St. 97. V Trstu, v sredo 5. decembra 1883. Tečaj VI11 EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ' »T sdinMti |» m«i. »EDINOST« Izhaja 2krat na teden vaako sredo in saboto o poludne. Gena za vse leto je « gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta \ gld. 50 kr. — Posamezne številke se dobi▼ dio pfi opravniStvu in t trafikah v Trit« po- S kr.. v florloi in v Ajdovščini po ® k'- — Miročnint, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo »vi« Zoata 5.« Vsi dorisi se pošiljajo Uredništvu »vla Torreate« »Nuova Tipogralia v^ak mora biti frankiran. Rokopisi ore7 posebne vrednosti se ne vračajo, — Imerati (razne vrste naznanila in poslanic-e) s^ zarafiunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Nova obrtnijska postava. (Dalje.) 46. Noben obrtnik nema pravice, posluževati se tuje firme in znamenj, katere rabi uŽe kak drug obrtnik v razločevanje svojih izdelkov od druzih, kakor tudi ne sme piodajati svojih izdelkov za izdelke drugih obrtnikov. Tako seganje v pravice drugih daje poškodovanim pravico, da smejo prepovedati po obrtnej sodniji nadaljno rabo ponarejenih firm in zaznamovanj. Varstvo v tem obziru se razteza tudi na taka ponarejenja, katera se pri navad nej pazljivosti ne zapazijo. §. 47. Ako kdo v tem obziru veloma Bega v pravice drugih, smatra se to za prestopek, kažnjiv po določbah obrtnij-skega reda. — Kazensko postopanje v tem obziru se vrii le na izrečno terjatev poškodovanega, kolikor ui ta prestopek kažnjiv uže po kazenskej postavi, ali pa po trgovinskem zakonu, odstavek 26. S- 48. V gg. 46 in 47. omenjeno varstvo se razteza tudi na obrtnike tujih drlav, s katerimi ima naša država enako pogodbo. S. 49. Prestopka je nadalje kriv: 1. Vsak obrtnik, ki je kriv v 46. označenega ponarejenja firm in znamenj. 2. Vsak obrtnik, kateri se poslužuje v naznanilih in pismih odlikovanj, katerih ni nikoli prejel. 8. Vsak obrtnik, kateri se poslužuje takih zaznamovanj, po katerih bi se moglo sklepati na kako društvo, katero pa v resnici ne obstoji. 4. Vsak obrtnik, kateri se ne poslužuje svojega popolnega imena in priimka, ako se to ne godi na podlagi vknjižbe v trgovski zapisnik firm. 5. Vsak obrtnik, kateri se sploh poslužuje takih znakov in dostavkov k firmam, ki niso opravičeni v trgovinskem zakoniku. g. 50. Kazni zarad v gg. 46. do 49 označenih prestopkov v zmislu o Istavka 26 trgovskega zakonika, imajo se vsaka posebe nalagati. Razsodba o odškodnini zarad v gg. 46 do 49 označenega seganja v pravice drugih je izkljudjiva stvar dotičnih sodnij, katere sodijo po lastnem prepričanju o škodi in nje visokosti. §. 51. Cene navadnega živeža v pro-dajalnicah na drobno, potem cene za čiščenje dimnikov, kanalov, za konjedersko, prometno in poslovanje iznoŠčekov se morejo uradno ustanoviti. Take cene ustanovi vedno le deželna politična oblastnija Podlistek. Grad Šiler-Tabor stoji precej na visocem in strmem hribu-Oddaljen je od vasi Zagorja pol ure.*) Od tam se prav lahko na vrh pride. Iz Nerina pa je pot proti vrhuncu jako strma in težavna, tako, da se mora človek po vseh štirih plaziti. Ali ko pride na vrh, splača se popotniku trud. Najprej občuduješ stari grad in pa vas biler-Tabor. Bolj ko se človek ozi ra okoli, bolj občuduje božjo vsemogočnost; od tukaj vidiš na vse strani protlt Rfkit P°glej> tam vidiš morje, tam stoji Snežnik z belim vrhom in okoli nje«a gozd; proti Berkinom vidiš veliko vasi in daljno Ličarijo, in poleg hriba se vije reka Pivka, ki urno teče proti belej Ljubljani. Niij tej gori je bil v starodavnih časih gr>»d bolj podoben terdnjavi, nego gradu. Se zdaj človek občuduje zidovje, katero uže iiolgo stoji in žaluje za svojimi posestniki. Tukaj nahajaš tudi veliko zgorele pšenice in druge setve in tudi Še mnogo novcev rimskih časov. Kakor nam Valvazor piše, bil je grad sezidan leta 1471 o i grofov Ravnibov in tudi on trdi da so našli mnogo starih novcev, ko so podstavo za grad kopali. Moral je grad •) Zagorje je le 'j, ure oddaljeno od postaje Sv. Pfter na Krasu. na predlog županstev in po zaslišanju trgovinskih zbornic in dotičnih zadrug, a imajo veljavo le za dotično srenjo do preklica. Glede v nekaterih občinah obstoječega vzakupovanja mesarstva in pekarstva ostanejo merodajni posebni predpisi. g. 52. Obrtnijska gosposka mora terjati, da imajo prodajalci navadnega živeža, krčmarji in gostilničarji in podjetniki prometnih sredstev svoje cenike. g. 53. Peki, mesarji, dimnikarji, čistilci kanalov in lastniki prometnih zavodov ne smejo z svojim obrtom prenehati, kadar jim ljubo, ampak morajo tako prenehanje 4 tedne poprej naznaniti obrtnijskej oblastniji. g. 54. Kako imajo svoje knjige voditi in katerej policijske j kontroli se morajo podvreči trzinarji in lastniki zavodov za posojevanje denarja proti zastavam, to se uravna s posebnim ukazom. Prometni zavodi, kakor tudi obrtnije dimnikarjev, čistilcev kanalov, konjedercev, potem gostilničarjev in krčmarjev so podvržene obrtno - policijskej uravnavi. — Meja mej lekarničarji in prodajalci miro-dij (drogistij ustanovi se s posebnim ukazom. g. 55, Vsak obrtnik sme izvrSevati svoje posle tudi po namestnikih, ali najemnikih. A najemniki ne smejo obrtov dajati drugim v najem. Namestnik ali najemnik pa mora imeti vse one lastnosti, katere se terjajo od obrtnikov samih. — Treba je torej dotičnega namestnika ali najemnika naznaniti pri obrtnijskej gosposki, oziroma, pri koncesljoniranih obrtih, prositi za dovoljenje. Glede gostilničarjev in krčmarjev je uŽe vse v tem obziru določeno v g. 19. g. 56. Po smrti kacega obrtnika mora dedič, ali podedovalec, ako hoče nadaljevati z obrtom, to naznaniti in obrt prepisati na svoje ime. To se mora tudi zgoditi v slučaju prodaje ali odstopa kacega obrta. — Ako pa je obrt koncesijoniran, treba je v tacih slučajih nove koncesije ali dovoljenja. Le za račun kake vdove in nedolet-nih otrok se sme nadaljevati obrt na podlagi stare koncesije, oziroma starega obrtnega lista. Enako ni treba nove koncesije ali novega obrtnega lista, ako se nadaljuje z obrtom za račun kake konkurzne mase uŽe stati za dobe Rimljanov, ker se tudi novci nahajajo iz prvega stoletja. Od Konstantina in Filipa sem jih uže dosti prodal. Siler Tabor ima ime od nemške besede Schild-vvacht ali pa od besede silni, ker so Turki jako pritiskali in niso mogli priti v grad, ker so se silno branili; ali pa ima ime od gore, ker ima nos. kder je stal grad. Pri nas rabimo ohe besedi silni in pa tudi S'ler-Tabor. Leta 1508 so ga bili prisvojili Benečani, ali malo časa so ga imeli, ker k malu potem so bili Benečani tepeni pri Postojni. L. 1612 je bil Benar-din posestnik tega gradu, potem Hans J i-kob baron Ravnach, kakor piše Valvazor, ta baron je bil ob enem tudi stotnik tržaškega mesta. Pod Benardinom