. štev. V Ljubljani, v četrtek 13. aa 180. Letnik VIII. Inseratl te sprejemajo in valji trimooiiH vratu: i kr., če se tiBka Ikrat, II II II Ii 1 II 16 II o ii II 3 ,, Pri večkratnem tiskanji se «ena primerno cmanjaa, Rokopis se ae vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. N-troonino prejema opravnii /o (»ni niRtraeija) in ekspedicija na Dunajski cegti St. 16 v Medijatovi hiši, II. nadstropji. Politicen list za slovenski n a r o fl. Po poiti prejemar velja : Za eelo leto , . 10 gi. — kr. ra poileta . . 6 „ — „ la četrt ieta . . 2 „ 50 ., V administraciji velja: Za eelo leto . . 8 gi. 40 kr za poi leta . . 4 „ 20 „ za četrt ieta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljanj \5?'Jj velja 60 kr. več na leto. t vS' ''A, i s., *.VS • Vredništvo je v Medijatovi hiši. ■ ; itev 15. \ Izhaja po trikrat na teden in ^jKpiger sicer v torek, četrtek in soboto Turčija se vec ne more rešiti. To prepričanje se vedno bolj širf v diplo-matičuih krogih; celo oni, ki so nedavno zagovarjali obstanek Turčije, dobivajo prepričanje, da Turške rešiti ne bo mogoče. Nastane le še vprašanje, kako da Turčija pogine. Tu ste dve poti. Prva, da Evropa skrbi, da se kristjan-ski balkanski narodi dovolj vkrepijo in ob ugodnem času se sami znebe turškega jarma. To misel zastopa tudi Gladstone, predsednik angleškega ministerstva; druga pot je pa, da pri prvi novi zmešnjavi evroppjske oblasti vzamejo v roke rolo eksekutorja bankrotirane Turčije. Na prvi način bi se Turčiji morda življenje podaljšalo še za nekaj desetletij, po poslednji ji bo pa kmalo odzvonilo. Po kterem potu je sojeno turškemu carstvu zginiti;, nočem soditi, to je odvisno od raznih političnih slučajev in postopanja evropejskih diplomatov. Prva rešitev bi bila naravnejša, in pri njej bi se prelilo manj krvi, ker tu bi na mesto Turčije v Evropi nastopile male državice, ali pa državna zveza malih državic; druga rešitev orjentalnega vprašanja bi bila krvavejša, in nastal bi prepir med evropejskimi državami za nasledstvo Turčije, v kterega bi se Avstrija, kot bližnja sosedinja tudi zamotala. Mi smo že povdarjali, da ima še poklic Avstrija, predreti do egejskega morja, da je to neizogibno potreba, iz obrtnijskih in trgovinskih, kakor političnih interesov naše države. Al' k3kor stvari zdaj stoje, bo to gotovo te žavno in se bodemo morda morali s kako drugo rešitvijo zadovoliti, če stopi kmalo orjentalno Petelinov Janez. Povestica iz ne še preteklih časov. . (Dalje.) Kakor mljcrj«», tv.ka smrt. Temna noč jc, tako temna, da temo kar grizeš. Še cesta proti Brežki vasi, čeravno z belim peskom posuta", se komaj vidi pod nogami. Nebo je oblačno in pust jesenski veter sili med vrhove, da sinje smreke stokajo. Brežka vas jc v tihem spanji, le kak pes se tu in tam šo oglasi. Celo v Jurjcvi krčmi je luč žc ugasnila, ker njegovi navadni gosti so šli vsak na svoj dom. Slišati je lo vsako četrt ure z zvonika uro glas, kterega veter v daljavo nese. Prijetna taka noč ni, najmanj pa za popotnika, kakoršnega vidimo — ali marveč ne vidimo korakati proti Brežki vasi. S suknjo njegovo si igra veter, ki tudi skoz hlač goste luknje lahko opihuje ogorelo kožo popotnika, saj mu tega razcapani ostanki srajco 110 branijo. Pokrivalo je pol kape pol Klobuka, pa ne pokriva zadosti zanemarjenih las, da bi veter ne mogel početi z njimi kakor s travo, j Za obuvalo njegovo bi morala biti ccsta glad- vprašanje na dnevni red, kar se bo, kakor novejši dogodki kažejo, brž ko ne zgodilo. Angleško liberalno ministerstvo Avstriji ni prijazno. in tudi Rusija ne bo voljna balkanskih Slovanov prepustiti Avstriji, tem manj, ker je ravno Avstrija mnogo kriva, da se je v Berolinu sanštefanski mirovni dogovor tako raztrgal. Zraven pa niti Anglija, niti Rusija ne zaupate Avstriji, da bi pustila narodno enakopravnost balkanskim narodom in imate raz loge dvomiti. Avstrijski Slovani, dasiravnosmo v večini v habsburški državi, nimamo onih pravic, ko Madjari in Nemci. Če je Avstrija hotela res nositi kulturo na izhod, bi Dila morala iskati prijaznosti balkanskih narodov, pa tega v najmanjši meri ni storila. Bosno in Hercegovino je naša armada posedla že pred poldrugim letom, a še zdaj ni tam rešeno agrarno vprašanje, ki je dalo po vod bosenski ustaji. Sploh nič ni Avstrija storila, s.