a &- 3 Aueri$k/i Domovi ima /O/p ^v/-'to ^l'c/geJ)0tfi j ^'8^0 ^ro°kly^0?cl Lai}e Ky , • OzpyJM IN SPIRIT . LANOUAO« OMUT fem/KJERie/trii' CH33lI] National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. OCTOBER 22, 1969 $LOV€N!AN IRMINO N€WSPAP«i ŠTEV. LXVH - VOL. LXVII general Rona oblast s Bivši diktator Rojas M nazaj v politiko 0 se Kolumbija pripravlja na Predsedniške volitve, se Ponuja za kandidata tudi bivši vojaški diktator gen. Kojas. SOGOTA, Kolumb. — Ko-Urnbijski diktator ■as je prišel 1. 1953 goris^avnk°m političnih krogov, ki Mezelo spravili na rob propa-Vladal je do 1. 1957, ker je v e jal preveč strogo diktaturo, še]23*10 na korupcijo. L. 1957 je j^.vv begunstvo, toda svoje po-^ ,ria organizacije ni razpustil. C ^958 se je vrnil, bil aretiran jej.rabi korupcije obsojen na dve '■ L. 1967 mu je dežela zopet raila vse politične pravice. ^ ako se mu je letos odprla pot k ^on°vnega nastopa v politiki. ■ 1958 sta namreč sklenili obe avoi stranki, liberalna in kon-duvna, političen sporazum, fi n P°d imenom Sistem narod-fronte. Stranki sta si razdeli-gjeVse Mandate v parlamentih, ]jaj e Predsednika je pa obve- Pravilo: 4 leta ga ima ena b^a, 4 ie,ta pa druga. anji predsednik Lleras Re- stra: Sed stre« s jjg le pristaš liberalne stran-ri prihodnjih volitvah pri-(• 1)9 Vrsto kandidat konserva-s. e stranke. V konservativni j^bki je toliko struj, da ne bo °if0ae postaviti kandidata, ki 2 njim zadovoljni vsi kon- !' bili St0Vativni politiki. Zato bo na-9do dosti “konservativnih lt.o0^vfrriih” kandidatov. V ta „ ^ so bo skušal pomešati tudi ral Rojas, akoravno ima U0 ^vojo lastno stranko Narod-JUdsko zvezo, ki pa ne more kandidata. ll0.0^Ulnbijski politični krogi se lijc S°Ve kandidature bo ne vese- ’ ^ačunajo pa z možnostjo, da i^ diktator zmagal, ker Ptista^ delavci in kmeti dosti V rT%. • ••• • v v • Mmiziji iščejo naslednika Bur gibi 'h'1111' — Tuniziia Je kjei. 9 edina dežela v Afriki, politi3® na oblasti še zmeraj tisti r\ki > ki jo je osvobodil izpod Novi grobovi Maryellen Seliškar Včeraj je umrla Maryellen Seliškar, roj. Delaney, žena dr. Jamesa F., mati Marianne Ole-ski, Patricie, Suellen in Jamesa. Pogreb bo iz Brickmar.novega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Avenue v petek s sv. mašo v cerkvi sv. Jeroma ob desetih, nato na Kalvarijo. Truplo b > na mrtvaškem odru nocoj ob 7-9 in jutri ob 2-4 pop. in ob 7-9. Indija se hoče znebiti načelstva ICC v Indokini NEW DELHI, Ind. — Indija se je odločila odložiti načelstvo Mednarodne nadzorne komisije za Indokino, ki ga je prevzela leta 1954, ko je bil sklenjen dogovor v Ženevi o francoskem u-miku iz Indokine. Indija je bila tedaj pod pokojnim Nehrujem vodnica skupine neopredeljenih držav. Kot taka je bila izbrana za načelnico komisije, v katero sta bili imenovani Kanada kot zastopnica svobodnega sveta, Poljska kot članica komunističnega bloka držav. Od leta 1954 se je položaj močno spremenil. Indija ni več nevtralna v taki meri, kot je bila, se je močno približala Sovjetski zvezi, ki ji prodaja orožje in ji je dovolila graditi letala MIG po svojih lastnih načrtih. Sovjetska letala so dobila pravico letenja preko Indije in pristajanja v Kalkuti na poti v Hanoi. Indija trdi, da Mednarodna nadzorna komisija (ICC) nima nobene veljave in nobenega pomena več, ker se za njo nihče ne briga. Odgovorna je sklicateljem in podpisnikom ženevskega sporazuma za 1. 1954j toda tudi ti se za njo ne menijo. Ko sedaj vodnik Kambodže princ Sihanuk zahteva umik členov komisije iz Kambodže, smatra Indija za ugoden trenutek, da se znebi dolžnosti, ki ji :iso več ljube. °klasr i od Francije, t. j. Burgi- 'ba- N' ‘■•j- sto,,,. .Jeg°va stranka Neo-De- Vseh ^ sedaJ zmagala še pri ^do 2°^Vafr Prihodnje volitve $evec| ' r‘0vembra. Zmagala bo bo 9 ^eo'Destour, toda važno tem’ katera struja v la, 1 Se bo najboljše odreza-T Upatl|9 sfruja bo imela največ Burgj^’ c3a izbere naslednika za 2e /g j°' -^urgiba je namreč star lajisk ^ 3e ze30 bolehen. De-§lavnj uPravlj«'i deželo njegov k ajnik zauPnik Ladg-2a jj’ ’ tudi Burgiba smatra dva n hdnika. V stranki ima ^ V0warna te3cmeca> ki bosta krepki 1 Vak naravno hotela o-kar da.®v°ie struje. To je tisto, fr^den6 novem’brskim volitvam kazai0 Takrat se bo po- piši y r? 36 v stranki najmoč-za Burgibom. winds Vremenski prerok pravi: Švica ne priznava le delno volivno pravico ženskam BERN, Šv. — Pri zveznih volitvah v Švici ženske nimajo vo-livne pravice, ne aktivne ne pasivne. Volijo lahko v 6 od 25 V senatnem podboru govore o vojni v Laosu Pododbor pod načelstvom S. Symingtona hoče dognati, v koliko so ZDA vmešane v vojskovanje v Laosu. WASHINGTON, D.C. — Senatni pododbor za zunanje zadeve, ki mu načeluje sen. S. Symington, je začel pretekli ponedeljek zasliševanja o položaju v Laosu in o deležu, ki ga imajo ZDA v tamkajšnji državljanski vojni. O poteku zasliševanja in razpravljanja je vodnik demokratske večine v Senatu M. Mansfield dejal, da je “produktivno, vzgojno in vredno napora”. Zasliševanje je tajno in o njegovi vsebini niso dali nobene izjave civilisti iz državnega in o-brambnega tajništva, ki so bili pozvani pred pododbor, pa seveda tudi ne vojaki, ki jih je bilo pred pododborom nekako en ducat, največ majorji in polkovniki, pa tudi en general. Pozvan je pred pododbor tudi načelnik CIA R. Helms, ki pa bo pričal šele kasneje. Položaj v Laosu je precej nejasen, vsaj kar zadeva Kongres in javnost. Očitno je, da so ZDA močno udeležene v bojevanju v Laosu, čeprav ne z lastnim osebjem. Na eni strani so oborožile in oskrbujejo z orožjem in strelivom kraljeve laoške čete, na drugi pa so po vsem sodeč organizirale posebne oborožene sile delno iz domačinov, zlasti pripadnikov plemen Meo, Taj in drugih. Te vežbajo in vodijo a-meriški vojaški “svetovalci”. Neposredno posega v boj ameriško letalstvo z oporišč na Tajskem. Bombniki stalno obmetavajo izbrane cilje vzdolž Ho-Ci-Minhove poti, v boj pa posegajo tudi borbena in lovska letala, kadar je to potrebno v zvezi z vojaškimi nastopi na tleh. Nixon ne bo umaknil imenovanje Haynswortha WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik C. F. Haynsworth je postal sporno vprašanje med predsednikom Nixonom in velikim številom senatorjev. Pravosodni odbor Senata je sicer imenovanje Haynswortha za člana zveznega vrhovnega sodišča o-dobril z 10:7 pred dvemi tedni, toda njegova potrditev pred celotno senatno zbornico je še vedno negotova. Večje število senatorjev se je izjavilo proti njemu kot zanj, odločitev je med 20 senatorji, ki