zelo skrbna žena in mati. Zavratna bolezen, ki toliko mladih ljudi pobere, se je lotili tudi nje. Bolehala je že več let in se sedaj v 60. letu starosti poslovila od svojih.
Sinu Adotu., kakor tudi vsem o-stalim naše nejiskrenejše sožalje.
* * •
Preteklo soboto popoldne smo p*> pokopali gospo Bandini, mate-ravnatelja podjetja »Montecatini«-v Nabrežini ter bivšega občinskega svetovalca Sergija Bandini.
Družini Bandini naše sožalje.
Uldemshi sporazum na delu
Taho se ne dela
Medtem ko poteka postppek zi izdajanje prepustnic na italijanski strani-;v redu in ni slišati veliki.i pritožb, pa pravijo, da na jugoslovanski strani izdajanje nekako zavirajo. Ljudje stoje pred uradi že zgodaj zjutraj v vrstah, uradniki pa razdelijo vsak dan le omejeno število tiskovin. Ostalim interesentom sporočijo naj se vrnejo naslednji dan.
do vključno 25. septembra 1955. Šolnine ni.
*	* *
Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja s priključenim tretjim razredom v Nabrežini ji) . oddeljenih razredov pri Sv. Križu sporoča, da se vrši vpisovanje v 1., 2. in 3. razred vsak dan do vključno 24. .septembra t. 1., in to v ravnateljstvu v Nabrežini.
*	* *	Mii}:', j
Staršem priporočamo, da pdhitč z vpisom svojih otrok in ne Odlašajo na poslednji dan.
Prednostne lestvice
Šolsko skrbništvo v. Trstu SPoroT ča, da bodo v dnevih od 12. do vključno 21. septembra 1.1., od 10. do 13. ure, na slovenski'Vršji reai-ni gimnaziji v Trstu, ulica Lazza-retto Vecchio št. 9-II, objavljene dokončne in izvršne prednostna lestvice za podelitev poverjenih in nadomestnih mest na slovenskih srednjih šolah za šolsko leto 1955 • 56.
Neumestne grožnje
preko »Radia Ljubljana"
Preteklo nedeljo je »Radio Ljubljana« imel na sporedu svojo o-bičajno reportažno oddajo »Po naši lepi deželi«. V njej je bil tudi intervju z neko »večjo glavo« v Tolminu, in ta se je, kakor pravijo Srbi. prav neokusno '»razpištolil«. Povedal je, da ie veliko ljudi, ki si želijo na drugo stran, v Benečijo in 'Gorico. Toda naj ti ne pozabijo, da bo ljudska oblast budno ipazila, komu bo dala prepustnico in kako jo bo kdo uporabljal. .Naj se ljudje ne varajo itd.
Cemu so neki potrebne takšne grožnje? Se pastir res tako očetovsko boji za ovčice? Posebno v terft ,<l-e,n;utku je bila vključitev takšnih izjav v program osrednje slovenske radijske postaje gotovo delo kakega neodgovornega in neuravnovešenega posameznika.
ČESTITAMO
Na Državni trgovski akademiji in na Državnem učiteljišču v Trstu so se v letošnjem poletnem roku vršili usposobljenostni izpiti. Maturanta Zajec Nadja na Trgov ski akademiji in Terčič Bruno na Učiteljišču .sta dosegla zelo visok srednjo oceno.
Pred nekaj dnevi sta imenovana maturanta prejela lastnoročno poi-pisano pismo ministra prosvete Paola Rossi-ja, katerima čestita i: lepemu uspehu, ki naj bo v pono« obema in pa profesorjem. Istočasno jima želi mnogo uspeha v bodočem poklicu. Čestitamo!
ŠOLSKE VESTI
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča:
Vpisovanje in popravni izpiti ns osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom se bodo vršili od 11. do 27. septembra t. 1.
Dne 1. oktobra 1.1. bo šolska sv maša in 3. oktobra bo redni pouk
Vsa tozadevne pojasnila dobč starši pri didaktičnem ravnatelju do tič n ega okrožja.
*	* *
Na Višji realni in klasični gimnaziji v ulici La zz a ret to Vecchio 9-II traja vpisovanje učencev za šolsko leto 1955-56 od 1. do 25. septembra vsak delavnik od 10. do 13. ure. Podrobnosti so razvidne na o-glasni deski.
*	* *
Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole v Trstu sporoča, da je rok za vpisovanje od 1. do 20. septem bra 1955. Tajništvo je odprto vsak dan od 9. do 12. ure.