čemer bi se mogla prikupiti Bošnjakom in Ilercegovincem. Germanizirati in madjari-zirati se je pa že poskušalo. Zraven se je pa še Bosna postavila v težavno položenje, da prebivalci ne vedo, so li avstrijski ali sultanovi podložni. Sploh se je za novo pridobljene dežele premalo storilo, s tem, da smo Židom omogočili barantati in odirati po Bosni, še prebivalstva nismo osreč.li. Na tak način balkanskega prebivalstva ne bomo za-se pridobili. S silo predreti do Soluna pa bo težko šlo. Upirali se bodo orjentalni narodi, Rusija iz narodnih, Anglija pa iz trgov nskih obzirov. Lord Derby, bivši angleški minister Beakons-fioldovega kabineta, ki je pa pri zadnjih volitvah pristopil k liberalcem, je rekel, da dokler keja, kajti pri vsakem koraku zakolne nad ostrim kamenjem, kakor človek, ki ni vajen bos hoditi. Sploh je vsa njegova postava taka, da bi ga vsak , kdor bi ga videl, brez vsega premisleka obsodil za cigana. Dobro, da je tema I Kam gre ta revna stvar in človeška po-kveka? Čemu zavije proti Jurjevi krčmi? Saj je tema, kako ve pot tje? In čc jo ve, saj Juri, če ga bo pri luči videl, ga ne bo pustil pod streho, tako globoko Juri še ni padel. In vendar capinski popotnik potrka na vrata Jurjevo koče. Dolgo mu jc trkati in kleti, predno znotraj zabrenči nevoljen glas: „Kdo je?" „Odprite, Juri!" — veli popotnik. „Zdaj ne vstanem, če ni kaj posebnega" — je zopet brenčeč odgovor; — „jutri pridi, ko bo dan." „Jaz sem" — šepeta popotnik — „jaz, saj mo boš šc poznal?" „Jaz ne poznam nikogar, če ni luči, te pa no prižgem, so bojim žandarjev" — brenči Juri in slišati je, da zopet gre v svoj kot. Kaj stori popotnik? Zakaj vkrcnc od cesto na uzarje v temni noči, ko je šo celo na Avstrija ne začne prodirati iz Bosne nadalje, Anglija ne bo se ji protivila, daljno prodiranje bo pa težko mirno gledala. Tako je gotovo, da bodo Angleži vsakemu gibanju Avstrije proti jugu iz Hercegovine se upirali, če ne z orožjem, pa z drugimi sredstvi. — Takrat bo Gladstone tudi v dejanji tirjal izvršitev svojega programa. „Orijent gre orjentalcem." Ker bo Rusija stala na njegovi strani, bi tako prodiranje za nas bilo nevarno. Tudi za Bosno in Hercegovino še ni poslednja beseda govor-jeua, mogoče, da bi jo pri delitvi Turčije ve-levlasti utegnile komu drugemu priznati, če prebivalci z Avstrijo ne bi bili zadovoljni. Sedaj v devetnajstem veku se že oziroma narodne pravice in narodove želje v politiki, in z ljudstvom več ne baranta ko z neumno živino. Blagost našega cesarstva pa zahteva, da vtrdimo svoj vpliv na izhodu. Naše narodno gospodarsko stanje je hudo ruinirano, in se bo težko dalo drugače zboljšati, kakor da odpremo na izhodu nov trg našim obrtnijskim izdelkom, državne finance so tako slabe, da se bodo dale še le spraviti v ravnotežje, ko dobe nove pritoke iz orijenta. Treba se je truditi, da rešimo, kar še ni izgubljenega. Res je naša prejšnja vnanja in notranja politika veliko zakrivila. Zato pa je potrebno, da pridobimo zaupanje vzhodnih narodov. To je pa le mogoče, če doma vpeljemo enakopravnost in red. Nemški in madjarski hegemoniji je treba konec storiti. V tem oziru se že na boljše obrača, v Cislajtaniji se že bližajo Slovanom boljši časi. Ko pa enkrat pade nemško ustavoverstvo, bode tudi madjarska oholost precéj potlačena. Potem pa moramo začeti boljše gospodariti v Bosni j cesti težko ostati na svojem potu? Ali ga je strah skoz vas, v kteri vse spi ? Kako da mu je steza čez plotove, njive in vrte tako znana ? In mar ve, da jc hiša, za ktero se vstavi, ravno Petelinova? Da, ravno za Petolinovo hišo postoji po-nočni popotnik. Tam je tudi plot, ob tega so nasloni in začne govoriti sam sebi. Kaj govori? Poslušajmo, saj nas ne vidi v temi. „Tu šc stoji tisto gnjezdo" — prične s kletvijo — „v kterem sem se rodil ne zá-se, no za druge, ne za nič! Starima in mladi ter njenemu topcu je šo gorko, jaz pa sem za zmiraj pahnjen z njega, pahnjen celó s svetá, če ne maram potikati se po ječah, kakor drugi zavrženci. Tega pa lic maram, če je par sežnjev širokosti mi odmerjenih za svet, tacega sveta no maram, jc žc bolje pod zemljo, kjer naj so črvi topó za pičlo moje meso, kar ga je šc, ali pa v vodi, kjer naj povodno živali masté se ob mojih kosteh." „To jc prokleto življenje" — prične po kratkem prenehljeji vnovič — „ljudskih oderuhov denar nima nobenega teka. Tako so šli dr. Zvitovičcvi stotaki, kakor bi bili imeli noge ali peruti. Tar veselili mesecev, pa sem iu Hercegovini. Pustiti moramo tu vsa prizadevanja širiti germanizem in madjarizem, začeti