so se kmetje pri nas spuntali in veliko hiš požgali. Val. piše, da so bili kmetje hudo tepeni ne daleč od tukaj. Kmetov ja bilo 600 mož, vitezov in grofov pa le 20,ali bili so vsi junaki in so kmete zma-eali. Leta 1622 so Turki hudo razsajali po Pivki in lju Istvo pripoveduje, da jim je bilo zmanjkalo streliva,in posadka v gradu ie bila uže v groznem strahu, ko se nekdo spomni, da bi bilo dobro, ako bi se vrglo nekaj p mjev Čebel na Turke, d ise morebiti umakno, kar so tudi storili, in nikdar več se niso Turki upali priti pred Šiler Tabor. Ob času Turške sile so tudi pii nas dajali grofom Ravniharjem t iko zvano turško stibro. Imeli so v gradu tudi 150 žitnih sob ali kašč, da so se mogli, ako je prišel Turlc ali druga nevarnost v de- ali zapuščine. V obeh slučajih, ako to obrt zahteva, treba je po g, 55. namestnika (voditelja). (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. S cesarskim lastnoročnim pismom je imenovan za hrvatskega bana grof Khnen-H&dermarg in Koloman Bede-kovic za hrvatskega ministra. Ob e-nem je bil odpuščen baron Ramberg, kakor kraljevi komisar ter mu je cesar podelil red železne krone prve vrste. Dr lavni zbor se je včeraj na Dunaji odprl v novej krasnej stavbi, katera se je zanj sezidala. Pečal se bode v tem zasedanji večidel z gospodarskimi zadevami, da se zboljSa stanje kmetskemu in obrtniškemu stanu. Veliko dela ga čaka. Predruga-čiti bo treba več zakonov, ki se tičejo poljedelstva in obrtnije ; za varstvo kmetskega stanu se predrugači zakon o pravu dedinskega nastopstva, notem zakon o zlaganju zemljiBč, določi se vrednost, do katere ne bo dovoljena rubežen itd«; neposrednji davki, ki delalno ljudstvo najbolj tlačijo, imajo se znižati in uvesti taki davki, katerih plačevanje nobenega ne boli. Finančni minister je takoj prvi dan predložil zbornici proračun za leto 1884, ter ga razjasnil. Po tem bode primanjkovalo 38.7 milijonov goldinarjev, če se pa odbijejo produktivni troški, pa se zniža primanjkljaj na 5.7 milijonov. Čo se ta primanjkljaj primerja z letošnjim, tedaj bode prihodnje leto za 4.7 milijonov manjši od letošnjega. Finančni minister je opazil, daje vlada varčno gospodarila, vendar je smatrala za sveto dolžnost, za ohranjenje razumnega, zdravega gospodarstva marsikaj potrositi, po- želo, umaknoti v grad. kder so bili bolj zavarovani. Valvazor omenja tudi, da so bili Turki furlanskim trgovcem v Zagorji vzeli 20 tovorov svile ter jim tako breme olajšali. Somnjl so nekdaj bivali pri gradu, da so bili došli ljudje bolj varni imetja in živenja. Potem ko se ni bilo več take sile od Turkov biti, začeli so se okoli cerkve av. Martina napravljati somnji. Cerkev sv. Martina so tu ii zidali Ravnlharji I. 16?3, kakor letna številka kaže. Sem, kakor pravijo, nosili so nek laj pokopavat mrliče iz daljnih krajev; pripovedka pravi, da so nekega škofa celo iz Utre sem na o=dih pokopat prinesli in Š-* zdaj kažejo luči, katere so prinesli z škofom, kar se je neki zao iilo 1. 1705. Ko so bili še sveti zakramenti gori in so ho * i 1 i lju-ije po 1—2 uri «em k maši, privezavali so pred vratini (Še zdaj se pozna k b») vlačuge in hudo-delnike, da so jih ljudje gledali v svarilen izgled. V našem okraji imamo gotovo najdražji i najstareji spomenik, namreč zlat kelili in monstranco. Cerkev sv. Martina so hili roparji okrali, vzeli nekaj denarja in dva svečnika, dva sreberna pa Itnamo ^e v Zagorji in se vidita v cerkvi na oltarji. ki je bil po^tavljpn leta 1646. Grofje Rivniha»ji so potem, ko so videli, da ne bo več Turkov v naše kraje, Šli v nesla. Za spomin na grajsko kapelico unijo še dan danes Tahorci zvon, kateri itna prav mil irlas in človeka spominja na stare čas^. Pravijo tuii, da je bil tudi samostan tukaj, pa Bog ve, kaj je bilo. sebno za razvoj Šolstva in prometa. Ministrov govor je večina državnega zbora z odobravanjem in pohvalo sprejela. V ogerskem državnem zboru je bila 30. novembra v tretjem branji sprejeta postava o zakonih, potem pa se je začel razgovor o predrugačbi davkovskih postav. Finančni minister je opomnil, da je znašal redni primanjkljaj v letu 1881 dvajset, v letu 1882 pa šest milijonov gld.; za leto 1883 je bil proračitnan na osem in polu milijona, v prihodnjem letu pa zgine popolnoma, ako so dovoli povišanje davkov. Vnanje dežele. Na predlog nemške vlade so je sklenol dogovor mej Angleško, Nem-čijo, severno Ameriko, Rusijo in Francosko zastran varstva živenja in premoženja Evropcev na Kitajskem, Te velevlasti bodo imele na reki Kanton vojne ladije, katerim bo zapovedovala Francoska, ker ima ta država zdaj največ vojnih ladij v kitajskih vodah. Po carjevem ukazu izda Rusija 50 milijonov rubljev zlate rente, ki se ima večinoma porabiti za zgrajenje novih železnic. V Londonu je bil k smrti obsojen O* Donel, ker mu je bilo dokazano, da je umoril Careja. Na pismo kitajske vlada je francoska vlada odgovorila, da želi poravnave, ali le pod tem pogojem, da Francozom pripade Sontaj in Bacninh, ker se pa kitajska vlada temu nikakor ne uda, zato je vojna neizogbljiva. V deželi Darfur v Egiptu je vstal upor; governer Stettinberg, po rodu Avstrijec, bil je ranjen. Uprli so se tudi v okolici Kasale bivajoči Za zgodovinarje so naši kraji imenitni zato ker se povsod nahajajo denarji vsake vrste: okrogli, oglati, beneški cekini, sreberni gumbi, s križem. Neki rokodelec je uže dva cekina našel, in več drugih, ko orjejo, ali kaj druzega delajo na polji, našlo je uže denarjev ; tako je našel nekdo 42 novcev, ko je Čistil njivo, bili so različni, ali sami rimski. Ljudstvo pripoveduje tudi to le povest: Na veliki petek je šla neka žena U sv. Martinu k molitvam in je nesla saboj majhnega otroka ; bila je doma, kakor pravijo, izpod Tabra. Ko je sla čez hrib, kateremu pravimo Gradišče, videla je hram odprt in poln hram denarjev; šla je noter in vzela precej denarja, ali v velicem ve-selji je pozabila otroka notri in ko prišla ven, spomnila se je otroka. Ali hram je postal zdaj gola skala. Sla je k spovpnj in je vse povedala, kaj se jej je prigodilo. Spovednik jej reče, naj gre v obletnici prav o tistej uri po tistem kraji in^ da bode prav tako videla, kakor poprej. Zeti i je slušala, storila kakor jej je spovednik rekel. Našla je otroka sedečega pri gospodu in zlato j »belko je imel v roki. Žena naglo zgrabi otroka in hiti ven, ali gospo 1. kateri je varoval denarje, reče, naj ga jni-ti še pri njem, ali žena tega m hotel i. I i Še dan danes ho ii jo na veliki petek gledat, da bi naSIi zaklad, ali nobenemu so ni več posrečilo, kakor ženi. F. P. EDI N O S T. Beduini. To so nastopki zmage krivega proroka. Egiptovski kralj je dobil iz Kar-tuma poročilo, katero potrjuje, da je krivi prorok Mahdi egiptovsko vojsko v Kartumu popolnem uničil, potem pa se z vplenjenimi