» » •
Vpisovanje v Drž. nižjo strokovno trgovsko šolo v Trstu pri Sv. Ivanu se vrši vsak delavnik od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda vse
grada za pridnost naših malih šolarjev. Važno in laskavo za slovenske starše pa je dejstvo, da je tako berilo izšlo prav tu v Trstu, kar dokazuje spremembo odnosov me-rodajnih krogov do našs slovenske Šole. Slikarju g. Milku Bambiču pa-želifrio, da bi kmalu še kaj sličnega ustvaril, saj ostaja od 1925. leta. ko je s svojim prvim in prodornim nastopom, kot prvi in menda edini Cankarjev ilustrator (z litografijami h krasotni izdaji italijanskega prevoda »Hlapca Jerneja«), še ved no naš najboljši knjižni ilustrator na Tržaškem.
AtvlGU-	dr.R.M.
DIJAŠKA MATICA
Dijaška Matica sporoča vsem poverjenikom, članom in prijateljem, da bo letos tradicionalni »Teden za našega dijaka« od 2. do 9. oktobri. 'Dijaška Matica naproša vso slovensko javnost, da bi izpolnilo svojo narodno dolžnost teT podprla njeno plemenito delovanje.
Prispephi p korist kmetovalcev
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo .bo nudilo s potrebno vsoto, ki je bila stavljena na razpolago za tekoče finančno leto, prispevke za nekatere važne jpobude, nanašajoče se na izboljšanja im povečanja krajevne proizvodnje; v ta namen bodo dami:
1} Prispevki, ki lahko dosežejo največ 38 odstotkov izdatkov za gospodarska izboljšanja (gradnje, razširitve, preureditve poslopij, naprav za namakanje itd.) in za zemeljske spremembe K globoko oranje •za 'nasaditev trt in sadnega drevja in zr. ustvaritev novih setvenih površin).
Kmetovalci, ki nameravajo izvesti omenjena dela in se poslužiti .zakonitega prispevka, morejo vložiti tozadevno prošnjo na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo -oddelek za zemeljska izboljševanja, Trst - ulica Ghega, št. 6, telef. št. 35156. Rok za vlaganje prijav zapade 30. septembra t. 1.
Za oranje in zasaditev trt in sadnega drevja, že sama naročitev velja kot prijava.
Kmetijsko nadzorništvo bo v vsakem primeru obvestilo zaintere-siranca o možnosti dodelitve prispevka. nakar bo lahko predložil prošnjo, opremljeno s tozadevnim' dokumenti.
2) Prispevki, ki lahko dosežejo največ 70 odstotkov izdatkov za nakup trtnih sadik (divjak in cepljenk). oljk in sadnega drevja. N?-kup bo skupno izvedlo kmetijsk'. nadzorništvo, ki bo tudi skrbelo, da bodo sadike prvovrstne in da bodo nudile vsa potrebna jamstva za dober uspeh nasadov.
Naročila za jesensko saditev se sprejemajo do 20. oktobra t. 1„ za spomladansko pa do 28. februarja 1956. Za vsa naročila je treba ob naročitvi položiti 8 lir za trto - sadiko divjako, 12 lir za vsako trto -sadiko cepljenko in 60 .lir pa, za vsako sadno drevce.
3) Prispevek za nakup vrtnic in čebulic tulipanov - v najvišjem znesku 30 odst. izdatkov, in to kmetovalcem, ki se večinoma bavi-jo s cvetličarstvom. Naročila za najmanj 50 vrtnic in 200 tulipanov se bodo sprejemala vse dokler ne bo izčrpena razpoložljiva vsota.
Ob naročitvi mora prosilec dati na račun 60 lir za vsako vrtnico in
12	za vsako tulipanovo čebulico.
4) Prispevek za nakup predvsem koristnih in še malo poznanih kmetijskih strojev, v najvišjem znesku 30 odst. nakupne cene. Prošnje je treba vložiti do 31. oktobra t. 1„ ki pa morajo biti predložene pred nakupom in opremljene s tremi po-
nudbami pooblaščenih tvrdk (dan,) bo prednost za one stroje, katere bo posebna komisija smatrala bolj racionalne za naše ozemlje).
5) Prispevek v znesku okoli 50 odstotkov :za' nakup bikcev sivo -rjave pasme. Naročila’ se sprejemajo do 30. septembra 1.1. Istočasno pa- mora zainteresirani živinorejec dati na račun 130.000 lir.