širiti omiko na podlagi narodnega jezika in spoštovati nepopačene slovanske običaje. Potem moramo skrbeti za zboljšanje mater-jalnega stanja teh dežel. Potreba je, da se kmalo iu temeljito reši agrarno vprašanje v Bosni in Ilercogovini kristjanskemu prebivalstvu v korist. Če bomo tako postopali doma, bomo tudi si pridobili zaupauje drugih vztočnih narodov. Naša diplomacija pa mora pri vseh orijentalmh zamotali skušati le zboljšati položeuje krist-janskega prebivalstva. Nehati moramo podpirati barbarično Turčijo, in le delati za blagost orijentalnih kristjanov. Naš vpliv ne smemo rabiti, da bi šuntali kak orijentalni narod zoper druzega, kakor se je že prakticiralo, ko so se hoteli Grki in Itumunci rabiti proti slovanskim Bolgarom in Srbom. Vsako tako šuntanje le nam škoduje, ker le izgubimo zaupauje pri orijentalnem prebivalstvu. Vedno moramo le skušati vstvariti slogo med raznimi vzhodnimi narodi, le potem bomo kaj dosegli. Zraven pa ne smemo v orijent poseči z razdirljivo roko. Naš namen ne sme biti vničiti balkanskih knježevin Srbije, Črnogore, liu-munije in Bolgarije, ter grškega kraljestva. Skrbeti moramo , da te državice dosežejo po umnem diplomatičnem potu ono turško ozemlje, ki jim gre po narodnostnih razmerah balkanskega ozemlja. Ko to vsaj deloma dosežemo, mora biti naša skrb, da te države pristopijo v zvezo z nami. Tako se ustanovi avstro-ogerska-balkanska državna zveza podobna Nemčiji. Se ve da se bodo morale spoštovati pravice dežel in narodov in jim pustiti obširna avtonomna, le skupne zadeve naj bi se skupno obravnavale. Če bomo tako se pomikali na izhod, se nam ne bo smelo upirati angleško ministerstvo, niti Rusija, ker bomo pustili, da se bodo orijentalni narodi sami odločili o svoji osodi, in mu ne bomo na Balkan nesli pritiskanja narodov in sužnosti, a pravo svobodo. Se ve da tudi tu ni izključena krvava borba. Druge države utegnejo nam vse eno zadrege delati iz lastne dobičkarije, a vendar, če so vzhodnji narodi na naši strani, nevarnost ni tako velika. Vendar moramo biti na vse pripravljeni. Naša vnanja politika se bo morala vedno na to ozirati, da se Turčija več ne more rešiti. Politični pregled. Avstrijske deiele V Ljubljani 12. maja. Državni zhur je zavrgel volitev treh poslancev iz velikega posestva gorenje Avstrije. Med 120 volilci je volilo namreč 40 takih, ki nemajo nobenih zemljišč, ampak samo v deželno knjigo zapisane hiše; da pa hiša ni veliko posestvo, to je vendar jasno dovolj. Ustava govori o „Grossgrundbesitz", tedaj smejo voliti letaki, ki imajo veliko zemljiščno posestvo. Ustavoverci so si prizadevali, dokazati, da je hiša tudi „grunt"; pa naša stranka jim tega ni veljati pustila, ter ovrgla volitev s 4 glasovi večne. Iuteresantno je pri tem, da je bilo iz početka samo 17 takih hiš, pa liberalci so potem nalašč na „grajšinskih" tleh hiše zidali, in so tako 43 „velikoposestnikov" vkup spravili, ter prave grajšake pri volitvi premagali z 12 glasovi večine, ker so ti hišni posestniki skoro vsi za liberalce glasovali. Stvar se bo zdaj obrnila, in voljeni bodo trije konservativci. Nemško-liberalni poslanci hočejo na vsak način še pred sklepom državnega zbora nekaj škandala prouzročiti, in Ilerbst je izdelal predlog, naj se v pretres vzame zuaua vladna na-redba zastran ravnopravnosti jezikov na Češkem. Ker v državnem zboru nič ue opravijo, hočejo centralisti po deželi šunder delati, zato ščujejo nemške občine, naj se na noge postavljajo za „nemštvo", ki je v „taki silni nevarnosti." Tudi bodo sklicali več „partbei-tagov." Ciirailvani ne morejo priti do miru. Zdaj so zopet sklenili resolucijo v mestnem zboru, da morajo srednje šole po Slovenskem vse nemške ostati, da mora sploh nemščina državni jezik ostati, in da hočejo Gradčani „nemštvo" z vso močjo braniti. Pri tolikem sovraštvu Gradčanov do slovenskih sodeželanov bodo ti slovenski Štajarci vendar morali na to misliti, kako bi se z lepa odtrgali oa nemške Štajarske. V nanje države. Od prejšnjega ministerskega predsednika angleškega, lorda Disraeli-Iteacons-lielriskc;;a, prišel je velik škandal na dan. Pred volitvami je namreč rekel, da Iodija vkljub afganski vojski nema nobenega deficita, pa Gladstone je že tačas rekel, da to ni mogoče in da mora biti pomota. Vlada pa je pri svoji trditvi ostala in Angleži so vriskali. Zdaj se je pa zvedelo da ima Indija 50 miljonov deficita, iu vse je razkačeno, da si