javno še niso povedali, kaj mislijo. Glavni odpor proti Hayns-worthu je zaradi njegovih nazorov in stališč v delavskih vprašanjih in v vprašanju civilnih pravic. Mož je v obeh precej konservativen, kar je po godu konservativnim p o d p o rnikom Nixona na Jugu dežele, proti čemur pa protestirajo liberalni krogi na severu, črnske organizacije in delavske unije. Haynswortha prijemajo javno manj zaradi teh nazorov, ki so glavni vzrok, ampak ga prijemajo zaradi tega, ker se ni odstranil iz sodnih razprav o družbah in v vprašanjih, ki so zadevala družbe, katerih delnice je sodnik imel in jih ima. Gre za križanje interesov. Sodnik naj bi v tem pogledu ne bil preveč natančen v preteklosti, čeprav izjavlja, da to ni nikdar vplivalo na njegove odločitve. Predsednik Nixon je označil ta način boja proti" Haynswor-thu za zahrbten in “zloben”, ga obsodil in odklonil. Izjavil je, da bo vztrajal pri imenovanju, četudi bi Haynsworth sam prosil, naj imenovanje umakne. SEN. AIKEN PRIČAKUJE UMIK VSEH TALNIH ČET IZ VIETNAMA V 1 LETU Najstarejši republikanec v Senatu George D. Aiken iz Vermonta je dejal včeraj, da pričakuje, da bodo v teku enega leta odšle iz Vietnama vse talne sile ZDA. — Senatni odbor za zunanje zadeve je odložil razpravo o Vietnamu. WASHINGTON, D.C. — V Se-j pripadnikov armade in marin- kantonov, kot se imenujejo federalne enote. Ticino, kjer žive Švicarji italijanskega jezika in narodnosti, je šesti kanton, ki je pretekli teden izglasoval ženskam volivno pravico. V pogledu ženske volivne pravice je posebno konservativen nemški del Švice. Pol milijona ton olja spuste letno v morje GENOA, It. — Mednarodna konferenca strok ovnjakov za preprečevanje ones naževanja morja je dognala, da petrolejske ladje po vsem svetu spuste v morje letno blizu pol milijona ton olja. Leta 1938 je skupna tonaža petrolejskih ladij (tankerjev) na vsem svetu znašala 16.5 milijona reg. ton, sedaj znaša 127 milijonov reg. ton. Te ladje pre peljejo letno 750 milijonov ton olja. natu so včeraj na splošno izražali zadovoljstvo nad politiko predsednika Nixona v pogledu Vietnama. G. D. Aiken, ki je od vseh republikancev najdalj v Senatu, je izrazil pričakovanje, da bodo vse ameriške talne sile v teku enega leta odšle iz Vietnama. Poudaril je, da se je raz-govarjal z Belo hišo, pa da svoje pričakovanje ne opira na te razgovore. Sen. W. Fulbright, načelnik senatnega odbora za zunanje zadeve in glavni kritik vojskovanja v Vietnamu, je odložil razpravo o Vietnamu v svojem odboru na čas po 3. novembru, ko bo predsednik Nixon govoril deželi o svojih načrtih za končanje vojne. Mike Mansfield, vodnik demokratske večine v Senatu, tudi eden glavnih kritikov vojskovanja v Vietnamu, je trdil, da je spremenjena taktika ameriških oboroženih sil v Vietnamu dejansko privedla do “ustavitve streljanja”. Ameriške oborožene sile so namreč v avgustu prenehale s taktiko “največjega pritiska” in prešle k taktiki “varovalnega odgovora”. Med tem ko so preje preganjale rdeče, kjer se jih le staknile in z močnimi patruljami stikale za njimi, se sedaj ameriške oborožene sile drže svojih oporišč in nadzirajo s svojimi patruljami le njihovo okolice tako daleč, v kolikor je to potrebno za njihovo lastno varnost. Sovražnika ne iščejo in ga ne napadajo, ampak se v glavnem le branijo, če so napadene. Bela hiša je zanikala vesti o “ustvitvi streljanja” in o bistveni spremembi vojaške taktike v Vietnamu, katere cilj naj bi bil zmanjšati število ameriških vojnih žrtev. Trenutno je v Južnem Vietnamu še preko 500,000 ameriških vojakov, od tega,okoli 408,000 Kenijski republiki grozi huda politična kriza 4aa5n0 ■Kr J m NaWišia ----J“ temperatura okoli 45. in hladno. Možnost naletavanja snega. NAIROBI, Ken. — Kenija je bila dolga desetletja angleška kolonija. Še po drugi svetovni vojni so tam izbruhnili hudi upori zvezani z vojskovanjem med raznimi plemeni. Kenija nima namreč še sedaj nobenega naroda; je seštevek raznih plemen, ki jih niti angleška kolonialna u-prava ni mogla pomiriti med seboj. Zato je tudi dala koloniji 1. 1963 samostojnost in jo tako prepustila usodi. Takrat se je zgodil političen čudež, ki ga niti Angleži niso pričakovali. Kar se ni posrečilo angleški kolonialni u-pravi, se je posrečilo trem domačim politikom, ki so se odločili za skupno politično delo. So to bili Keniatta kot predsednik republike in voditelj največje politične stranke, iki ima še danes svojo hrbtnico v plemenu Kikuyu, Oginga Odinga, ki vodi pleme Luo in tudi stranko, ki se o-pira na to pleme, in končno sedaj že pokojni Tom Mboya, ki je sicer pripadal plemenu Luo, pa je bil generalni taj- nik Keniattove stranke in njegov predvideni naslednik. Keniatta je namreč star že 77 let in povrhu še bolehen. Ta triumvirat je dobro gospodaril, dokler niso nastali spori med Keniatto in Odin-gom, ki so se končali s tem, da je Odinga odšel s svojo stranko v opozicijo. S tem pa ni bilo samo konec sloge med obema glavnima strankama, ampak tudi med obema vodilnima plemenoma Kikuyu in Luo. Že to je spravilo deželo na rob političnega ravnovesja. iki ga je znal varovati le Keniatta s podporo Toma Mboye. Potem je prišla katastrofa. Tom Mboya je bil umorjen. Mboya je bil sicer rodom iz plemena Luo, imel je pa tako veljavo v stranki, ki se je naslanjala na pleme Kikuyu, da so ga vsi smatrali za Keniat-tinega naslednika. To ni bilo prav nekemu zagrizenemu pripadniku plemena Kikuyu in je Mboyo ubil. S tem je bil ubit tudi političen mir v deželi. Keniattina stranka Afriške narodne unije se je zaprla vase in se omejila le na pleme Kikuyu. Tako je imela in ima v deželi relativno večino v prebivalstvu in v parlamentu. Odingina Kenijska ljudska stranka se je ravno tako zagrizla v zaščito svojega Luo plemena. Obe stranki in obe plemeni se že sedaj gledata kot pes in mačka in se ne pripravljata le na politične spopade, ampak tudi na plemensko obračunavanje. Kakšno je tako obračunavanje v Keniji, ve dobro ves svet, saj še ni pozabil, kako krvoločno in divje so se med seboj trebili pripadniki obeh plemen. Da bo nevarnost nesreče še večja: Odinga je hud levičar in gleda proti komunizmu, Keniatta je pa za svobodno demokracijo. Tako manjka med obema plemenoma vsaka stična točka. Kenija stoji danes na pragu prave afriške plemenske vojne. Da je do tega prišlo, je deloma kriv tudi Keniatta sam. Po umoru Toma Mboye ni dosti odločno nastopil proti prvim izbruhom plemenskih strasti med njegovim Kikuyu plemenom. Ko so se strasti razbohotile, so se vnele tudi v plemenu Luo. Takrat Keniatta ni bil več