Nagrade za dobro vzdrževanje (snaga in krmljenje) bikov. Posebna komisija bo odmerila imenovane nagrade, upoštevajoč krmljenje bika, rabo močnih krmil in še higiensko stanje živali.
Nagrade za dobro rejo bikcev. Ta nagrada bo dodeljena tistim rejcem, ki se bodo odlikovali v vzreji in z namenom, da s <o vsoto delno pokrijejo stroške, ki so jih ime-
li	z vzdrževanjem imatere in bikca, samega.
Nagrade za vzrejo teličk. Za pospeševanje vzreje odbranih teličk in za olajšanje njih oddaje drugim rejcem področja, bodo dane nagrade za vzrejo teličk. Za sprejem o-menjenih nagrad se morajo zainteresirani rejci obrniti na Urad za. živinorejo - Kmetijsko nadzorništvo, kjer bodo lahko dobili bolj natančna pojasnila.
6) Prispevki za nakup racionalnih panjev in koristnega čebelarskega orodja v najvišjem iznosu 30 odstotkov. Prošnje je, treba vložiti d* 31. oktobra t. 1.
7) Prispevek za nakup odbranih ■emen (žitaric in po vrtni n) v naj-
išjem iznosu 25 odstotkov. Prošnje se bodo sprejemale, vse dokler ne bo izčrpana razpoložljiva vsota.
8) Prispevek za nakup ■. novih proti glivičnih in insekticidnih pripravkov, v najvišjem iznosu 30 odstotkov. Tudi za te prispevke se bodo sprejemale prošnje, vse do kler ne bo razpoložljiva-vs-ota izčrpana.
*	* *
Vse omenjene pobude ‘itfSlŽiretibe potrebnih del spadajo^ pod ‘Veljavne zakonske določbe ■ in zadevne pravilnike, s katerimi se kmetovalci lahko seznanijo v uradu Pokra-'inskega kmetijskega nadzomištva
ulici Ghega št. 6-1., tel. 38-673.
TVRDKA S KOLONIALNIM BLAGOM, jestvinami in raznim i-šče mladega potnika, že veščega odnosno začetnika z. dobro voljo, za Trst in okolico. Ponudbe posleti na upravo 'i— sta pod značko: »Zastopnik«.
[tržaški PREPIHI
MALA DRUŽINA (dve osebi) išče služkinjo pošteno, zmožno hiš nih del.
Ponudbe posleti na upravo lista pod značko: »Služkinja«.
Glasbena &ola SPNI
VPISOVANJE NOVIH IN LANSKIH UČENČEV V GLASBENE TEČAJE BO 20. SEPTEMBRA OD 10. DO 12. URE V UL. MACHIAVELLI 22-11. POUČEVALO SE B01|f VSE INSTRUMENTE 'IN PRIPADAJOČE TEORETIČNE PREDMETE.
Razvesiljivo dejstvo
za slovenske osnovne šole
Te dni smo dobili novo in sodob no opremljeno drugo berilo »Mlado cvetje«, ki sta ga sestavila Hinko Medič in Marija Polakova, 'ilustriral in opremil pa Milko BelH-bič.	!	*
To berilo bo vsekakor prijetno izn.onadilo. Četudi ima le 8 strani več od prejšnjega, ga vendar pr«^ sega >za 51 sestavkov. Vseh sestav kov je 171. Od teh je 66 pesmi. Dvajset zelo ljubkih je spesnil sam Hinko Medič. Sestavki so dobro-iz-breni, tako da bo to berikr’ za o-troke tudi višjih razredov zelo zanimivo čtivo. Kar pa preseneSaV« to. da je berilo skoro slikanica! Saj ima 80 slik napram .14 starem berilu. Vse so tiskane ra-žen v črni barvi še v osmih različnih barvnih odtenkih, ki dajejo berilu ono potrebno pestrost, ki vzbuja in stopnjuje učenčevo zanimanje za podano snov.
Verjetno je to danes najboljše na.še drugo berilo in bo krasna na
Kaj premore laž proti resnici!
Zadnja številka komunističnega »Dela« z dne 10. sept. trdi v zadnjem odstavku svoje kurzive pod naslovom »Čudne spremembe«, da ...»se je morala tudi ..počastitev ’ (samostalnik so napisali v narekovaju!) 25-letnice bazoviških žrtev zadovoljiti le s 14 vrsticami, dobr-i skritimi na četrti strani lista.« Debela komunistična lož! Do 9. sept. je »Demokracija« posvetila uvodni članek v spomin narodnim mučenikom ia še dva manjša prispevka. Tudi če bi pisec »Čudnih sprememb« napisal svoja natolcevanja pred 9. sept., bi mu poštenost in resnicoljubnost morala — po prejemu »Demokracije« v petek zjutraj — narekovati popravek ali ce
lo	izločen je netočnosti in iz te izvirajočih klevetniških podtikovanj.