kanoni, strelivom iti živežem zopet vrnol v Ob-Eid. Po dvadnevnem boji so bili Egipčani popolnem uničeni. Ujetnika ni Mahdi nobenega se sabo odpeljal. Iz Portsmutha odpluje te dni parnik »Hankow« z 900 vojaki, kanoni i drugo vojno pripravo, da pomnoži posadke britanskih postaj na Kitajskem. Komisija la tonkinske zadeve je francoskej vladi dovolila zahtevani kredit, ter jej svetovala, naj se s kitajsko vlado, če mogoče, (sporazume, da se izogne vojni. V petek se bo ta zadeva obravnavala ▼ državnem zboru. Dopisi. Iz Ljubljane, 2. dec. flzv. dop.) (Audiatur et altera pars) — Pisalo se je mnogo o narodnej tiskarni, in tudi to, •ni »neka« vladna stranka hoče pokupiti akcije, da bi potem »Narod« prelevila v svoj organ. O »narodnej tiskarni« bi se dalo marsikaj pisati; toda pustimo, nočemo prepira. Da bi pa vlada, ali njena stranka, kakor nekateri imenujejo one poslance, ki so glasovali za potrditev volitve v velepo-stvu, delala na to, da »Narod« pride v nje roke, to je smešno! Čemu tudil Saj je iz-vrševalni novi odbor narodnega kluba sklenol, vsem slov. novinam poslati spomenico in program, ter jih prositi, naj se rivnajo po njin. Ia dr. VoKujuk sedi tudi v izvrševalnem odboru! Sicer pa bode občno menenje samo prisililo neke liste in dopisnike, da pišejo drugače. Z sedanjim položajem so nezadovoljni le nekateri, a število teh se manjša. Marsikaj bi se lehko reklo, zakaj so se porodile zadnji čas take nasprotnosti v domačem taboru, toda zdaj šb ni Čas, da bi se to smelo obešati v javnost. Previdnost je prepotrebna in gledati je treba, da se stvari zopet spravijo v pravi tir, kar se bode skoro gotovo zgodilo po novem izvrševalnem odboru. Položaj se inora ščistiti. Mej poslanci na-roiine večine so vendar pametni, pošteni možje, znani skušeni rodoljubi, teh ne moremo nič kar anatemizovat meni nič, tebi nič. Načelo njih je, da pribore slovenskemu narodu pravic, kolikor jih je le mogoče. Nekateri odlični gospodje iz Ljub-'j'ne so bili aa slavnost otvorjenja »Nar. gledišča« v Pragi, govorili so z mnogimi poslanci, dr. Riegerjem, Zeithamer-jem, Je-i iekom, ki so vsi brezuvetno odobravali postopanje narodne veČine v kranjskem uež. zboru. Očita se nekaterim poslancem, da ;ippirirajo na visoka inesta. — To vse je jiumbug. — Sicer pa menim, da bi bil uobiček za nas, ako svoje ljudi spravimo na vplivno mesto. To dela vsaka stranka, in tla so nemškutarji tako močni, zahvaljevati se imajo največ svojim pristašem v visokih službah. — Ali hočemo le vedno jadikovati, a sumničiti vsacega, ki pride kaj naprej. To bi bilo zadosti žalostno znamenje nezaupljivosti, — mej nami. — Ljudje so se naveličali te večne vojne in zahtevajo od poslancev tudi resnega dela in materijalnih uspehov. Prav je, da je v parlamenti! tudi skrajna stranka, to je celo koristno, a kateri zreli politikar bode vse obsojevai, kar ni menenja sicer vsega .-poštovanja vrednega dr. Zamika. Nikoli pa ne bode v našem dež. zboru mogoče ^praviti vseh narodnih poslancev na stran stranke, ki noče nobenega kompromisa. Morda pride čas tudi za tako odločno .-ti anko, a zdaj še ne, ker okoliščine so uke, da ni*mogoče odbijati vsacega kompromisa in se popolnomo po robu postaviti sedanjej defelnej vladi. Nek vaš tuk. dopisnik smeši mnoge raše zaslužne može, piše tudi z vidnim veseljem o nekej breztaktnosti, ki se |e zgodila na nekej narodnej veselici. Jaz Vas prašam: ako kedo povabi kojo osobo na veselico z namenom, da jo potem javno ošteva, kaj je to? In osoba, katero menim, tu navadna, ampak taka, katera zasluži občnega spoštovanja zarad zaslug in dostojanstva. Pripuščam sodbo Vam, a to vaiu pravim, da je stvar uže presegla meje. kajti mej omikanimi ljudstvi tudi opozicija ne sme prekoračiti meje dostojnosti. Poudarjam pa še enkrat, da razpora, Kateri vidijo nekateri dopisniki, ni mej poslanci, in volitev izvrŠevalnega odbora se je godila mirno, pa razpor vi-dijo in bi ga radi videli saino nekateri radikalci, ki brez razpora še živili ne UJOgO. IZ Treblč, 2. decembra. Draga »Edinost«, če tudi malo dopisov od nas objavljaš, vendar si v tem letu marsikaj zanimivega zarad naše duhovinje naznanila, ker se je stvar tako na dolgo ulekla, da smo bili nad eno leto brez lastnega dušnega pastirja in je v tem času ljudstvo vedno zdikovalo in žalovalo po dušnem pastirju, posebno takrat, ko se je precej po potrditvi čestiti g. M. Jagodec odpovedal službi naše duhovnije, je bilo vse ljudstvo v otožnosti; ko je pa nastopil dan 10. novembra t. 1., kar naalo smo vso žalost pozabili in se razveselili, ker smo vdobili lastnega pastirja, dobro poznanega govornika, čestitegagospoda Andreja Pahorja; enaki smo evangeljskej ženi, ki je zgubljeni denar našla in vabila prijateljice, naj se ž njo vesele. Konečno naj Še omenim, da je uža 14 let miuolo, od kar ni bil tako slovesno obhajan god Sv. Andreja, našega patrona, kakor letos; ma-ševal je prvo sv. mašo čestiti g dekan z Opčin, drugo pa je slovesno opravljal čestiti naš novi duhovnik. Cerkev je bila vsa praznično odičena in z ljudstvom popolnoma natlačena. Domače in razne vesti. Cesarjev dar. Presvitli cesar je podaril 200 gld. za zgradbo cerkve ua Črnučah. — Za Elizabetino otroško bolnišnico na Poljanah je darovala presvitla cesarica 100 gld. Imenovanje. Č. g. Hilarij Zorn je imenovan učiteliem veronauka na c. k. realki v Gorici. — Ministerstvo poljedelstva je imenovalo gozdarskim pristavom na Primorskem Jožefa Puciah in gozdar skim nadzorniškim pristavom Otokarja Bouček in Viljema Effenberger. Ceg narjeva slavnost. Pondeljek zvečer ob 8. uri se je zbralo Še precejšnje število prijateljev in čestilcev pesnika in pisatelja Gegnarja v krasno odičenih in razsvitljenih prostorih tržaške čitalnice. Točno ob 8. uri je došel g. Cegnar, spremljan od dveh njegovih sinov. — Predsednik Čitalnice, g. Polič, ga je na vratih sprejel in pripeljal v sobo, kder so bili uže zbrani čestitci našega pesnika. Pozdravili so ga z navdušenimi »živio«-klicl. NaŠ pesnik stopi na častno mesto, g. Dolenc pa pred njega in v daljšem govoru najprej pozdravlja slavljenca v imenu vseh čestilcev, potem pa omenja nadrobno Cegnarjevega delovanja na pesniškem, slovniškem in političnem polju, in konečno naznanja slavljencu, da mu prijatelji podari v spomin nai ta dan na steni visečo oljnato sliko. Sklenol je svoj govor, Izrezujoč želio, da bi Bog Cegnaria še mnogo let ohranil narodu na čast in koristi Navzoči so z navdušenimi »živijo«-klici izra-ževali, da tudi njim iz srca kip* enake Želje. — Slavljenec se je zahvalil ganjenim glasom za ta dokaz spoštovanja in ljubezniv posebno je poudarjal, da ga veseli, da vidi v tem krogu tudi toliko Hrvatov, kar kale, da so bratje Hrvatje vseskozi solidarni z Slovenci. — Od nekdaj bo slovenski pesniki in pisatelji zajemali