dosti močan in pri volji, da bi krotil svoje rojake. Kaj pa sedaj? Upajo, da do prave plemenske vojne ne bo prišlo, dokler bo Keniatta še na oblasti. Ker je star in bolehen, ne bo mogel dolgo prenašati težav, ki so zvezane s predsedstvom. Mnogi mislijo, da bo Keniatta vendarle pomiril sprta plemena. To bo morda res. Težje je verjeti, da bo našel političnega naslednika, ki bi imel tako veljavo v deželi, kot jo ima on sam. Kenija se torej bliža nevarnost, da razpade na plemenske kose. Kdo se bo polastil teh kosov, se ne da soditi. Gotovo bo posel zvezan s prelivanjem krvi na potoke, kot je sedaj v Nigeriji. skega zbora, ki jih štejemo med “talne” sile. Poleg teh dveh so v Vietnamu tudi ameriške letalske in mornariške enote. Te bodo predvidoma ostale tam dalj. Obrambni tajnik M. Laiid je pred par dnevi izjavil, da bo tudi po končanju vojskovanja ostalo v Južnem Vietnamu večje število pripadnikov ameriških oboroženih sil, podobno kot je bilo to v času predsednika J. F. Kennedyja. Njihova naloga bo pomagati z nasveti pri vežtanju domačih sil, zlasti na tehničnem polju in v rabi modernega orožja, s katerim bodo južnoviet-namske oboroženo sile opremljene. Kongres in javnost pričakujeta z zanimanjem, kaj bo predsednik R. M. Nixon 3. novembra o svojih preteklih naporih in o svojih bodočih načrtih za končanje vojskovanja v Vietnamu povedal. Dotlej je treba računati z odmorom v javni razpravi o Vietnamu. Izjave v Kongresu vzbujajo optimizem, da se je “nekaj le začelo gibati” in da je možno pričakovati v doglednem času napredek pri naporih za končanje vojskovanja, čeprav trenutno še ni na razpolago nobenih dejstev za tak optimizem. Zadnje vesti TOKIO, Jap. — Včeraj so imeli po vseh večjih japonskih mestih protivojne demonstracije. Te so bile posebno obsežne v Tokiu. Policija je bila na nje pripravljena in ji je uspelo levičarske demonstrante držati povsod v mejah. Prijela je blizu 1400 razgrajačev, ki so se spustili v boj z njo in v uničevanje vsega, kar so dosegli. SANTIAGO, Čile. — Vojaški upor v Santiago se je posrečilo omejiti in končati brez vsakega večjega spopada in žrtev. Večina vojaških sil je ostala zvesta predsedniku republike Freiu. Te so obkolile upornike, ki so kmalu uvideli brezizglednost svojega položaja in se pobotali. TEL AVIV, Izrael. — V Hajfi je prišlo danes do večih napadov in sabotažnih dejanj. Na par krajih je prišlo do požarov. Napade so organizirali in pripravili pripadniki Palestinske osvobodilne fronte, katerih glavni stan v Beirutu je bil napaden pretekli teden z raketami. DAMASK, Sir. — Sirija je zaprla svojo mejo proti Libanonu, ker je ta nastopil odločno proti arabskim komandosom, ki so z njegovih tal vpadali v Izrael in tako spravljali Libanon v nevarnost pred izraelskim maščevanjem. /z Clevelanda in okolice Rojstni dan— Rojak Frank Mervar, 4.16 E. 274 St., Euclid, Ohio, bo v petek obhajal svoj 85. rojstni dan. Zvestemu naročniku lista iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše! Perk Polka Party— Jutri, v četrtek, ob 7.30 bo v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue Perk Polka Party Rally, volivni shod republikanskega županskega kandidata R. Perka. Vstop prost, vsi vabljeni. Poleg zabave bodo na razpolago tudi darila! Misijonsko predavanje— V petek bo prišla v Cleveland misijonska sestra Ksaverija Pirc. Obiskala bo slovenski šoli v župnijah Marije Vhebovzete in sv. Vida ter govorila o svojem misijonskem delu v Aziji v nedeljo po pobožnosti v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. Vsi prijatelji misijonov vabljeni! Korotanova vaja— Nocoj ob pol osmih ima mešani zbor Korotana v pevski sobi zadnjo vajo pred koncertom v Chicagu. Volivni boj živahnejši— Županska kandidata postajata vsak dan bojevitejša, ko se čas volitev naglo bliža. Župan C. Stokes je včeraj prijemal kandidata R. Perka, Ker se ne mara iti z njim razgovarjat pred par sto poslušalcev v City Club, Perk pa je na svojih shodih nastopil proti “privatnim armadam”, ki naj bi jih vzdrževale posamezne črnske skupine. Tako je vpraševal: Kdo je Baxter Hill? Čemu ima on svojo lastno armado? Kdo plačuje to armado? Ali je plačana iz sklada “Cleveland Now”!? Republikanski kandidat R. Perk je govoril sinoči na štirih krajih, med drugim pri odprtju svojega voliv-nega urada v 23. vardi na 6910 St. Clair Avenue. Zupan C. Stokes je v svojem govoru prod Women in Community Service, Inc. v mestu govoril o “krizi strahu” in poudarjal potrebo po boju proti revščini in nevednosti, kot glavnima vzrokoma zločinstva. Sezona za UNICEF božične razglednice na višku ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Odbor za otroke se že 20 let peča s prodajo božičnih razglednic po vsem svetu. Največ jih seveda kupi Amerika, nekako 40%. Lani je bilo prodano okoli 60 milijonov, dobička je bilo okoli $4 milijone. Tako je ta fond med redkimi, ki krije iz lastnega vsaj 10v; svojih izdatkov. Fond podpira revne otroke v gospodarsko zaostalih državah. Tam je revščina zmeraj večja. To se čuti pri šolski izobrazbi. Lani je na primer število nepismenih po vsem svetu poskočilo od 720 na 800 milijonov. Glavni vzrok je pomanjkanje šol v revnih deželah. Pičle dve tretjine Saharin proučujejo WASHINGTON, D.C. — Administracija za hrano in droge je odredila novo proučevanje saharina, umetnega sredstva za sladkanje, ki je že dolga desetletja v splošni rabi. Preiskava naj dokaže, ali je raba saharina neškodljiva človeškemu zdravju ali ne. WASHINGTON, D.C. — Okoli 65% ljudi v naši deželi ima zavarovanje za bolnišnice in zdravnike. Ta teden je zvezna vlada prepovedala rabo cyclameta, sredstva za sladkanje jedi in pijač, ko se je pokazalo, da povzroča pri piščancih in podganah raka. k. Ameriška Domovina -/vn/i i uorvii 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing i’ditar: Mary Debevec ) NAROČNINA: Z* Združene države: I $16.00 na leto; $8.00 za pel leta; $5.00 za 9 meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: t, $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto ~ SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: [ $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 203 Wednesday, Oct. 22, 1969 Zahodna Nemčija in Evropa Za Ameriko ne pomeni Sjprememba režiima v Bonnu kaj posebnega, ker bo nemška zunanja politika ostala nespremenjena na tistih področjih, ki zanimajo našo deželo. Nemčija bo videla v Sovjetski zvezi še naprej svojega pro-tivnika, Amerika pa v najboljšem slučaju le tekmeca. Da bi se Bonn in Moskva mogla sporazumeti za “obrambno zvezo” proti