je Disraeli upal parlament nalagati. Kaj tacega se na Angleškem še ni zgodilo, in pravijo, da bo Disraeli še zaprt zavoljo tega. Minister pa ne postane nikdar več. Brez dvombe je bil to volilui manever, in hotel je prekanjeni jud s tem zmagati, da je Gladstona za lažnika postavil, sebe pa kot izvrstnega gospodarja. Ako bi bil zmagal, in gotovo mu je to dosti glasov dalo, potem bi bil tistih 50 miljonov že na kak uačin pokril, ker je pa vkljub tej zvijači propadel, prišla je vlada drugim možem v roke, iu ti so napako se ve da kmalo zapazili. V Albaniji še vedno vre ; oborožeui Arnavti, (ali Arbanasi kakor jim Srbi ali Šk;-petari, kakor sami sebi pravijo) zbirajo se v velikih trumah, ter se pripravljalo na boj zoper vse sovražnike. Od turške vlade nečejo nič slišati, in zapodili so vse turške uradnike iz dežele, če se jim niso hoteli pridružiti. Kaj bo iz tega, se še ne ve ; pravijo, da Lahi pridno v ogenj pihajo, iu da pridejo Garibaidovci Al-buucern na p >moč. Toliko je že razvidno, da berlinska pogodba ne bo imela stalne veljave, m da so ure Turčije štete. Dismark je v nemškem državnem zboru jako otožno govoril o tem, kako se po Nemčiji širi partikularizem, kako je on že boja in prepira sit, iu da bo odstopil; strašil je poslance tudi s tem, da pride za njim katolisko-konservativna vlada. Izvirni dopisi. 'it Dunaja, 11. maja. (Volitev klikih posestnikov gornjeavstrijskih.) Levičarji so zgubili včeraj tri tovariše. Zbornica je namreč zavrgla volitev treh poslancev velikega posestva gornje-avstrijskega. Reč bi bila imela že pred 4 meseci priti v obravnavo, pa levičarji so bili jo z raznimi izgovori zavlekli do včeraj. Vedeli so, da se po nasvetu legitimacij-skega odseka reč za nje ne bo dobro rešila, zato se jim ni ravno mudilo. Za včerajšnji dan pa so bili sklicali vse svoje privržence skupaj, in reč je bila res nevarna, ker so Rusini gla- 1'sovali z levičarji, ministri pa, in nekteri Poljaki s 3 velikimi posestniki moravskimi so se bil na suhem. Tujca so me potem povsod1 suvali in komaj sem se pritepel z Mažarskega nazaj. Čemu dolga pot? Mar bi bil tam ostal, saj so vode tudi tam globoke in kaka vrv se žc tudi še dobi. Bi vsaj no bil tako vtrujen in izstradan, kakor sem. No, pa naj bo, pre-stano je iu še bolje, da sem tu. Na tujem bi mi ne bila nobena mrtvaška luč svetila, tu si bom pa prižgal bakljo, da jo bodo pomnili še moji stričuiki in stričuice, če jih kaj bo. Ako gre šo kteri mojih žlahtnikov z mano vred sežgan pod zemljo, tem bolje. Saj jc hinavskega učitelja, mojega svaka gnjezdo že tudi tako blizo, da se bo vnelo, če lo kak vrag ne bo nagajal." Po teh besedah zleze popotnik na dvorišče, tava ob kraji za šupo , držečo sc hiše, potegne žveplenko z žepa iu skuša vžgati slamo. Ali veter je hud, vsaka žveplenika mu sproti vgasue; zdaj ima le še tri, čo izmed teh nobena ne prime, je pa hiša rešena, ker v žepu ni nobeno več. Toda tu pomaga vrag; vse tri sKup vžgane dajo platnen , ki sc prime slame, in zakurjeno je. Iludodeluik zmeče še toliko listja iu slamo ua ogenj, da je plamen močan, veter ga prime in že požrešno oblizne streho! Janez — zdaj ga spoznamo v rudečka-stem svitu, čeravno težko , ker jc res komaj še nekdanjemu podoben s sedanjim divje ob-raščenim obrazom — se zakroliota kakor pošast iu skoči v plamen. Toda to je še le slamnata žrjavica, plamen ga le oblizne in mu osmodi divje kocinc, da se otrese. „Ne, v ognji no maram poginiti, saj bom še dosti seznanil so ž njim , če je res pekla kaj, kakor farji strašijo ljudi; rajši grem v vodo, da bom vsaj ves moker prišel tje, ha ha I" To izgovorivši plane s šupe ravno še, predno je vsa v ognji. Zunaj vidi žo žar, ki sveti vsem hišam, plamen, po vetru vjet, se zaganja na vso strani iu vse pohištvo Petelinovo je že v ognji, tudi drugih hiš se žo prijema plamen. Noč je svitlcja od dneva, ali kdo to zapazi? Vse je še v spanji, ubogi Petelinovi in sosedje! Prvi, ki zapazi nenavadno svitlobo in čuti vročino, je Petelinov pes murec, tik hleva na verigi priklenjen. Uboga žival se zakadi s strašnim tulenjem in lajanjem za naglo be-žečim Janežem, pa Veriga jo vrže nazaj. Njemu sc pridruži živina s tulenjem, ta zbudi hlapce, ki ven priletč in zaženo krik, da sc tudi drugi zbudč. Kak je strah, kaka zmešnjava! Pol nagi prilete ljudje s hiše, komaj še, tudi nekaj živine še gre s hleva. Murcc tuli, cvili in laja, a kdo se zmeni za-nj! Že mu s strehe