iz hrvatskih narodnih zakladov, tudi njemu so bili hrvatski pesniki in učenjaki od nekdaj uzor. Konečno je poudarjal, da bode po svojih skromnih močeh tudi nadalje delal na polju slovenske prosvete in se še enkrat presrčno zahvali za odlikovanje in dokaz prijateljstva. — Prijatelji Hrvatje in Slovenci sezajo na to v roke slavljencu, bil je trenotek istinitega navdušenja. Izročila se je potem gosp. Ceg-narju oljnata slika, lepo delo gosp. Kausa, slavljenec iri čestilci pa so stopili v drugo sobano, kder so seli okolo okusno naprav* Ijene mize. — Začne se banket in kmalo začnejo Švigati duhovite uapitnice. Prvi napije v daljšem govoru predsednik čitalnice, gosp. Polič, slavljencu. — Omeniti moramo, da se je veČina napitnic napravila Cegnarju iz raznih stališč in moramo reči, da so se Hrvatje zopet pokazali prave mojstre govorništva. Dr. Dukiča, dr. Lon-ghina, dr. Stanghera, dr. MandiČa duhovite in navdušene napitnice so nazoče povzdigovale v kraljestvo občutkov. Od Slovencev je omeniti v prvej vrsti gosp. dr. Pertota navdušene napitnice svojemu učitelju slovenščine, kateri je v njegovem srcu obudil ijubezen do svojega naroda. Govorili in napivali so tudi čist. gospodje GomiljšČak. dr. Klančič, Jereb, Žitko, Man-koČ, Truden, Dolenc itd., vse napitnice so se sukale manj ali več okolo zasluti slavljenca, in okolo bratske zveze mej Hrvati in Slovenci. Trajalo je veselje pri izvrstnem banketu do polunoči. — M .-j banketom pa so se prečitali tudi razni telegrami, iz Ljubljane od telegrafskih uradnikov, od prof. Kriimana iz Pazini, svoiemu učitelju in prijatelju, od profesorja Rutarja iz Spljeta, od državnega poslanca Nabergoja, ki je obžaloval, da je moral odpotovati v BeČ in torej ni mogel priti na slavnost; potem dve čestitki, ena v Češkem, ena v poljskem jeziku od telegrafskih uradnikov v Trstu; presrčno in krasno sestavljena čestitka telegrafskega višjega oskrbnika, g. Kofola. adreso pevskega zbora delalskega podpornega društva, pozdravi g. Dolinarja in še mnogo drugih tržaških rodoljubov. — Vsakemu, kdor je bil nazoč pri slavM^i, ostane ta večer v najlepšem spominu^«- A pohvaliti moramo tudi čitalničnega čuvaja in njega soprogo, ki sta vredila vse tako lepo in pripravila banket, ki bi bil delal čast prvemu hotelu v Trstu. Tržaške n<»vu«ll. — Pohod, Te dni se ^e mej nami mudil gosp. dr. Valentin Zirnik, drž Ini poslanec Kranjski. Odhod. O išel je na svoje novo mesto vRimČ. g. Ante Karabaič, večletni ureinik »Niše Sioge« itd. Ta vzgledni Slovan, po-slovivši se od nas je rekel: Ker sedaj ne morem več toliko delati v prid Slovenstva, hočem moliti pri stolu sv. Petra v Runu : Za našu naroeinu svietu rieč i nrospi'eh naše prosviete. Kamor ideš, naj Te sreča pospremi, vrli, vzorni narodnjak I Porota. Dhe 3. decembra je obsodila porota v triletno trdo ječo Ivana Brež, •JO letnega kmeta iz Brezja v Roparskem okraju, ki je bil ropi zatožen in kriv spoznan. Obsodba. Tukajšnja kazenska pretura je 3. decembra obsodila četvorico žensk, ker je bila zatožena in krivim spoznanu ziočiua prevare in sicer: Jožefo Marijo Je-laska v jednomesečno, Rozalijo Frizzatti v trimesečno, Filomeno Fontana v pet-najstdnevno in Marijo Korošec v tridnevno lečo. Ženske so rekurirale. Javna dražba. Dne 10. decembra t. 1. se otdado ua javnej draži)! različita poslovanja, dela in preskrbovanja živeža, vina, volne itd. za mestno bolnišnico. Ponudbe morajo luti za vsako stroko in predmet posebe napravljene, koiekovane in varščino v novcih podprte. Pravico podelitve posameznih kosov ima mestna delegacija, TaUa in nevesta. Nemška kultura sega uže do Jadre. Redko kde tašč« in nevesta živite v prijateljskih razmerah — to je sta.a prislovica. Tašča Jelina V. in nje nevesta Frančiška, stanujete pri sv. Mariji Magdaleni dolenjej in se ne morete trpeti do belih očij. Nevesta, da se taŠČe odkriža, pripravi jej skledico črne kave; starka pa, ko to prinese k ustom, opazi, da črna tekočina neprijetno vonja. Sum jej šine v glavo, da jo je nevesta hotela ostrupiti; s posodico pohiti na policijo, — kder tekočino kemično preiščejo in najdejo v tej stopljenega fosfora — strupa. Dobra dušica, takova nevesta, kaj ne d*!? Nesreče. Odpeljali so v bolnišnico Antona Sobar, 14 letnega fanta it Voloske. Peljala sta z očetom led v Trst: utrujeni dečko zaspi na vozu iu pri S. Ani pade raz tega, ter se nudo poškodva na desno nogo. Pazite na petrolje in petroljke! Koliko nesreč se je pripetilo po petrolju, ki vse izvirajo, skoraj smo prisiljeni reči. od neprevidnega ravnanja s to tekočino. Radi neprevidnosti morala je iti v bolnišnico Reza Marušič, 48 letna Goričanka, stanujoča v Skorklji. N-sla je petroljko, a tako neprevidno, da jej ta smukne iz roke, goreča tekočina se jej polije po obleki in zada hudih opeklin. Straža je v nedelo odpeljala v bolnišnico aughškega pomorščaka, kojega je na ulici dobila bolnega ležečega. — Ponedelek koj popoludne odpeljali so v bolnišnico 35 letnega Mateja L., doma iz Kanalskega na Goriškem. Ubogi Človek je delal pri tramovih v no-vej tuki, jeden mu pade na jedno nogo, ter mu jo skoraj zmečka. — Drug Goričan se je ponesrečit vtorek oh 6. v jutro v mlinu ■ ficonomo.« Ta je 27 letni težak Lestan France, doma iz Bilj. Delala sta z nekim drugim težakom pri moki, tovariš je metal moko v neko posodo s tako močjo, da je zadel ob petroljko, nad glavo stoječo iu gorečo. ko|a se razpoči in tekočina polije spodaj stoječega Lestana, ter ga op^Se, a k njegovej sreči, ne bulo. V omenjenem prostoru je nastal požar, ki je do 700 kvintalov najfiieje moke ukonČal in poš-kodval. Ogenj so pogasili domači delalci predno so došli vatrogasci. Ta je drug požar v omenjenem mlinu, kise je v malo dneh pojavil. Samoumor. Vjednem tednu tri — to je uže a la Vienne. V soboto ob 10 in l[, v jutro je skočila iz četrtega nadstropja na dvorišče neke hiše v ulici »Moliu a vento». Ana Schilizzi, 50 letna gospa, žena kava-narju »Ali' Arinonia«. Truplo so koj prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Zakaj se je usmrtila, to se ne ve. Aretiranje in preiskovanje. Mladega Emilija Caprina je v nedeljo v jutro policija aretirala i mej tem strogo preiskala njegovo stanovanje. Ta Caprin je delaleu stroj pri upraviteljstvu zloglasnega »L'ln-dipendente«—in kakor se je nam zagotavljalo od nekoje strani, on je pisatelj najboljih in najlepših člankov v omenjenem časopisu, kakor tudi v »Albi«, v »Operaju« -no. po vseh časopisih, ki škile n i ono stran Jadre. Kakor smo tudi slišali (vsega do piČice pa ne verjamemo), Caprin je i lastnik in glavni urednik »Indipendenie ja>— a pod tujim imenom. Danes, ko to pišemo, policija ni še izpustila G.