Ameriki, o tem ne sanjajo niti največji poli-rični špekulantje. Edina možnost bi bila zveza med Nemčijo in Kitajsko proti Sovjetski zvezi, kar bi pognalo našo deželo med nemške naspronike, kajti Amerika ima najprej življenski interes na Tihem oceanu, potem šele na obstoju Sovjetske zveze. Zato je novi nemški režim velikega pomena za vso Evropo. Ko je pokojni dr. Adenauer ustvarjal sodobno Nemčijo, je imel pred seboj deželo, ki je šele začela delati prve korake proti lastnemu samostojnemu življenju, pa še ti koraki so bili pod strogo zavezniško kontrolo. V zunanji politiki je takrat Nemčija pomenila le toliko, kolikor so že takrat vse države računale z nemško bodočnostjo. Političen in gospodarski preporod Zahodne Nemčije se je vršil in izvršil veliko hitrejše, kot je svet pričakoval. Nemčija je postala steber politične svobode v zahodni Evropi, precej tudi po zaslugi generala De Gaulla, ki je nemške težnje podpiral, pa tudi po zaslugi dr. Adenauerja, ki je De Gaulla in njegove ideje vsaj prenašal, pri tem pa tako spretno krmaril nemško politiko, da se ni nikjer zameril. Naj k temu še dodamo, da je veselje do vojaške suknje kaj hitro pojemalo v NATO, kar je dalo Nemčiji priliko, da je postala prva vojaška sila v okviru te organizacije. Medtem je z odhodom generala De Gaulla odšla z evropskega političnega odra tudi francoska ambicija, da vodi Evropo. Tako je Nemčija postajala zmeraj bolj evropska sila prvega razreda, : kar danes priznava ves svet. S spremembo režiima v Bonnu se je sedaj začela druga doba nemškega vzpona v Evropi, ki se danes šele izoblikuje: Nemčija je postala voditeljica evropskega socialističnega gibanja. Nemški socialistični režim ima možnost in priliko, da postavi evropsko socialistično gibanje na tisti podstavek, kamor so želeli priti vsi evropski socialisti že takoj po drugi svetovni vojni, pa so jih pri tem ovirale konservativne politične sile, večinoma pod vodstvom krščanske demokracije. Bili so namreč časi, ko je na evropskem kontinentu prevladoval sistem režimov v rokah krščanske demokracije. Krščanski demokratje so v vseh evropskih državah, večkrat celo hkrati bili ali sami na vladi ali pa vodili vladne koalicije. Bila je to doba, povezana z imeni dr. Adenauer, R. Schumann in De Gasperi. Socialistom je bila namenjena vloga opozicije, le redko so bili v vladnih kolicijah, pa še to le v malih evropskih državah. Nekoliko si je evropski socializem opomogel, ko je v Londonu dobila delavska stranka vlado v roke, toda angleški socialisti niso bili in tudi sedaj niso preveč navdušeni za tesnejšo povezanost s kontinentalnimi sodrugi. Sedaj se je to delno spremenilo. Socialist in sedanji kancler Brandt v Bonnu je postal avtomatično središče evropskega socializma. Vse socialistične stranke v Evropi bodo gledale vanj, kot so gledale pred več kot 35 leti v socialista L. Bluma v Franciji, ki je bil ministrski predsednik v režimu takratne francoske ljudske fronte. Brandto-va pozicija bo tem močnejša, čim šibkejše so ali bodo socialistične sile v posameznih evropskih državah. Te si ne bodo hitro opomogle, vsaj v večjih državah. Tako v Italiji kot v Franciji so se socialistične sile močno razcepile in ni veliko upanja, da se bodo kmalu pobotale med seboj. Vse tlači mora komunizma in jih sili na politiko, ki je ne marajo. So v tihi krizi, ki jo le malokdo opazi, zavedajo se pa te krize in žalijo, da bi se čim hitrejše končala. V sedanji prehodni dobi si samo želijo, da bi vsaj nemški socialisti ostali tako močni, kot so, in da bi bili za vzgled za socialistična gibanja v drugih evropskih deželah. Brandta čaka torej težka naloga: podpirati vsa tista gibanja v evropskem socializmu, ki stremijo k narodni konsolidaciji. Ta naloga je posebno važna tudi za socialiste v Franciji in Italiji. Dokler si ti ne opomorejo, ni mogoče računati, da bo evropski socializem zopet pridobil tisto veljavo. ki io je parkrat že imel. Marsikomu se bo to zdelo prazno premišljevanje, pa ni. V Evropi imamo v glavnem sledeča idejno-politična gibanja: konservativno, krščansko-socialno, liberalno, socialistično in komunistično. Vsa ta gibanja stojijo pod močnim medsebojnim idejnim vplivom, ki ga praviloma niti ne opazimo. Kdor je opazoval evropsko politiko, bo lahko pritrdil,, da se pristaši teh gibanj, posebno v vodilnih vrstah, ne samo med seboj osebno dobro poznajo preko vseh' na- 'pravi g. župnik. To priznanje nijnapravili po uradni cenitvi oko-rodnih in državnih mej in da medsebojni vpliv prihaja dojveljal° toliko osebi, kot ideji, kMi $10,000,000 škode. Nekatera izraza tudi takrat, kadar nastopajo kot odgovorni državni-'* j° Je moJ preganjani brat zasto- poslopja so toliko poškodovana, ki in politiki. Kdo bi na primer mogel sedaj zameriti Jpal- Ljudstvo doma ne verjame j da bo njih popravilo presegalo Brandtu, da SO mu bližji francoski ali italijanski socialisti več v “heroje”, ki mu jih komu-1denarne stroške z ozirom na nji- kot pa nemški komunisti, ki bi ga najrajše še danes politič no uničili. Tako razpoloženje vlada tudi pri vseh ostalih o-menjenih idejno-političnih strujah. Za evropski socializem je tako postal Brandt to, kar je bil pred leti dr. Adenauer za krščansko demokracijo. Kot je takrat imela Nemčija od tega stanja svojo narodno ko-ris, tako jo bo imela tudi danes od Brandtovega vodilnega položaja v socialističnem evropskem gibanju. To se bo seveda kazalo tudi v praktični nemški politiki. To je morda prvi opazil nihče drugi kot tovariš Brežnjev, ki je močno nisti vsiljujejo, ceni in časti ti- hovo vrednost in njihove zava-ste, ki so od teh uradnih ‘‘hero- rovalnine. Samo Santa Rosa jev” trpeli in ostali zvesti svo- Memorial Hospital ima škode v jim načelom. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. Balincanje v SDD na Waterloo BESEDA IZ NARODA bili in je tako hitro potekla. Pa Uka mestna oblast je takoj premo proti slovenskim in ne proti ^ zato) saj imam0 lepo urejene vzela vsa potrebna sredstva in jugoslovanskim, saj so bile ven- )3aiincailSlke prostore v SDD na korake, da se prepreči vsaka dar tudi srbohrvaške oddaje. Waterloo Rd. pod streho in na Vzrok za to je bil v tem, ha jaz ^gor^enl^ se ]30m0 iahko krat-nisem le prevajal v slovenščino, y ^oig^ zimski}r veče- kar sem v Vatikanu dobil novic j rj,j^ upokojenci pa tudi popol-iz drugih dežel, marveč sem’cjan imel stike s slovenskimi begunci po taboriščih, ki so mi sproti morebitna kraja in zaščiti pri vatna imovina. Slovenski rojaki! Kadar potujete, ne pozabite obiskati trgo-Pridite na sejo, da se bomo vin s staro robo (antiques). dogovorili, kdaj bomo balincali. poročali, kaj vedo povedati novi, Kateri še niste 61ani ali člani_ ki so še vedno prihajali. Te novice so Tita jezile, da je protestiral. Vprašal sem msgr. Mon-tinija, kako naprej, pa mi je rekel: “Kakor do zdaj. Mi moramo govoriti resnico, pa naj je komunistom prav ali ne.” Ker vse ni nič zaleglo, so komunisti zaprli mojega brata in ce, se lahko vpišete v naš klub. Starina postaja vsak dan zani mivejša in ima svoje stalne odjemalce. Poznamo slučaj, da je znesku enega milijona. Požar, ki je nastal na raznih krajih po potresu, je popolnoma uničil Paul B. Kelly Cardiovascular institut in kemični laboratorij. Požar je nastal tudi v neki veletrgovini ■ hrane, restavrantu in v sobi za kadil Brandtu, ko Brandt še niti ni bil nemški kancler. To CLEVELAND, O. — Balin- hitro pomoč neke manjše bolni-je bil prvi, ki je vihtel kadilnico, socialisti še pridejo na ,carski klub v Delavskem domu ce. Trgovina Penney je utrpela vrsto. Tako bo nemški politični vpliv zrastel tudi na levici, jna Waterloo Rd. ima svojo je-^Znatno škodo zaradi poplave, kot je do sedaj na desnici. In to je važno za evropsko po--sensko sejo v soboto, 25. oktob- poškodovane strehe, razbita ste-litiko. .ra> °h 8. uri zvečer v navadnih kla, pokvarjene napeljave mest- prostorih. Po seji ho prost pri- nega omrežja in slično ni nika-in balincanje. Pred vrat-|ka redkost v mestu in okolici, mi imamo jesen in se bliža dol- Prijavljenih je bilo 8 ranjenih ga zima, kar nas preganja iz le- oseb in pa nekaj slučajev .hitre P® narave> katero smo tako lju-; pomoči srčnih napadov. Policij- Papežev delegat ga je kropil PATERSON, N.J. — Hudo me je zadela vest o nenadni smrti mojega brata v stari domovini dne 19. preteklega septembra, ki mi ga je naznanila brzojavka še istega dne. Tudi za domače je bil to hud udarec. Saj je še dan prej pridno kopal krompir in nosil polne koše v klet, naslednje jutro ga je pa zadela možganska kap in pol ure potem je izdihnil. Ni bil nepripravljen, še nedeljo prej je bil pri sv. obhajilu. V mojem sorodstvu že nad 40 let ni bilo nobene smrti, zato je ta udarec tem huje zadel nas vse. V tolažbo pa nam je, da je bil pokojni brat po smrti deležen toliko molitve, družina pa sočustva. Res je bil dober in prijazen in je rad pomagal vsakemu, če je le mogel, vendar doma vsi čutijo, da se je zgrnila okrog njegove krste taka množica predvsem, ker je bil značajen in v verskih zadevah nepopustljiv tudi proti komunistom, čeprav je bil v državni službi. Bil je železničar in doma so železnice državne, pa tudi v najhujšem terorju takoj po vojski ni nehal hoditi v cerkev in pošiljati otrok h krščanskemu nauku in k petju na kor. Kaj vse so počeli z njim, ko so ga zaprli in so našli pri njem rožni venec! Za svojo neomajno zvestobo sv. Cerkvi je bil zdaj deležen priznanja, ki ga le redko kateri Slovenec dobi. Kropit ga je pri- Članarina je samo $1 na leto. J bil neki dokument'kupljen za Vabimo tudi druge Slovenske malo ceno denarja in kasneje Domove, da se poslužijo lepih j isti prodan za lepe tisočake... prostorov in se vpišejo v naš klub, posebno SD na Holmes Ave., ker je v bližini, na Re-cher Ave. so pa že itak večinoma naši člani. Več nas bo, bolj- in prijateljev. Med njimi je bil tudi pokojni župnik Krese iz Vavte vasi. Njega so obsodili na dve leti in osem mesecev zapora, ker je dobil od mene “sovražno propagando”. V čem je obstojala? V njegovi župniji je živel nečak pokojnega senatorja dr. Kulovca. Bil je domobranec, zaprt, vendar po dolgem mučenju kot mladoletnik izpuščen. V ječi si je pokvaril zdravje in jaz sem mu včasih poslal kaj zdravil in riža, ki ga doma takrat ni bilo dobiti. G. župnik je vedel, da je fant z menoj v stiku, pa ga je prosil, naj mi piše, če bi mu mogel poskrbeti kakšno italijansko knjigo o novi dogmi Marijinega vnebovzetja, šel sem v knjigarno in naročil, naj knjigo pošljejo na Kulovca. Nisem hotel na župnika. Zaradi te knjige je priletni župnik Krese moral prese- - , , , deti dve leti in osem mesecev, sel sam papežev delegat msgr. ^ , , . . . , . r, Y> , nT , 6 Kulovec, ki io le posredoval, pa Cagna iz Beograda. Zasluga za J 'L: ’T več mojih nekdanjih gojencev -e ^ ^a homo lahko tekmovali to gre s a 1 e z i janskemu bratu Francetu Selaku, s katerim smo bili doma sosedje. Njegov starejši brat Janez je bil domobranec v bližnjem Tržišču, pa je ob koncu vojske brez sledu izginil, France je pa šel v begunstvo in sc je pridno udejstvoval kot bolničar v salezijanskem zavodu v Don Boskovem rojstnem kraju Becchi pri Torinu ter po raznih počitniških kolonijah, dokler ga ni pred tremi leti jugoslo-venski salezijanski provincijal pregovoril, da se je vrnil v domovino in postal delegatov šofer. France dobro ve, koliko je moral moj pokojni brat pretrpeti zaradi svojega verskega prepričanja in zaradi mojih oddaj po vatikanskem radiju v svetem letu, ko so ga imeli dolgo zaprtega, da bi mene prestrašili in bil nehal govoriti. Že prej so poskusili marsikaj, da bi me spravili iz Rima, pa brez uspeha. Po svojem časopisju so napadali Vatikan, da ima v službi takega izdajalca in zločinca. Takratni jugoslovanski salezijanski ppvincijal je moral pisati salezijanskemu vrhovnemu predstojniku pismo, v katerem ga je rotil, naj vendar “g. Blatnika prestavi kam v Južno Afriko ali Kalifornijo, ker nam doma njegovo delovanje v Rimu škodi”. Tito je po- čelih pet let. Marijino vnebovzetje je za komuniste “sovražna propaganda”. Iz ječe mi je brat moral pisati hudo pismo, v katerem mi očita, da sem izdajalec domovine, da jo blatim z lažmi po vatikanskem radiju, da sem pahnil s svojo protidomo vinsko propagando njega in druge družinske očete v ječo, da zaradi mene zdaj njih žene in otroci doma stradajo, naj Vendar neham s svojim klevetanjem itd. Pokojnemu bratu je bilo zaradi tega pismo močno hudo. Bal se je, da ga bom jaz resno vzel, oziroma, da bom mislil, da je res tega mnenja, kot je napisal. Ko sva se pred dvema letoma videla na Koroškem, mi je pravil, kako hudo mu je zaradi njega. “Se danes me je sram, da sem tisto napisal,” mi je rekel, “vendar sem upal, da boš razumel, da sem moral, in da ne boš nehal z oddajami. Ko sem zvedel, da še vedno govoriš, sem bil potolažen.” med seboj. Ne pozabite 25. oktobra ob 8. uri zvečer priti v Delavski dom'] Prijatelj, polago- Seoble? , Pride!” ie deial grof-Svečo S ’ °Pasa! meč in prižgal Nato ^ ček 0ri 6 P°tegnil iz žepa klju-p°s|ej. ^nknil nizko omaro kraj tla v °d stene in odprl želez- k° v, ,Ca v zidu, ki so bila