lete ogorki na kosmato kožo , nihče ne vidi zvestega stražnika, ki jo prvi ogenj naznanil, nihče sc ga ne usmili. Pomagaj si sam! In res, zdaj sc zažene, zažene sc še iu še in — veriga poči, murec so otrese otrinkov in se zakadi — kam? — kdo gleda za njim! - Ni treba nam popisovati nadrobneje vseh strahot tega požara, ki je vpepelil vse Petelinovo pohištvo, učiteljevo hišo in še več drugih poslopij. Škoda jo bila velika, čeravno so bili vsi zavarovani; pogorelo pa jim jc mnogo živine, hišnega in druzega orodja, obleke in poljskih pridelkov. Žalostno jo bilo drugi dan videti pogorišče. Ljudje so plakajoči in klaverni brskali med šodro po kakih ostankih. Vse pa je po- glasovanja zdržali. Toda tudi desnica je vse žile napela in vse svoje ude zbrala , da bi v tem za gornjo Avstrijo tolikanj važnem vprašanji zmhgala. To se je tudi zgodilo ; s 163 glasovi proti 159 je bil predlog Graničev, naj se omenjene volitve potrdijo, zavržen. Poslanci Dehne, Gross in Handel, o kterih se je obravnavalo, so bili v zbornici navzoči in so sami za se glasovali. Vzrok, da se je volitev zavrgla, je bil t h , da so v Lincu med velike posestnike všteli 34 hišnih posestnikov, kterih hiše so v deželni knjigi vpisane, ki pa vsi skupaj pla čujejo komaj 90 krajcerjev zemljišnega davka. Večina teh posestnikov so liberalci, ki so odločili za izvoljene, ki so pa dobili samo 12 glasov vi čine. Ker take hiše v nobeni deželi ne veljajo za velika posestva, je odsek nasve-toval, da uaj se volitev gornje-avstrijskega posestva zavrže. Levičarji so se upirali iz vseh moči in zagovarjali volitev ter se konečno vdali vsej toliko, naj se volitev za zdaj potrdi, za prihodnje pa uaj se take hiše več ne sprejemajo v veliko posestvo. Pa poročevalec Lienbacher, in grofa Hohenwart pa Vetter so izvrstno dokazali nepostavnost volitve, in desnica jo je res s 4 glasovi večine zavrgla. Levičarski govornik Granič je na koncu svojega govora zaklical pomenljive besede, da ji iz kosti vstane maščevalec (ex ossibus ultor), pa izvrstno je Lienbacher ta izrek zavil, čuš, da se ravno zdaj njegova resničnost potrjuje za levico, ki je bila I. 1874 zavrgla volilno pravico duhovnikov velikih posestnikov. To je tem bolj pomenljivo, ker je bil tudi takrat razloček samo za 4 glasove. Levičarji so se zanašali, da bodo mnogi Poljaki z njimi glasovali, in da bi se to tem laglje zgodilo, je Wo'f um nasvetoval, naj se skrivno glasuje. Pa večina je ta nasvet zavrgla, pač pa sprejela nasvet Sturmov za ust-meno glasovanje. Že iz lega bi morali poslanci, o kterih se je glasovale, spoznati, da bo nj.hovo glasovanje zastonj, ter vsaj tolikanj varovati svojo čast, da bi bili šli iz Bobe, pa tega niso storili; ko je toraj prvi, Dehne, glasoval z „ja" to je, da naj se potrdi njegova volitev, so se na desnici čuli glasovi začudenja, kar je pa levičarje tako spravilo na konja, da so kar krčali: „mirujte'. Nekterekrate so med abe- cednim klicanjem poslancev levičarji imeli večino, pa konečno je bila zmaga vendar le na desnici. Manjkalo je z ministri vred 28 poslancev, 15 desničarjev in 13 levičarjev. Med glasovanjem bo se Dehne, Handel in Gross izmuznili iz zbornice, v kteri je prej zlasti poslednji včliki zvonec nosil. Mož Bilno veliko na-se drži in je bil neprenehoma poslanec od I. 1861 naprej. Njegova beseda je veliko veljala pri liberalcih zlasti na Gorenjem Avstrijskem, kjer se je zgodilo, kar je on hotel. Prej je bil voljen v meBtu Wels, a ko je pri zadnjih volitvah tam propadel proti sedanjemu ministru Falkenhaynu, usmililo se ga je veliko posestvo in ga izvolilo za svojega poslanca. Gross je orjaške postave, osornega in divjega pogleda, kufrastega obraza in že okoli 70 let star. Prejšnje vlade so mu neki ponujale več imenitnih Blužeb, pa rekel je, da nobene ne sprejme razun službe cesarskega namestnika v Lincu. In zdaj se je moral tako sramotno umakniti iz javnega življenja I Gorenji Avstrijanci dobe, ako se bodo odslej omenjene hiše iz volilnega imenika velikega posestva izpustile* tudi v velikem posestvu pri državnih in deželnih volitvah večino, ter bode že zdaj v zbornici pri volitvah za delegacije, pri kterih je zadnjič srečka odločila za groia Brandisa in Grossa, dva glasova večine. Liberalni listi se danes strašno hu-dujejo nad večino, ter ji očitajo, daje — ne zmenivši se za pravico — s silo potlačila manjšino. Zlasti ,,N. fr. Presse" je dsnes tako strupeno pisala o