— po tem takem, kakor mi solimo, stvar ni brez »grČ.» — Še druga dva »gimpeljna« je policija odgnala ua »reddie r itionem« — na zatožno klop: namreč: dva tiskarska učenca iz tiskarne »Balestra.n — Tiskarna so nahaja v palači »Teodorovič« poleg cerkve sv. A:>-tona novega. Kakor smo uže poročali, ua dvorišču omenjene palače se je raz počila minoli teden »petarda«, ki je mej ljudstvom še precej hrupa pouzročila. Zvedeli, smo, da so proti jutru istega dne neznane roke na uprav isto inesto položile drugo petardo*, ki je Še večji hrup pouzročila,. nego prva. Kdo je to storil? Dvorišče je zaprto — kdor pa petarde polaga, mislimo,, da mora biti iz inesa in krvi, in kot tak zulovja ne more prodirati. Ali ste petardi pale iz leakovega nadstropja omenjene hiše, ali pa skozi tiskarno priromale na dvorišče? V tiskarni so še v poznej noči delali. Suin je letel na osobje tiskarne in policija je posegla po omenjenih učencih. Ker pa jima pri izpraševanju policija ni mogla priti na sled, česar sta bila sumničena, zato jifcjetloj izpustila. Nabor, Za St. Kocijančičev spomenik se |e do sedaj nabralo 271 gld. Odhod. Gospoda poslanca v državnem zboru, J. Nabergoj in pl. Burgstaller sta te dni odpotovala na Dunaj. Delalftko podporno drudtvo ima v soboto dne 8. t. m. svoj izvanredni občni zbor pri »Zelenem hribu«, v zdol-njej dvorani, ob 6 uri popoludne. Dnevni red : 1. Predrugačenje nekaterih paragrafov društvenih pravil. 2. Pravila za pokoj-niški zalog, 3. Predlogi društven i kov. Zamrl Je v Gorici 1. decembra Josip Goriup, deželne sodnije svetovalec v pokoju, in nekdanji državni in deželni poslanec. Rajni je bil jeden prvih borite-Ijev za našo stvar; zastopal je Slovenca v Frankobrodu na Menu in v Kromerižu. Naj ▼ miru počiva t Tatvine in policijsko. V pon-delek po noči so lopovi prodrli v štačuno jestvin Štv. 407 t ulici sConti« in odnesli v blagu, v denarju in v drugem do 30 gld. vrednosti. — Nekemu vozniku iz Tarčenta so neznani vitezi »dolgorokl« na ulici »della Caserma« odnesli dežni plašč, vreden 30 gld. — V sredo popoludne so nepoznani lumpje s pomočjo ponarejenih ključev vdrli v stanovanje Andreja Vovka v ulici »Molino grande« Št. 16. 4. nadstropje, in od tu odnesli obleke za 150 gld. Odšli lopovi so za seboj pustili na inizi gorečo petroljko, ter s tem dokazali, da so delali pri luči. Ni čudo I saj ves teden imamo meitleno vreme. — Posestniku na Vrdelji Antonu T., je nepoznan »nepridiprav« odnesel srebrno uro z verizičo, oboje vredno 30 gld. Sodit Nismo hoteli prepira, ampak odbiii smo le dolienje, da krivo poročamo, — Na vse drugo se bode odgovorilo v kratkem z dejanjem, katero se deloma uže vrši. Dober «ret! Vsi tisti, kateri vsled sedenja trp« na zabasanju, napinjanju, silenju krvi t glavo itd*, ne bi smeli biti nikoli brez R. Brandt-ovih švicarskih hrogljic. kateri so po spričevalih prvih pisateljev o zdrastvu gotovo in nenegajivo zdravilo, Dobć se v lekarnah po 70 soldov Škatlju'. Pri kupovanji naj se pazi na tanično, da je na Skatjilci bel križ v rudečem polji ln podpis Rlch. Brandt'. Katoliška družba »De la aainte en-fante« je krstila lansko leto 480.000 poganskih otrok. Pomlloi&njft. Njeg. Vel. presv. cesar je pomilostii č. g. župnika Mesarja iz Boh. Bistrice, obsojenega v zapor vsled nezgode, ki se je prepetila pri popravljanju oudotne* župne cerkve. Vseu£lliS5a v Evropi. Avstrijko-Ogersko-ima 10 vseučilišč, učiteljev na njih 979 in 15.573 učencev; Nemčija ima 22 vseučilišč, 2011 učiteljev in 25.442 učencev; Angleška ima 8 pravih vseučilišč in 7 takoimsnova-nih »Colleges«, na katerih skupaj je 5091 učiteljev in 18.170 učencev; Francoska nema državnih vseučilišč, ampak le fakultete, in sicer 13 jurldičnih, 11 medicin-skib, 15 medicinskih pripravnic in 30 »fa-culles des scienses et lettresu, ki imajo vse skupaj 1184 učiteljev in 15.526 učencev. Razen tega je na Francoskem pet katoliških vseučilišč. Italija ima 17 držav* nih in 4 prosta vseučilišča, na njih je 1655 učiteljev in 11.728 učencev; Rusija ima 8 vseučilišč, 709 učiteljev in 10.305 učencev; Švedsko in Norveško 4 všeuči-lišČa, 233 učiteljev in 3425 učencev; Ho-landsko 5 vseučilišč, 192 učiteljnv in 1685 učencev; Belgija 4 vseučilišču, 258 učiteljev 11 4U72 učencev; Švica 6 vseučilišč, 375 učiteljev in 2030 učencev; Španija 10 vseučilišč, 475 učiteljev in 13.723 učencev ;. Rurnunija 2 vseučilišči, 87 učiteljev in 693 učencev. Portugalsko, Srbsko. Grško in l ur'Čija imajo po eno vseučilišče. Hojaoi! Kakor vsak narod, bodi-si ogromen ali raalobfojen, imamo tudi mi Slovenci svojo centralno stolico, skupno vrhovno mesto, središč-? vsega naroinet;a živenja in ta naša metropola je — bela Ljubljana/' V Ljubljani, v osrčji vseli slovenskih dežel, stekajo se vsi naši živiji ln vsak domoljub, naj si biva v njenem obližjii ali daleč tam na meji domovine, ozira se zaupno k njej. In mi, ki živimo tu v Ljubljani, v izvoljenem središči lepe domovine slovenske, ponosni smo puČ na to. ven lar p;t često tudi — v bridki zadregi! Po svetovnej, skozi naše m«'Slo teko-čej cesti prihajajo nam — zdaj od severa, E D I N O S T. zdaj z juga, od vztoka in zapada — gostje vrli slovanski bratje, katere moramo vz-prijemati in pogoščevati v nedostojnih, deloma našim protivnikom lastnih prostorih, ker nemamo tu sredotoČja dru-ščinskemu živenju in je različnim našim narodnim društvom iskati zavetja v tesnih zasebnih hišah. In če nas čestiti obiskovalci, hoteči ogledati si metropolo Slovenstva, popra-šujejo po naših znamenitostih, nemajo jim pokazati ničesar, o čemer bi s ponosom mogli reči: To je nate! Ni ga namreč v Ljubljani znamenitega spomenika, ni narodnega gledališča, niti nobenega druzega kulturnega zavoda, sploh: nikake monumentalne zgradbe, ki bi pričala o našem životobitji in napredovanji. Ni čuda torej, da nam škodoželjni nasprotniki vedno in vedno očitajo: »Vbo vaše narodno delovanje so le prazne sanje — saj nemate pokazati nikaKŠnega vidnega uspeha ... 