ena-iz o arVana kakor zid. je v^^ine, vzidane v steno, “St0 6 ^^nj0 in dejal ciganu: set t)Ce^nov dobiš zdaj, petde-bel6„a’ -^e mi pripelješ iz hleva ta,” konja pred grajska vra- "‘gan steiOH1‘ie s Poželjivimi očmi H in itle’ ki mu jih je grof je hji Pngledal v omarico, ki jo •'}ge °ni pustil odprto. guki časa, cigan, kajti aitigjj ,t dragocenosti ni več v ZažVi»Cl' Pojdi rai®! P° konja in Ptayjjgai »kakor čuk, ko bo pri- ^ * je cigan splazil iz .Se t-n se je, zavil v siv Scgy^nknil ostro bodalce in 4lsihao Pištolo za pas in zbu- Ved, s mu ie Prei p°rezai tarii ^ katerimi so ga bili pun- •^au. nu^j, P0jdeš z menoj v Trst k “h,' i6 vprašal. vPtaš Kdaj pa pojdeva?” je 'Sal sinček. Sen ° ' ^amo tiho bodi, da se Je zbude!” gr°f in . odšla ” r'Jeg°v nn^80'36 P° temnih stopni- je oglasil čuk in sinček sta tiho Sreč; smrčečih kmetov ter Pted kPr'^a k grajskim vratom, dzclo na1;®rimi je cigan držal za sWa ,, °ljšega konja iz graj-p kiova. . rof i kjo s Je vrgel ciganu še moš-Vja 6 desetimi cekini, zajahal Sec’ V2el sina v naročje in £°ti Je sPustil v dir po strmi VPr°ti cesti, ki je držala v j^o ■e obr^j,begunec v dolini, se I,6 ternen vn Pogledal na grad, ki Preklep Zde^ na hribu, in dejal: kf' v^Vn L* puntarski psi! To vam SP0dKP°PlaČam!” d*Vje v °del je belca, da se je Po beli P?^ m šinil kakor ptica CiuJ,! gledki cesti, je s plamenico ilskai bi j TSe Prostore na gradu, 00 bil še Mavrič jezno. Tudi ciganov ni bilo več ne blizu ne daleč. “Cigani so grofu pomagali ubežati. Kak hudir nas je zmotil, da smo pustili drhal blizu?” so se jezili kmetje in se pridušali, da bodo vsakemu ciganu vrat zavili, če jim bo še kateri prišel pred oči. Prišel je Munih; na njegov nasvet so sklicali upornike in razdelili mednje žito in druge pridelke, kar so jih dobili na gradu. Odpeljali so tudi drobnico in živino iz hlevov in hoteli že zapustiti grad. Tedaj so se nekateri spomnili hlapcev, ki so bili še vedno zaprti. Izvlekli so jih na dan; vsak jih je dobil petindvajset, da je komaj tekel, ko so ga spustili, revež oskrbnik pa, ki z završni-škimi podložniki nikdar ni ravnal posebno usmiljeno, je kmalu visel na veji mogočne lipe, stoječe ob vodnjaku sred dvorišča, in plačal s svojim življenjem lastne in grofove grehe ... Tako je stal grad zapuščen in oropan, kakor bi ga bili Turki napadli. Preden so kmetje odšli, so ga hoteli zažgati, a so se premislili, ker bi bil veter lahko zanesel ogorke na slamnate strehe v dolini stoječih vasic... Nekaj dni pozneje je sedel Martin Munih z Andrejem Lahajnarjem pri Trti v Gorici. Oba sta se vračala domov, Munih z dolnjega Krasa, Lahajnar pa od Devina. Ko je Munih povedal, kako imenitno se mu je posrečilo ugnati završniškega grofa, je vprašal: “Kako si pa ti, Andrej, v Devinu opravil?” “Ne tako dobro kakor ti!” je odgovoril Lahajnar, pokušal vino iz bokala, nekaj časa gledal molče predse in nato začel pripovedovati. “Kraševci, ki so pod oblastjo devinskega grofa, so bili že pripravljeni na upor. Če bi mi ne bili začeli s puntom, bi bili oni, kajti sedanji grof Jožef Thurn jih tlači in odira, da je groza. Predvčerajšnjim smo se zbrali, da napademo devinski grad.” “Koliko vas je bilo?” je vprašal Munih. “Krog tri tisoč ... Šli smo mirno proti gradu, ker bi bili radi vse zlepa dosegli. A grof je nemara že prej zavohal, da se nekaj pripravlja, in se je zavaroval v gradu, da bi niti miš ne mogla vanj brez njegovega dovoljenja. Ko stojimo krog gradu in se posvetujemo, kaj naj naredimo, se prikaže na obzidju grajski valpet in se začne norca delati iz nas. Zakličemo mu, da bi radi govorili z grofom, a valpet začne groziti, da bo izpustil ra|°cenlJU- Se haj denarja in Paj|,ket°Sti- a ni mogel nič grajske pse nad nas in nas dal skjJ6 bila grofova zaklad-| poloviti in obesiti; klel je nem-N stoir, a V naiSloblji kleti jško, kričal in razgrajal, da nam Pod premakljivim'je vsem kri zavrela. Neki Kra- ;Po?ni? Začelo jutro svitati in tleh. atl, je J da Je vse iskanje za- vljanja, nameri mušketo nanj in Z njijftUdli tovariše in zapu- ustreli, da je cepnil kakor vra-. ^0hce ^ 1 ®racL I bec na dvorišče. Planemo proti "v. ko Sq vstajalo izza gri-I grajskim vratom, da bi vlomili Z*’ si rtiefSe kmetie začeJi bu_ | v grad — tedaj pa začne pokati Zret; laSpane oči in začu' iz vseh lukenj in oken v gradu V Slu sokS !na nas. Tudi mi smo streljali, a kako naj koga zadeneš, če je skrit za trdnim zidom? Kiogle ' so padale kakor toča grof je moral imeti najetih celo krdelo ševec zraven mene, ki mu je bilo že dovolj valptovega zaba- vUiaiu ^kih 1° b*h vsi na nogah in ^dii Lglavah se jim je spet na prejšnji večer. v*«« "-Uj na, Ficjsnji večer. Se vDrjvnaredimo z grofom?” t SsW ali na3Prej. h°ri in r^. ^a!” 80 dejali nekako. deli v grofovo spal- 80 se začudili, ko so ,]e8oVem * * * * v neredu, o grofu in S vSSku pa ne duha ne ftf0v t!i>PetdaL VZe*a in hudir mu i je deiaSagal °dnesli ?e- ^ habjeveren dedec L k.“Kaj hStrahn prekrižal. S° kje so Pa cigani, Cl Piskali?” je vprašal samih peklenščkov .. . Nekaj časa smo zaman skušali priti grad. Ko smo videli, da nič ne opravimo, smo se počasi umaknili. Pet naših je bilo zadetih do smrti, sam Bog pa ve, koliko jih je bilo ranjenih ...” Vzdihujoč je dvignil Lahajnar bokal k ustom. “Skoda... Veliko smolo ste imeli...” je dejal Munih. Kraševci so nemara izgubili pogum in se ne bodo več puntali. (Dalje prihodnjič) Kes// iz Slovenije Odprtje mostu na Muri pri Radgoni V nedeljo, 11. okt., sta Jonas in Tito, avstrijski in jugoslovanski predsednik, odprla na Muri železobetonski most, ki veže jugoslovansko in avstrijsko Radgono. Most je 111 m dolg in 13 m širok. Po slovesnem odprtju, kateremu je prisostvovalo veliko ljudi, je priredil Jonas za Tita in njegovo spremstvo slovesen obed v zdravilišču Gleichen-berg. Ob tej priložnosti je avstrijski predsednik rekel med drugim: “Skupnosti in ljudi o-beh sosednih mest z obeh strani Mure je treba zvezati; dolga stoletja že žive na skupnem kulturnem in zgodovinskem prostoru; imeti morajo mogočnost za širše in izboljšano povezavo.” Tito je odgovoril Jonasu z naslednjimi besedami: “Most na Muri ni samo pomemben objekt za prebivalce obmejnih krajev, marveč je hkrati tudi simbol prijateljstva in skupnih teženj za nadalnjo okrepljevanje dobrega razmerja med Jugoslavijo in Avstrijo. Za razvoj naših medsebojnih odnosov je posebno važno tudi uspešno regionalno (pokrajinsko) sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško na eni strani in Štajersko, Gradiščansko in Koroško na drugi strani, saj predstavljajo