V	slabi veri tege ni storil, čeravno ;bi urednikom kaj lahko dokazali, da so tako postopali pri objavah iza komuniste aktualnih novic.
(Je bi-seveda tako postopal, bi se vse klevetiniška stavba, zrušila v pesek. Ta .ponovni dokaz komuni' stične resnicoljubnosti sovpada med tiste ogromne plakate, s katerim; .poskuša »Delo« povečati število ;s.ypj.ih. naročnikov. V resnici je bjafl.je .v »Delu« prav tako resnico-ijjutapo, kot njegove »Čudne spre tnfiembe«.
i	^e.;besedo o »umetni gnojnici« jin-njeni bohotni industriji v Ameriki in Angliji,- pa tudi drugih kapitalističnih deželeh. Ze neštetokrat. smo ugotovili, in z nami vs’ čitatelji (»Demokracije«, da je dialektična polemika s slovenskim ^priveskom komunistične partije po ipolnoma imponentaa. Niti na en sam članek v »Demokraciji« o »sovraštvu do vsega naprednega (?) in poštenega (???)« doslej niso od govorili s protiargumenti. Kakor, hiiro pa so postavili po kako nepremišljeno dogmatično trditev, so jo morali pač z vso potrebno pri klado ipromptno pogoltniti. Obna sanje »časnikarjev« pri »Delu« je močno podobno — kakor smo to
že neštetokrat ugotovili — tožilcem ljudskih demokracij, s to razliko, da je tam argument pištola, zanesljiva priča pa rdeči gestapovec, tu pa je argument histerično podtikanje, priče pa splošno klevetanje. Je treba že priznati, do so dialektiki iz ulice mračnih branje-rij v Rimu ie drugačni tiči.
»Primorski dnevnik« se vsaj za veda svoje polemične impotence, odkar se je Branko Babič poslovi', in molči. Prav takega mnenje so tudi njegovi po poli bratci pri »Novem listu«. Kaj premore laž proti resnici!
»Demokracije« res nihče ne vsiljuje ne s plakati, niti s ipohajači v slovenske domove in jo prav zato prebira demokratični Slovenec, ki ga razsodnosti še ni oropal poklic ni partijski zaslužkar. Prebirajo pa jo tudi komunisti, čeprav je to komunistični smrtni greh, morda celo prav zato.
Verujemo tudi, da je revolucionarnim užitkarjem in vojnim dobičkarjem DEMOKRACIJA, ki nenehoma razkriva gostpodarske, socialne in politične potegavščine ie komunističnega sveta, trn v peti ki ga tajna policija in komunistična » s vobodol ju b no st« ne moreta izdreti. 'Vemo tudi, da je za demokratični (tisk železne .zavesa hermetično zaprta, medtem ko sloven • ski demokrati — brez strahu oku ženja — lahko po mili volji preb: rajo vse komunistične prospekte. Prav ta komunistični tisk nudi kljub vistousmerjenosti in najstrož ji cenzuri, dovolj gradive za razsodne ljudi, za ostalo pa skrbijo »lj.udske oblasti«. Zato nam je »bohotno cvetje umetne gnojnice« Amerike in Anglije čisto odveč.
O »zahodni kulturi« pa boste, gospodje, morali že v kratkem poročati tako, kot o .tej kulturi v naj novejših izdajah poroče sovjetski tisk v veliko začudenje domačih in tujih č.iitateljev. Ce tega ne boste storili, vas bodo postavili na hlad no. Partijska disciplina ne poizna humorja!
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17.,(do 19. ure Stev. telef. 31^H
:<3
om-jo **w 125, 150 in 150 G. S. KUB. CM
NA OBROKE IN PRCfltt TAKOJŠNJEMU jIZR^ti^t.’
:-gl<
Vespe
RABLJENE
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI » P. I A G'ptj..p, «
-j?j ir'--, r
PRODAJNA AGENCIJA: kTRST, Uh. S. FRANCESCO 46 TEL. 28.940
M ! Z B r | j	8	Deske rmrtko-
mMCi	*	ve, macesnov«
podjetniki	m	In trdih letov,
trame in parket« nudi najugodneje
TEL.
90441
C Jt LE JI
TRST
Vlal« Sonntno, 2 4