1« Iz vseh teb uzrokov namenili smo se bili torej, postaviti poseben »Narodni domu, v katerem naj bi se koucentrovali vsi življi našega narodnega Živenja. — Da smo s tem načrtom pogodili pravo smer narodove želje, o tem priča nam občna podpora našega podjetja. Od vseh Btranij, kakor iz ožje domovine, tako tudi, dal ie mnogo več it onih slovanskih, dežel, zlasti iz Čedkeffa* prihajajo nam dan na dan dobrodelni darovi, naročila in novci za loterijske srečke, spremljevani z iskrenimi pozdravi in voščili, ter navdu-Sevalnimi opomini k vztrajnosti! — Razen tega podpisalo in tudi uže vplačalo je več rodoljubov znatno število deležev, v to OTho ustanovljenih . . . Denarni temelj našemu podjetju je torej zagotovljeni Vendar, aa se naš črtež izvede na popolnem trdnej podstavi, v primernej velikosti in v lepej arhitektonskej obliki, — treba je doseči pivotno določeno glavnico; svoto, s katero se delo ne bode samo začelo, temveč tudi dostojno dovriilo. Zaradi tega obračamo se torej zopet do vas, vrli rojaci, z nujno-uljudno prošnjo: Pristopite k žrtveniku našega rodoljubnega podjetja in darujte vsak po svojej močil Komur je usoda podelila v last bogastvo, položi nanj znaten, svojemn premoženju primeren delež ali dobrodelni dar; čegar imetje pa je oskromno, daj, kolikor more I Vsakdor odštej svoj domoljubni novec in ne izgovarjaj se nobeden : •Kaj ineui mar Ljubljana in njene brige !h kajti z veliko večjim pravom mogli bi to vprašati daljni nafii bratje, ki nam pošiljajo svoje darove sem doli od — Krko-«oi in Sumave in sem gori iz Belegagrada I Pomisli vsakaternik, da s svojim doneskom, in bodi Še toli neznaten, ne pospeši samo vzgrajenje »Narodnega doma«, ki bode konečno lastnina vsega Slovenstva, temveč da ž njim izpove in dokaže svojo narodno zavest, brez katere se nema prištevati razboritim Slovencem! Glej tel bliža se Čas — loterijskega žrebanja: kupujte torej srečke! Zimska doba privede nam kmalu svoje veselice: kadar ste zbrani, bodi-si okrdg ženitovanjske mize, ali v plesnej dvorani, pri kratkočasoej igri ali v resnih druStvenili zborih — povsod in ob vsakej priliki spominjajte se nafiega rodoljubnega podjetja in — marsikateri goldinar, ki nam zdrsne zdaj po nepremišljenem iz roke, pritekel bode v nabiralne pušice za »Narodni dom*. Podajmo ei roke. ter pokažimo svetu, da smo zaveden, inteligeaten, požrtvovalen in složen narod, prošinjen s ponosom m samosvestjo, ter z neupogljivo voljo za svoj kulturni razvoji Združimo vse svoje moči, da se uresniči dejansko naš slovanski pregovor: «Zrno do zrna pogtČa, Kamen do kamna pala {a U katera bode vzvišen spomeniK vrlega slovenskega naroda njegovim potomcem! In v to pomoli Bog in požrtvovalnost slovenska! V Ljubljani, v 15. dan novembra 1883. Odbor druStva „Narodni dom Poslano.*) „I* Lokve, 19. novembra. Ko so vze vsak čevljar bavi s zdopisova-njem v list«, Čeravno pravi naš velikan Pre-siren: ,,Lu Čevlje sodi naj kopitar", dovolite ml g. urudnik prostorček, da odgovorim do- Sisniku na dopis lz Lokve od 21 oktobra v D št. vašega cenjenega lista, govoreč o neki harmoniki", cerkovniku in ponoČuih čuvajih Dopisnik P----F... govori v dopisu o noči S. septembre t. 1. Ali kako govori? Rečem neiromcnol Seveda vsak napeljuje vodo na svoj mlin. A. to ni tako, pravica se mora dopisovati inčlovek ne sme biti „inkonsekventan, kakor ste vi g. dopisnik; a to je za vas prelepa beseda Vi ste marveč dopisun, kateri trosi po Časopisih neresnico, žanlčuje celo starešine in crkvene načolnike. Menim da lokav-skt možaki in načelniki gledajo na obe očesi, ne bi trebalo, da bi jih čevljar k spregledanju pozival. Morate zanikati, da ni luč gorela v cerkvi pred Najsvetejšim? V poterdilo priseže osebu, kutera je bila isti čas na cerkvenem dvoru. Zakaj ste se hoteli tedaj zmenoj norče- *] Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Ured. vati in ste me o polnoči iz postelje pozvali, kuj je to prav od ponočnega čuvaja? Morate li zanikati, da niste s harmoniko godli na cerkvenem dvoru? V poterdilo imam tri osobe, koje, ako bode treba, tudi navedem, ki bodo poterdile, da ste istinito „muziciral" na cerkvenem dvoru. Ali je to prav, da čuvaji, kakor je bil ono noč P... F... razsajajo s ,,hprmo-niko'- in ne dado niti živim niti mrtvim pokoja. Cerkovnik harmonike ni zdrobil, ampak ista je bila na tleh, kakor sam P.. . F. . . terdi; če je pa kedo harmoniko pohodil ali je cerkovnik kriv? Slavna c. k. sodnija naj P... F... kaznuje radi ponočnega nemira in rogo-vilenja pred cerkvijo, ker kaj tukega ni dovoljeno, niti po božji, niti po aeržavni postavi. Izpovedati moram,daprednoje prišel P. . . F .. . kakor čuvaj na cerkveni dvor, je rasajal z njegovo harmoniko pred stanovanjem nekega tukajšnjega posestnika. Ćemu so ponočni Čuvaji? ali da vzderžujejo mir pred cerkvijo in po vasi ? Ali da isti bude trudne izdelane ljudi iz mirnega spanja ? Da bi cerkovnik zasramo-val in zani&val P. .. F. . ., kakor pravi, ni istina, ker ijudje imajo uha, Šlisijo dobro, posebno v noči, ko je vse mirno. Omeniti moram tudi radi žagrada, ker P.' : . F- . . pravi, da mu| je cerkovnik zažugal, da ga bode ven pahnol, ako se prikaže v žagrad. Cerkovnik ni tega govoril, ampak je le rekel ko mu .2, bil P...: F...: v Žagradu na poti, da se umakne spred vrat, skozi katera se gre v cerkev. Pomnite si pa P. . . . F. i'.. da Žagrad je namenjen v pervi versti za prč: g: kaplana, cerkovnika, za tiste ki pri sv. maši služijo, v drugi versti za starešine »eventuelno« cerkvene klučarje. če kedo drugi pride v žagrud, ima g. kaplan pravico, ga iz poditi, ali p:i to cerkovniku naroči. Pravijo, da hoče nekdo izpodri-noti cerkovnika, zato dopis, P.. . . F. ... pa naj si zapomni basen o sraki in pavovem perju. Glejte, da vas pavi ne populijo njih perja, ker se z njim lepo dičite. Sraka je bila potem po-nižnejŠa, tako se bo morda tudi vam pripetilo! S polnim podpisom ___Josip Mevlja. T ržno porodilo. Po kavi je nenavadno živahno pra-Šanje, kakor je bilo poprej to blago zanemarjeno, iako je zdi.j najbolj iskano in drago. — Sladkor pa prav narobe popol-noma zanemarjen. — Olje je letos tudi iskano, kakor uže mnogo let ne. — Pe trolje se prodaja na drobno uže po 13 gld. — DomaČi pridelki in žito popolnoma zanemarjeni. —• Vse dru^o blago po nespremenjenih cenah. Borano porodilo. Kurzi trdni, borsa zdrava, tendenca dobra. DuMjNk« iM»r*» dne 4. decembra. (Snotnl drž. dolg v bankovcih 79 gld. 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru "9 » 50 « Zlata renta......98 > 50 • 5°/0 avst. renta .... 93 • 75 » Delnice narodne banke . 835 • — ■ Kreditne delnice . . . 282 » 40 • London 10 lir sterlin . . 120 » 55 ■ Napoleon.......— » — » C. kr. cekini......9 100 državnih mark 58 70 Zahvala. Od mnogo prijateljev in priznate-ljev mojega delovanja na narodnem polji sem prejel zadnje dni toliko česfcitek, da mi ni mogoče, zahvaliti se vsace-mu posebe; zato izrekam po tej poti vsem čestitim gospodom najsrčnejšo zahvalo. Fr. Cegnar. Razpis. V občini Pod grad »lllirisch Ca-stelnuovo« je služba občinskega tajnika z letno plačo od 400 gld. razpisana. Prosilci za to službe naj dokažejo popolnoma zmožnost uredovanja in mnenje slovenskega, nemškega ino ita-ljanskega jezika. — Prošnje je treba do konca decembra 1883 pri tukajšnem županstvu položiti. Županstvo v Podgradu dne 1. decembra 1883. liporoČa se Nova prodajalnica CARL0 ACQUAR0L/ -7 Via Caserma 7-drobno pohištvo, igrače blago za obleke i /i posebnost v plelenlcalB Najniže cene. (10—lj Govori se slovensko. Tržaška hranilnica Sprejtmlje denarne uloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice , 3°r, Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eskomptllje menjice, domicilirane