večini državnega zbora in o vladi, da jo je državni pravdnik kontisciral. Ti ljudje so se nam prej posmehovali, ko smo zahtevali za svojo narodnost enake pravice, zdaj pr. sami čivkajo, da morajo braniti najdražjo reč, svojo narodnost, ktere jim pa nihče ne spodkopava. V soboto je bila potrjena pogodba o srbskih železnicah, o kteri je poročal g. Obreza, danes pa obravnavajo vojaško takso, ki bode večidel po novem načrtu vojaškega odseka z nekterimi majhnimi premembami sprejeta. Konec zborovanja bo uajbrže v petek ali vsaj soboto. V četrtek napravijo desni klubi za od hod vsaki klub za-se banket. Hohenwartov, to je naš klub si je v ta namen izbral hotel Metropole- I« Leskovo» v Halozah, 10. maja. (Vinski goljufi ) V naš h goricah zori dobra kapljica, ktero smo že mnoga leta prav laLko v denar spravljali. Ali nekaj časa sem je vse ua slabo se sprevrglo. Kakšen je temu vzrok? Najbolj nekteri pohlepni ničvredneži in goljufi, ki žive ob vinski goljufiji, ki so nas spravili ob staro dobro ime. Imamo namreč takih junakov, „kaflačev", ki na Hrvatsko hodijo po vino, kjer ga za mal denar dosti dobijo. Ko ga pripeljejo domu, pomešajo ga z zažganim sladorom in drugim zdravilom kakor tudi soljo, da dobi nekako barvo in okus, in hajdi ž njim proti Mariboru in Gradcu, kot s pravim leskovškim vinom varat kupce! Ali utegnil bi me kdo prašati, kako se vendar dajo kupci tako varati? Kako ne bi, ker ga prodajajo pod tujim imenom, pod imenom takih posestnikov, pri kterih so že kbpci mnogokrat pravo in dobro blago kupili. Da me bralec bolje razume, razložil bodem to z eno primero. Nedavno vozil je neki tak goljuf vino v Mahrenberg na prodaj in trdeči, da je to vino posestnika tukajšnjega, Ant. Mlakarja, kterega sila veliko vinskih trgovcev pozna, ker jim je vsigdar postregel s poštenim iu valjanim blagom v obilnem številu, ga je prodal jako skupo. Ali kaj se je dogodilo! Za nekoliko dni je trgovcu vino počrnilo. da ga ni mogel skr-čmariti. Jeli je to pravo? Jaz bi hotel, da se takemu drugikrat odmah vzamejo konji, voz in vino. Kako ne bi prišli ob staro dobro ime, ker nas žalibog domači ljudje po svetu cčrni-vajo ? Sedaj pa, ako bi tudi kdo peljal pravo leskovško vino na prodaj, ga ne more nikjer prodati, ker se vsak boji, da ne kupi hrvatine, to pa še skažene. Lahko se razsrdijo vinski kupci, psujejo celo okol co in se pridušijo, da nikdar več ne pridejo v Leskovec vina kupvat. Od če3a hočemo da plačujemo davke, ker niti tega malega pridelka, kterega težko pripravimo, ne moremo v denar spraviti. Nedolžni posestniki želijo, n&j to svet izve, in da se ne op-suje vsa okolica zavoljo takih goljufov in nič-vrednežev, naj se rajše oglasijo kupci pri poštenih posestnikih in vsikdar bode se jim postreglo s poštenim in valjanim blagom. Vi pa, kiifliči ali kakor bi vas okrstil: goljufi vinski, pazite, da se ne opečetel praševalo, kako je nastal požar. Da so je pri Petelinu vnelo, so žc vedeli, ali kako, to je bila vsakemu uganjka. Oče Petelin, ki je komaj komaj šo s pomočjo zeta Matevža všel iz gorečo hiše, je ugibal in ugibal to, pa uganil ni; slednjič so vsi prišli do enoglasne sodbe: „Zažgano je bilo!" „Ali kdo bi bil zažgal?" — so popra-šujejo ljudje, a nihče ne ve odgovoriti. „Če bi no bilo murca, bi bili vsi zgoreli v spanji" — se oglasi Matevž. „Res jc" — pritrdi Petelin — „pa kje je pes ? kdo ga jo odvezal ?" „Nobeden menda" — reče hlapec — „kdo bi bil pa mislil na-nj , ko smo še vso živino v hlevu imeli!" „Uboga žival jc toraj zgorela!" — reče Petelin. „Ni nc, ga vidite, ravno zdaj tečo sem I" — zaupije Matevž — „pa kakšeu je! Ves osmojen in krvav !" Murec res pritečo sopihajoč, povaljan, osmojen in krvav ter vleče za sabo šo konec verige. Vso ga gloda, Matevž ga preišče, da bi videl, kje jc ranjen, slednjič pa ročo: „Pes ni krvav od sebe, to je druga kri, se je gotovo klal s pesi." Murec, kakor da bi razumel pogovor, sc obrne in jame teči nazaj tje , od koder je pritekel; ko pa vidi, da ne gre nihče za njim, postoji in priteče nazaj, pa se zopet obrne. „Pes ima nekaj, idimo za njim" — pravi učitelj, ki jc tudi tjo prišel, in on, Matevž in Petelin pa še več drugih gre za murcem, ki jo zdaj videti jako zadovoljen in počasi koraka pred njimi. Ni jim treba daleč iti, že unkraj plota, dober streljaj za mejo, postoji pes iu kaj zagledajo ljudje! Človeka — ne, to ni več človek, to jo nekaj razmesarjenih človeških udov v