na tržaškem trgu po.......3'j/f, Posojilje na državne papirje avstrijske do 1000 gld. po...... 474*t, više zneske v tekočem računu po .............4'i/r, Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst, 24. marcija 1883. Ali ni zdravje najboljša etvar na svetu? Vsakdo bode odgovoril na to prašanje i: da, posebno tisti, ki bolehajo: venelje živenja jim ponehava, blagostan in bogastvo nima za njih vrednosti, vse kar daje živenje je za-nje nevesela stvar. Kedor je zdrav, ta ue zna ceniti zdravja, le tisti, ki so zgubili zdravje, poznajo njega pravo vrednost. Zgubljena moč, razkačeni živci, bolezen v želodcu, skažena kri, bolezen črva, katere vse bolezni imajo v sebi kal prezgodne smrti, vse te bolezni se morejo ozdraviti po iz zelišč iz dinamičnih pianih napravljenem želodčnem likerju Matkovie. Neštevilen broi spričal obče spoštovanih osob jamči za zdravilno moč tega leka, mej tem ko spoštovani zdravniki potrjujejo izvrstne uspehe. Ta zdravilna juiača se mora tor^j najtoplejše priporočiti. Dotični navodi za rab-Ijerije v petih jezikih se pošiljajo franko na zahtevo po - - - Giov. qm. A. Matković v Knin-u. Vsaka steklenica more se direktno naročiti proti poštnemu povzetju in stane 70 soldov. ■V Svari se pred ponarej enjem. O. k. priviligirano društvo Riunione Adriatica di Sicurtš v Trstu« Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. filavnloa Inreserva društva dne 31. decembra 1881: Glavnica društva ... gld. 3,800.000.— reservni fond oo dobičkov » 625.927.02 « m za pokritje premikanja vrednosti efektov » 161.500.— Premijna reserva vsih oddelkov » 6,638.505,— Reserva za škode .... • 284.591 — V portfelj«: Premije, ki se imajo potikati v prihodnjih letih ...» 13,206.696.47 Skupni znesek v:, h škod plačanih od I. 1838 do 1881 gld. 103,255.007 57 Urad ravnatelistva 24—11 Via Valdirivo, št. 2 v lastnej hiši. V Restavraciji Via Caserma N. 3. nasproti c. k. pošte prodaja se pravo bavarsko pivo iz pivovarne „PSCHORR" 4—4 v Monakovem priporočeno po raznih zdravnikih, kakor najpristnejše in najkoristnejše zdravju. Zaloga za sodčke in prodaja v boteljah Via Ganal Grande 11. Nova tiskarna Via Torrenie It. 2. v Trst«. 1000 kuvertov za trgovska pisma v različnih barvah z firmo po naroČiiu gld. 2.70. Neprevarljivo ! D>p»h garantiran! Znesek dobi VSak pTC- cej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoč il IVoliomnilum (sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno dela proti pleševosti in izpadanju Jas. Uspeh garantiran. ako se večkrat rabi. Odpošilja se v originalnih steklenicah Hit.r ..peh! po gld. 1.50 in steklenicah za poskuSnjo po gld. 1. Dobiva se : J. Grolich v Brnu (Brunn). - V Trato pri Pavlu Rocca. - V Gorici pri 6 CrUtofelettl. V Zadru pri K. Androvioh. C Šllhavy, Fluaie. Nobena prevara! 10—5 Tam se tudi dobiva pristna Groliohovt karpataka aatna voda, zanesljivo sredstvo za ohranjene zobov, zobnega mesa in ust, narejena i i. zdravilnih korenin in rastlin moravskih Karpatov, steklenica po 60 kr. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za pol ovi o o prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velftkannkn razprodaj a. Političnu razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delalcev izselilo, tako da je obstantik tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvanc Wa»hlnflton»We Šepne ure so najboljše ure vsega sveta, koj« so izredno elegantno gravirana in giljoširane ter so amerikanskega sistema. Vse ure so natanko repasirane ter ga-rantujemo za vaako uro pet let. V dokaz gotovega jamatva in stroge »t-Hdnosti, prevzamemo a tem dollnoat javno, da vaako nepristoječo uro nazaj vzamnmo in t drogo zamenjamo. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom. izredao natančno regulo-vane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico, medaalijonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdag ie gl. 10.2O-iOOO komadov krasnih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, tokoćih na 15 rubinih, z cmailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristanim pložčnatim steklom, natančno na aekunde repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj le gll 7-26. IOOO komadov ur na valje (cilinder-ur) v piljoširanih ekrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in buržunastim etuijem preje gl. 15, zda) le gl. 5 60. IOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega od o. kr. denarnega urada, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gld. 27, zdaj pa samo gl 11.40. 6dO komadov ur za dame £>d pravega IS lotnega srebra, odobrenega od o. kr, denarnega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najfineje pozlačene, pridjana je tudi benecijansUa vratna verižica; prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl 16. iOOO komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega i3 lotnega srebra odobrenega od c kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij tr^ba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, barŽunasti čtui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj fa neverjetno samo gl. 16. OOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. IOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospć, preje gl. lOO zdaj gf. 40. 660 komadov ur ra stene v finem email okviru in z bilom, repasitane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.76. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl! 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naroČilih za urn z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Nnslov : (HHhrom^Aiiis^^ifksiciii^ der 12—5 Uhrenfabrik FROMM, Wien, Obere Donaustrasse 107. EDINOST. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejni pomoč iu ni treba mnogih besedi, cta se dokaže njihova čud >vita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu nujtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno ▼strežejo zoper hemorojd e, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadl ž-nostlb, zoper beli tok, boŽjast, zoper scropok ter cisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 10—2 Prodajajo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in poSiljatve pa edino v le-karmci Cristofoletti r Goriv, v Trstu. vTeka-ni C. Znnetti i G. B. Roris in G. B Paraboscki. Ena steklenica stane 3) novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene rnoči in ▼rednosti. The Singer Manufacturing&C. New-York. Ako se plati vsak teden samo j^f eden goldinar dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Poroštvo *<» (laje za pel let, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent 13—9 V Trstu, Corso, palača Modello Sivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. % DUNAJ, Stadt, Singer-strasse 15. J. PSERHOFER-ieva Lekarna zum goldenen Reichsapfel. Krnnliip.ft 1% picppnip Irrvi P°PraJ imenovane univerzalne krogliioe, žalil UIJ1JIUC Zd UISCBnje Kr*l, služIjo to ime po vsej pravici, ker v resnici in nlrnrr, ti l hAlnfni t» 1».. •»« n.» l>! U!ln i.. t____i* ♦ _ _ ■ i jo skoro ni bolezni, v kateri ne bi bile te kroglj ice skazale svojo čudovito zdravilno mou V najnevarnejših slučajih, v katerih ni pomagal uže noben lek več, pomagale so jako naglo te krogljice I skatlja s 15 krogljioami 21 kr., I zavoj i 6. škatli icam i gld. 1.5, pri nefrankovam pošiljat,vi s pošto gld. 1.10. (Manj nego I zavoj se ne raznoSilJa. Veliko število pis. m je došlo, v katerih se vpotrebIjevalci krogljic toplo zavaljuje zarad ozdravljenja po raznih teških boleznih. Vsak, kedorje le pSskusil enkrat ta lek priporoča ga dalje. J^ Mi podajamo tukaj nekatere od mnogih za- Waidhofen n. Ybbs, 24. novembra 1880. Javna zahvala Vaša blagorodje! Od leta 1862 trpel sem tia hemeroidah in zadrževanju vode; jaz sem rabil tudi zdravnike, a brezuspešno, bolezen je postajala čedalje huja, tako, da sem po nekoliko časa močno trpel na trebuhobolu (vsled stiskama črevesja) rdsem imel več teka in kakor hitro sem vzel kaj hrane k sebi. nisem mogel več oSstati, vsled napenjanja, teškemu Bopenju, kušljanju, dokler nisem nano-sled začel rabiti Vaše čudod-dne k'ro-gljice za čiSženjfl krvi, katere so me popolnoma rešile skoro neozdravljiv« bolezni. Zarad tega nimam besed, s katerimi bi se mogel zadosti gorko zahvaliti Vam in izreči Vam moje priznauje. B posebnim štovanjem Johan Oellinger. Vaše blagorodje! Ker sem bil gotov, da so vsa Vaša zdravila tako uspešna, kakor Vaš imenitni balzam proti zmrzlji-mrni, kateri je v moji družini odstranil marsikatere o/.ebke, odločil sem se, vkljub mojemu nezaupanju proti univerzalnim lekoni, da se poprimern vaših krogljic za čiščenje krvi. du s temi malimi krogljioami bombardiram moje uže zastarele hemoroide. Jaz prav rad priznavam, da sem po 4 tedenskej rabi Vaših krogljic popolnoma rešil uže zastarele bolezni in da jaz zdaj Vaše krogljice svojim znancem najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da javite te vrste, a brez mojega p Inega podpisa. Dunaj, 2it. februvarja 1881. Spoštovanjem C. v. T. ^ Amerikansko mazilo proti trganju, hitro in sigurno delujoče, na vsak način najboljše sredstvo proti vsem boleznim v udih in trganju, kakor so: bolest hrb-tanca, trganje po udih, Ischias, krč v Že-loacu, nervozni zobobol, glavobol, trganje po ušesih itd. gld. 1.20. Anatarinska voda za usta j^v* o?s G. Popp-a, obče znan a kakor najboljše sredstvo za vzdrževanje zob. 8V 1 sklenica gld.1.40._ Esenca za oči ,od t !{omersh* kiiogr. paket gld. 2.40, gld. 1 60, in 1 gld. — Pri močieji naročbi rabat Nezdrava hri, hemoroide, onemoglost, alab Celodec, vse te bolezni/dravl Ivan Hoff-oTA pirn iz stadovega izletfka He celo v Blutfuju, k bi bil ooiidni zgubil vsako veselje d^ jedade. A pomofi je treba ozbiljno rabiti. Zdravniki so proglasili Ivan Hoffovo pito iz sladovega izlećku in Djegovo lokolado iz slada, kakor naj bol i Se redivno in zdravilno sredstvo; za pljučne bolezni kuncent1 irani izlećek iz slada, za pomanjkanje krvi gokolanu iz slada, za lalje prsne bolezni bombone iz slada itd. Dokazi za vse to so innogi dvorni diplomi, kolajne, priznanja zdravnikov in zabvale ozdravljenih bolnikov. Edinemu iznajdniku in izdelovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, c. k. dvornemu založniku skoro vseh evropskih vladarjev, gospodu IVAN-u HOFF-u, c. k. svetovalcu, lastniku zlatega križca za zasluge s krono, vitezu visokih pruskih in nemških redov, Dunaj, tovarna I., firabenhof, Brauneretrasse 2, Zaloga tovarne in pisara«: Graben, Briunerstraaae 8. Velecenjeni gospod ! An iverpen 12. septembra 1H83. V prilogi dobite deset frankov, in Vas prosim, da mi pošljete za to svoto sladovega koncentriranega izlečka. Ivan Hoffovo zdravilno pivo pijem u ie • let. jaz ga dobivam redno iz Amsterdama. Jaz Vam ne moreni z besedami izreki, kak uspeh ja naprav io to pivo v mojej d ulini. Jaz in moj sin nisva već mogla točno Jesti, ne spati. Moja htfi Je bila nervozna in bl< ditfna; VhB livenski in zdravilni balzam — tako imenujemo Vfc« izlećek iz slada — nas ji zopet popolnor a ozdravil. Kako dobro jo visokocenjcnl knez Anton Hohencollerski, kraljeva visokost, ki Vam je dal zlato bvotinjo za zasluge opazil: Nobenemu hb ne pristva tako dobro n>pis Hvetinjo ibena merentli, nego Vam. Krvlj Danski ju tudi rekel, d jesam poskusil zdravilno mod Ivan Hoffovega izletfk.i iz slada pri sebi in svejej drniini. — Jaz in mojadrufcina smo čitali vse VaSe nainaniU in Vam voHtfimo doiK' Hivenje v korist ćioveStva. Imam čast priporofiati se Vam s posebnim spoštovanjem VnS b valutni „ pl. We»tphal, major r. s. zdaj tukaj, Ho'.el Wien. Kakor postransko naj Vam slu£l to le: Dve leti setn trpel /a bronlialni katar in stiBico v poltancu, tako, da nisem mogel \oč Klasno govoriti. Prvi dunajski p ofesorji so me poslali v Gleich-Mibprif in v Nizzo, iz Nizze priBodfii vačel sem rabiti Va*o izvrstno zdravilno p'vo in jo viti moram Vam na čast, da sem i»o Ivan HofTovem zdravilnem pivu popo'noum ozdravil, da mi jed tekno in d» s« dobro jiodutim. Prosim Vas torej, da mi poBljete steklenic zdravilne pive, X kiiogr. Bokol -de iz slada in 2 moBnjici boubonov iz sladm>pa izlečka iu znamujom s posebnim Štovanjem : Fnno M»ly. tovarna za muSke ibluke in trgovina se -nuknom Mariahilfeistrasse Nr. 611. Uradno zdravlino poročilo. C. k. centralni odbor itd. v Hensberg-u. — Iv in Hoffovo zdravilno pivo iz sladovega izle6wa pokazalo se je kot iivrstno krtpCaino sredstvo. Major Wittgu, poslanoe kralj, pruskih lazar. t >v. Pnnp pravega Ivan HofTovfu:« mdravtlnega piva Iz sladavoga IzleCka : 13 steklenic (ild. 6.0(1. 28 ste-UCIIC kienic uld. 12.08, 56 steklenic j*ld. 26.48. — Od 1» st-ilei lo na zgoraj so pivo poSljo franko v hiHo. Za poililjatuv i/. Dunaja: 13 stuklonic ijid. 7.26, 28 steklenic gld. 14.6« f>S steklenic gld. 29.10. 1]2 kilograma Sokolade Iz »lađa I. gld. 2.10 II. gM. 1.60, III. 1. Pri mofiiejPih naročbuh dovoli B rabat. Koncentrirani .ladovni Uleček 1 steklenica cUl. 1 12, 1]2 steklenice 70 s ldov. Bonboni Iz »Inda: 1 tiioSnjien HO soldov (t"oi 1[3 ali ll4 n oSnjice.J Naročbn pod 3 gld. »rednonll »e ne izvrHujejo. Prvi, pravi, bluz rtuuiupljajorii Ivan Hutl'ovi prani bonboni iz klada so v modrem papirju. Pri kup..nju naj se odločno terja taku. O F* O IVI IIV. Nuj se tirja le prave Ivan IIolT-ove Izdulko iz slada z varoralno marko pri c. k. trgovek>*j Bod-niji nvHtrijsk-i in ogrsko/ zabiljvKeno (slika iznnjdnikn). Ponarijenltn izdelki m drugih manjkajo zdravilna zcliSčj. iu pa niso prav napravljam, kakor Ivan llofl' vi irdelki iz slada in vtegneio tu ej, po i