capah, vse krvavo, grozen pogled! Tudi obraz jo razmesarjen, vrat razgrizen — kdo bo poznal to človeško podobo! Vsi ostrmo in zro mrtvemu v obraz, kar zaupije Ncžika, ki je bila tudi pridružila so kopici: „Joj, joj, Janez jc, naš Janez!" Vso omolkne, Matevž obrne na hrbtu ležeče truplo in zdaj, ko so od strani pokaže, ga spoznajo vsi. „Tu jo Bog sodil" — črhue Petelin zamolklega glasuin suhih oči; „on je zažgal, nobeden drugi. Pospravite to ostanke vtrugo in nesite jih kamorkoli zagrebst, v blagoslovljeni zemlji mi no bo počival. — Idimo!" Domači gredo tužno molče, krog trupla se pa nabere velik kup ljudi, skoro vsa vas, in če bi ne bilo starega Potokarja, bi bili razjarjeni ljudjo truplo kar s kamenjem za-grebli. Ta pa jc skrbel, da sejo spravilo med šest surovih desk in neslo proti pokopališči, kjer so mu zunaj obzidja skopali jamo in ga položili va-njo brez zvona, molitve, duhovna in blagoslova, kakor mrlioviuo. Gospod kaplan jc pač ustavljal so tako naglemu pogrebu in rekel, naj čakajo, da bi zvedel od škofijstva, če ga vendar-le sme pokopati na pokopališči, pa ljudje so bili silno raztogoteni iu upili, da mora brž pod zemljo, vrh nje ga ne trpe. Tako jo dobil Janez svoj grob zunaj pokopališča med trnjem in osatom. Domači niso žalovali za njim, le mati in sestri so hoteli iti molit še na njegov grob, pa očo Poteliu jo rekel: „Temu no pomaga nobena molitev , pozabimo ga!" I Tak jo bil Petelinovega Janeza konec! (Dalje prih.) Domače novice. V Ljubljani, 13. maja. (Deželni zbor kranjski) bo, kakor ae govori, z drugimi vred sklican 25. t. m. in zboroval tako dolgo, da vsa svoja dela izvrši. (Župnijski izpit ali konkurs) je naredilo ta teden sedem častitib gospodov duhovnikov, namreč : Jan. Kobilca, Jan. Skvarča, L. Škufca, Fr. Spendal, J. Štamcar, F. Schweiger in J. Košmelj. (Hrvatsko pevsko društvo „Zora") s Kar-lovca pride v nedeljo 16. t. m. v Ljubljano in naš „Sokol" napravi njemu na čast isti dan popoldne svoj prvi letošnji izlet na Rožnik Zvečer bo veselica v čitalnici, v pondeljek pa se bratje Hrvati peljejo v Postojno ogledovat jamo. . (Deželni predsednik) je v nedeljo sprejel deputacije narodnih društev pod vodBtvom gosp. dr. Bleiweisa. Prijaznega sprejema vde-leženci ne morejo prehvaliti. V nedeljo zvečer se je gospod predsednik zopet odpeljal na Dunaj k sejam državnega zbora, pa se bo kmalu vrnil nazaj. (Slovenska Matica), v ktero so v XVI. občnem zboru zopet voljeni bili za odbornike gg. M. Cigale, J. Šolar, J. Marn, A. Praprot-nik, A. Einspieler, dr. J. Šust, J. Grabrijan in vnovič gg. M. Vodušek in P. Grasselli, je 8. t. m. imela 48. odborovo sejo , v ktero je razun 16 ljubljanskih prišel tudi vnanji odbornik g. Žolgar. Zvršile so se v njej volitve tako-le: Predsednik in vrednik Mat. Letopisa ostane dr. J. Bleiweis, predsednikova namestnika sta gg. P. Grasselli (naslednik Kozlerjev) in dr. A. Jarc, blagajnik g. J. Vilhar, tajnik, g. A. Praprotnik, knjižničar g. F. Stegnar, pregledovalec društvenih računov g. K. Klun, ključarja gg. L. Robič in A. Kržič. V odsek za gospodarsto je k dosedanjim voljen bil g. P. Grasselli, in v odsek, za izdavanje knjig so vstopili na mesto g. dr. J. Sterbenca gg. F. Erjavec, F. Hubat, F. Suklje tudi k dosedanjim. Vršile so se potem razprave o sklepih zadnjega občnega zbora in sklenilo se je izdati poseben razglas o Letopisu in o Spomeniku na čast J. Kopitarjevi stoletnici; nekteri rokopisi so se izročili književnemu odseku, kteri naj o letošnjih knjigah ukrene, kar je treba, ter pripravi za bližnjo sejo odborovo, Bploh pa nekaj v posebnih dopisih do Bposobnih pisateljev, nekaj pa v odseku nasvetuje razne ugodne tvarine in njim primdrne oblike, na ktere naj bi Slo venska Matica, kteri sicer gradiva ne manjka, obračala svojo pozornost, da jih spravi na svetlobo sebi na čast, narodu slovenskemu pa na korist. Kakor v začetku, tako je tudi o koncu zborovanja g. predsednik dr. J. Bleiweis dajal pogum odbornikom, češ, da naj — ne gledajoči naj nezaalužene napade — z zedinje-nimi močmi delujejo le gledajoči na dobro, pravično stvar, želeč, da bi vtem sicer trudapolnem, a rodoljubnem prizadevanji odbornike podpirali poleg družnikov vzlasti gospodje poverjeniki, in da bi tako stanovitno in blagovitno napredovala Slovenska Matica! Razne reči. — Vseučiliščuikov slovenskih društvi „Slovenija" na Dunaji in „Triglav" v Gradci napravite binkoštno nedeljo izlet v ..Murzzuschlag, kjer bo velik skupni koncert in pobratimstvo teh društev. — Nesreče. Iz Bovškega na Goriškem se nam piše. Nič veselega Ti nimam poročati danes, dragi „Slovenec" iz naših goratih krajev. Le nesreče so vedno bolj na dnevnem redu in se množijo od dne do dne. Pred mesecem dni so pripeljali Trentarji 79 letnega Btarčka samskega stanu iz Kranjske gore čez Kranjski vrh mrtvega na njegov dom. Bolehal je že v Kranjski gori, a nesrečno žganje, ki so mu ga v obilnosti popoti piti dajali, mu je pospešilo njegovo smrt. — Danes štirnajst dni je v Soči predrzni ribjofag, 25 leten mladeneč, z dinamitom ribe Btreljal; pa ta lov je bil zá-nj zeló drag. Zadnja patrona ga je zadela in mu odneBla dlan 8 prsti na desni roki. Na levi roki mu je pustila pol palca in dva cela prsta t. j. kazalca in sredinca. — V Bovcu si je nek revež pred 14 dnevi s puško po nesreči nogo presrtelil; v.soboto je tudi tam zarad pijanosti neke ženske Be ogenj vnel in vpepelil 2 hiši. Tako se govori. Blizo Bovca v vasi Dvor (in ne Door) je 5leten deček spil pol litra žganja, ki se je kmalo v njem vnelo inga sežgalo.— Kedaj se bodo stariši spametovali, da bodo pazili, da se otroci ne privadijo pijančevauja, ki zeló škoduje na duši, telesu in zdravji I — Iz Lienza na Tirolskem se nam piše: Sploh se čuje po Slovenskem, da Be iz vode ribe polagoma izgubljajo in da ako bo šlo tako naprej, bodo popolnoma zginile. Enake tožbe čul sem ne le od ribičev, temuč tudi v boljših dražbah stoječih ljudi. Da je ta reč dan za dnevom resničnejša, o tem dvomil ne bo, kdor ima količkaj z vodami opraviti. Te nezgode pa ne provzročujejo edino le naravni prigodki, dasiravno pomnoženje rib po njih mnogo trpi, temuč krivi so tudi slabo oskrbovanje lastnikov voda in neskušenost in dostikrat lahko-mišljeno ravnanje ribičev, prezirana predrznost ribjih tatov. Z ozirom toraj slovenskega ribiča z ribami bolj seznaniti, in kar je glavna reč, da bo skrbel za pomnoženje žlahtnih rib, in sicer po načelih, koji so vpeljani na čeBkem , kjer je ribštvo na jako veliki stopinji in kjer je ribji lov ne le za kratek čas marsikomu kaj pripravna zabava in kot grižljej marsikomu kaj priljubljena jed, namenil sem o riboreji posebno knjižico izdati in Bicer se bom držal posebno na salcburg-ške in Tirolske izkušenosti, koje se glede voda in plemen rib s kranjskimi najbolj strinjajo in kojih umetne naprave in priprave imam priliko na drobno popisati in da se ene reči zanimalcu pred oči stavijo, tudi narisati, kar je glede celic, kjer ribe embrio puščajo in kjer se jajca izlegajo, neobhodno potrebno. Pri tem podvzetji podpiral me bode rado-voljno prijatelj g. D. Maier, sloveči tirolski naravoslovec in, ustanovitelj sloveče tir. liboreje v Pusterthalu. Delo sem pričel in bo glede na zdanje stanje ribštva na Kranjskem gotovo na vsestransko korist. Ko dobim odgovor od slavnega deželnega odbora kranjskega, gotovo ne bom mudil, dase istoj kmalo izvrši. J. St. V Avstro-OgerBki, Nemčiji, Franciji, Angliji Rumuniji, Španiji, Holandiji in Portugalski varovani Telegram „Slovenca." Z Dun| j* ces. kaucelije. ^ S Dun»j M 7. grudna h ^ « 1868. « !«_______»+ w Poskušeno za dobro spoznano. H ! W ■ H I H H i W r H H Hl I SlilimiStS J8*TX3£TIXTXS| U Vsled patenta Jjj Nj. Velič. se IK ne sme pona- Ml ^ rejati. ■K Dunaj 12. maja >9 K 1868. Mj fexxxxxxxxxs: mxxxxxxxxxk Ta čaj sČisti ves život, ou preišče colo telo in vso bolezni iz njega prežene. Za 7, mi lom ozdravi protin, putiko, trganje, odprte rane in zastarelo bolezni v nogah, spolske bolezni, kraste, gobe, lesaje na životu in v licu, in sifi-litične bule. Posebno dober je pri bolnih jetrih, pri hemo-roidah , pri zlatenci, okrepča slabe žile, odpravi bolečine v rokah in nogah, v želodcu, zapretje v spodnjem telesu, polucije, tok pri ženskah itd. Ilolfzni, kakor «krofeljne, bule in enako odpravijo so hitro in dobro, čo se ta čaj skoz več Časa pije, ker ima to moč, da vse razveže, in na vodo žene. Pravega izdeluje le FrailC Wilhclm. v Neunkirchen pri Dunaju. En zavitek, na 8 kosov razdeljen, po zdravniškem ukazu pripravljen, z navodom v raznih jezikih, velja 1 gl. in 10 kr. za zavoj. Svarilo. VarovBti so je ponarejenih reči , in zmirom se mora zahtevati „Wilhelmov kričistilni čaj zopor protin", ker se izdeluje več takih ponarejenih čajev zoper protin in putiko, pred kterimi vjv.-ega svarimo. Prnvt AVillicIinov kri čistilni čaj zoper protin in pu