pripadniki slovenske in hrvaške narodnosti v Avstriji poseben dejavnik (faktor) pri zbliževanju ter prispevajo h krepitvi dobrih sosedskih odnosov in prijateljstva med našima državama.” Izšle bodo tri pomembnejše knjige Državna založba Slovenije iz Ljubljane pripravlja izdajo treh pomembnih knjig, ki bodo izšle že letos oz. v prihodnjih letih in ki bodo zanimale tudi naše bralce. p"— Slovenski biografski leksikon bo obsežna knjiga, ki naj bi izšla v treh oz. štirih letih (gradivo pa pripravlja Slovenska a-kademija znanosti in umetnosti skupaj z Državno založbo), v kateri bodo imena oz. kratki podatki o najznamenitejših slovenskih ljudeh do današnjih dni. Slovar slovenskega knjižnega jezika bo edinstvena slovenska knjiga, ki bo izšla v petih knjigah, izhajala pa bo okoli 10 let. To bo prvi veliki slovar slovenskega knjižnega jezika, ki bo na okoli 800 straneh velikega formata v 110,000 geslih in podge-slih zajel celotno besedišče slovenskega sodobnega jezika oz. od leta 1900 do danes. Knjigo pripravljajo skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, sodeluje pa 15 slavistov in 50 strokovnjakov, ki zbirajo bese- de. V slovarju bo med drugim, razloženo, kaj posamezna beseda pomeni, kako se pravilno veže z drugimi besedami itd. Prva knjiga bo izšla že letos jeseni. Gospodarska zgodovina Slovencev bo knjiga v dveh delih, ki bo opisala slovensko gospodarstvo v preteklosti. Prva knjiga, ki bo izšla že v začetku leta 1970 z naslovom “Agrarna zgodovina Slovencev”, bo obsegala zgodovino slovenskega kmetijstva, začenši pred tisoč leti nazaj, ko je bilo prav kmetijstvo poglavitno oziroma edino slovensko gospodarstvo. Knjigo pripravlja s sodelavci dr. Blaznik. vražnika naše dežele. To je naravno močno razburilo kongresnike. Ni izključeno, da bo zakon vseboval tudi nalog administraciji, naj Indije ne podpira, dokler se ne bo videlo, kako bo indijska vlada postopala napram Severnemu Vietnamu. Zakonski predlog mora biti 0-dobren tudi v Senatu. Tudi tam se lahko zgodi, da bodo nastopile težave. Zato ni treba pričakovati, da bi bil zakon izglasovan v Kongresu do novega leta, kot to želi predsednik Nixon. Odobreni znesek se bo najbrže gibal pod $2 bilijona, $1.6 bilijona za civilne podpore, $400 za vojaške. -----o----- Podpiranje tujine tudi letos v zagati WASHINGTON, D.C. — Do-čim so lani dali v Kongresu predsedniku Johnsonu le $2 bilijona za podpiranje tujine, je predsednik Nixon prosil letos za $2.7 bilijona. Zakonski predlog je sedaj v Domovem odboru za zunanje zadeve. Do glasovanja bo prišlo te dni. Je pa malo u-panja, da bi bil izglasovan predsednikov znesek. Težko bi bilo namreč pridobiti demokratske člane odbora, da glasujejo za tako visok znesek, ko so vendar lani dovolili Johnsonu le $2 bilijona. Drugo oviro predstavlja Indija. Indija je do sedaj dobila največji del podpore za tujino. Vsega skupaj ji je dala naša dežela nad $9 bilijonov. Sedaj namerava indijska vlada priznati vlado v Severnem Vietnamu, torej so- ------o------ Arabci ‘odkrili’ v Izraelu ‘ameriške pilote’ WASHINGTON D.C. — Arabski nacionalisti so odkrili novo kost, da jo glodajo: “ameriške pilote”, ki so v izraelski službi. Niso namreč le pripeljali ameriška vojna letala, ki jih je izraelska vlada kupila, na izraelska letališča, so tudi kar tam ostali in sedaj služijo v izraelskem vojnem letalstvu. Tako trdi a-rabska domišljija, v resnici je pa položaj drugačen. V Izraelu velja zakon, da vsak potnik, ki ima tuj potni list, je pa judovskega porekla, postane avtomatično tudi izraelski državljan, ako tega pri prevzemu vize izrecno ne prekliče. Potniki z ameriškim potnim listom, ki gredo v Izrael, se važnosti tega zakona ne zavedajo, jo prezrejo. Tako so storili najbrže nekateri ameriški judovski naciona- NOVA VRSTA GASOL1NSKEGA TANKA — Novi gaso-linski tank je izdelan iz plastičnega materiala in okrepljen s posebno umetno tkanino. Trdijo, da bo ostal v rabi lahko brez škode 20 let in več. Na sliki vidimo, ko ta novi tank spuščajo na njegovo mesto v zemljo. listi, ki so stopili v službo izraelskega vojnega letalstva. Iz te muhe so arabski nacionalisti napravili pravo burjo. Naše državno tajništvo je javnosti le razložilo dejanski položaj, v debato z Arabci se pa noče spustiti. ---------------o—— Rusi utegnejo prehiteti ZDA v atomskem orožju? NEW YORK, N.Y. — Dr. Edvard Teller, znani atomski fizik, ki ima glavno zaslužen j e za a-meriško vodikovo bombo, se je nedavno jezil na ZDA, ker so obdale raziskavo atomskega 0-rožja s “kitajskim zidom”. Po njegovem je to škodljivo in u-tegne Rusom preskrbeti mož- Delo za moške & ženske Čiščenje v restavranfu Iščemo dvojico, da bi skrbela za dobro znani restavrant v mestu, $2.25 ali več na uro za začetek, odvisno od zmožnosti, 6 večerov. Mnogo udobnosti, bolniška zavarovalnina na razpolago. Kličite Mr. Weiser, 432-1880. (205) Ženske dobijo dek Kuharska pomočnica Ure od 7. zjutraj od 2. pop. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avc. EN 1-5214 (205) Kuharica — služkinja Za 2 odrasla, 5 dni, svojo sobo in kopalnica na razpolago, blizu Rapid and busa, Shaker Heights, dobra plača, druga pomoč, priporočila. Kličite 371-3131. — (204) Iščemo snažilko Zaposlena dvojica išče snažilko 4 sob, ob četrtkih ali petkih, v Euclid-Green okolici. Kličite 531-9455 po 7.30 zvečer. —(21,22,24 okt) SND išče snažilki Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair Ave. išče dve snažilki za delni čas. Oglasite se osebno v tajnikovi pisarni. (204) TEMPORARY OFFICE JOBS Timely Talent Inc. interviewing Thursday, October 23, 1969 9:00 a.m. to 4:00 p.m. Housewives — come on back to work and earn extra money for Christmas. Office workers, non-skilled and skilled, needed to work close to their homes,—a day, a week, or a month, at high hourly rates. No cost or obligation to you. We will interview at The Croatian Home 6314 St. Clair Avc. TIMELY TALENT INC 851-8888 (204) MLADE BALERINE — Mlade ruske balerine so se povezale v plesno skupino ‘"Soigralke” in nastopajo po raznih predelih Sovjetske zveze. Slika je bila posneta na nastopu baletske skupine v Blagoveščensku. inost, da ZDA na tem področju prebite. Moški dobijo delo IŠČEMO DELAVCE Za delo v tovarni trdega kro-manja. Druga zmena. Nadure. Izučimo. Na zahodni strani, nasproti Rapid Transita. Oglasite se na 14701 Triskett Rd. —(206) MALI OGLASI Dohodninska hiša naprodaj 2-družinska, 6-4, in spredaj trgovski prostor, 24x24’, vsa podkletena, zidana garaža za 4 avte, na 6116 Glass Ave. Kličite: 391-3489. —(204) Dva avta naprodaj Mercedes znamke, avtomatična, 1965 leta in 1969 leta. Kličite 481-7432. (203) V najem Štiri sobe se oddajo spodaj, spredaj, blizu cerkve sv. Frančiška. Kličite po 4. uri 431-7073. (203) Soba se odda Sobo z oskrbo oddamo upokojencu v Euclidu. Kličite 732-8772. (205) Stanovanje oddajo 5-sobno stanovanje, moderna kopalnica, plinski ogrev, oddajo na Lockyear Ave. zgoraj. Kličite EV 1-2723. —(205) V Euclidu Glen Russ Lane, blizu Glen-ridge Blvd. vzhodno od Green Rd., zraven Indian Hills, zidane ranch hiše, priključena garaža, 3 spalnice, polna klet, družinska soba. Dvonadstropno po 3 in 4 spalnice. Dobro zgrajeno, dosti posebnosti. Obiščite hišo na ogled. Odprto zvečer in konec tedna. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St; (206) V najem 4 neopremljene sobe se odda v najem zgoraj, mirnim ljudem med E. 185 in E. 200 St. Kličite KE 1-0371. (203) Lastnik prodaja čisto novo zidano hišo s tremi spalnicami v Euclidu. Kličite 531-8327. (205) FARME NAPRODAJ V Belleville, Ontario, 184 ak-rov z bogato gramozno jamo, dobra gospodarska poslopja, 70 glav živine. Možnost razdelitve. Cena $75.000. Naplačilo $25.000, ostalo odprt dolg. Druge farme v isti okolici: 100 akrov “hobby” farm $35.000 cash, 100 akrov “hobby” farm $16.500 cash, 150 akrov “dairy” farm $30.000 cash 200 akrov “Beef” farm $25.000, naplačilo $6.500. Anica Ocvirk, 537-3411 Newman & Newman Real Estate Ltd. 1151 St. Clair Ave. W. Toronto, Ontario, Canada (206) Hiša naprodaj V Euclidu, na E. 250 St., 6-sobna enodružinska hiša z dvojno garažo, 18 let stara. Se lahko takoj vselite. Cena $28.000. Kličite lastnika 382-3521. (205) Stanovanje v najem 6 lepih, velikih sob, 3 spalnice, zgoraj, garaža, ugodna najemnina. Sprejmemo 2 otroka, na 7507 Lockyear Ave. Vprašajte spodaj. * (Oct. 20,22,24) Hiša naprodaj Grovewood okolica, 2-družinska, 5-4, v zelo dobrem stanju, 2 in pol novi zidani garaži. Za več pojasnila kličite CAMEO REALTY CORP. 261-3900 Vprašajte za Rose Komochar. Telefon na domu 486-7198. (205) pilillllllllllilllllllllllllllllllllM M r. S. FIN2GAR: |g | POD SVOBODNIM | I SONCEM 1 Padlo je mnogo posadke; ali dobra tretjina si je zaslonila hrbte z zidom, od spredaj pa so štrlela kopja, da je bil naval nanje očiten pogin za Slovene. Iztok je opazil, kako si kriče napadeni povelja, da naskočijo s sulicami. Pomišljal ni niti trenutka. Prišel je odločilni hip za zmago. V divjem skoku je pognal svojega krasnega žrebca od strani v naperjena kopja. Petnajst sulic je prebodlo truplo — konjevo, pa tudi petnajst vojakov je bilo razoroženih. Sloveni so udarili, samo nekaj hipov, nekaj krikov in groznih zamahljajev in posadke ni bilo več. Iztoka so potegnili izpod mrtve živali. Vstal je, zganil z rokami, zgibnil z nogami. Krvavela so mu desna meča. Toda rana je bila majhna. “Izvrstni vojaki so bili!” To so bile prve besede, ki jih je izpregovoril Iztok. Nato so razpihali, ogenj, ki je ugašal, in pregledali izgube. Padla sta dva Slovena, trije so bili ranjeni, in izgubili so trinajst konj. “Potegnite trupla v jarek in jih zasujte! Takih junakov ne smejo žreti orli!” Ko so vojaki delo dovršili, so trdnjavska vrata zapahnili, se razšli po shrambah in kleteh ter pirovali do zgodnjega jutra. OSMO POGLAVJE Na zidu osvojene trdnjavice Černe si je žvižgal mlad Sloven stražar veselo pesem. Oči so mu zrle proti jugu, kjer je siva cesta ginila v pusti ravnimi. Vsi tovariši so trdo spali, opojeni od zmagoslavja in vina. Zakaj kleti 90 bile dobro založene. Nenadoma stražnik utihne. V visoki travi proti zapadu je nekaj vzbudilo njegovo pozornost. Prvi sončni žarki so se že lesketali v mirijadah rosnih biserov po visoki, divji travi. V njej je zapazil vojak nekaj živega. Iztegnilo se je iz trave, utonilo v njej in se za nekaj časa drugod, bliže trdnjavi zopet pomolilo. Vojak je napenjal oči, šel po ozidju na zahodno strani in gledal. Siva točka je izginila. Sloven si je mencal pordele oči in vnovič bistril v ono stran. “Zmotil sem se,” je pomislil in se okrenil, da bi se vrnil k stolpiču nad vrati. Komaj pa je prišel na prejšnje mesto, se je dvignila siva postava že dokaj blizu in zrla proti taboru. Sloven je stisnil oči in gledal v postavo, ožarjeno od sonca. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE HICKORY HILLS 4 yr. old 6 Flat. Exc. Income, choice loc. Swimming pool. $83,000. Private Party. 598-6758 (203) OAK FOREST — Brk. and frame bi-level, 3 bdrms., 2 full bas., den., lg. pan. fam. rm. Att. gar. $27,500 Nr. Rock Island & new Dan Ryan, schls., & shpg. Ph. 687-4478. (203) OAK PARK — 312 N. Scoville. 3 bdrm., 2 Mi ba., spac. liv. rm. w/frpl., din. rm., kit. blt.-in appls., scrnd. pch. crptg.-drapes, etc. Beau, maintained. Owner $40’s. 386-8658 (203) Five rm., 2 bdrm., brick; full bsmt. Garage. Open 1-5 Sat. and Sunday. 3529 N. Pontiac. Ph. 625-7298 or 625-7916 | (203) “Radovan!” je vzkliknil skoraj glasno. Vrnil se je zopet na zapadni del zidu, nastavil perišče na usta in zateglo zaklical: “Rado-vaan!” Siva postava se je naglo premaknila in urno spela proti trdnjavi. Kmalu se je približal toliko, da je stražnik natanko razločil dolgo godčevo brado. “Čemu kolovrati očka peš? Saj je imel konja! Toda dobro jo je vdel, da se je ognil boju. Starec ima nos kakor lisjak,” je razmišljal vojak. Se enkrat se je ozrl po cesti na jug. Ker ni opazil nič sumljivega, je šel po lestvi z ozidja odpahovat Radovanu vrata. Vojak se ga je skoraj prestrašil. Vsa halja je bila raztrgana, na kolenih krvava in opraskan je bil po licih in rokah. “Na Setka, kaj te je volkodlak gonil? Kje imaš konja, da si lezel po trebuhu kakor žaba!” “Naj ti bogovi prizanese. Jaz ti odpuščam nespodobne besede. Ali ste zmagali? Kje je Iztok?” “Zmagali. Poglej! Zasuli smo jarek s trupli.” Radovan se je ozrl na gomilo in vzdihnil: “Morana!” “Kje je Iztok?” “Počiva.” “Počiva! Jaz pa trpim.” Mrmral je strašno razjarjen in šel skozi vrata iskat Iztoka. Zagledal je ob ognju prazne mehove, zvrnjene vrče, tla polita z vinom. “Požeruhi!” je zarenčal in sunil z nogo spečega vojaka, ki se je takoj prebudil in skočil na noge. V veseli vinski omotici je zakričal: “Hoj, Radovane! Kakšen pa si?” Vsi so se zbudili. Iztok je prišel iz častnikove spalnice. Slabo je spal, ker ga je skelela rana na nogi. “Požeruhi, vse ste popili! Sa-mogoltniki!” “Pa smo zaslužili, očka,” se mu je smejal Iztok. “Zaslužili? Kakor da bi jaz ne bil zaslužil desetkrat toliko.” “Ti si bežal, mi smo se pa bili, kruto bili.” “Če se ti zdi moj beg sramoten, pa je bil koristen.” “Koristen? Ker so ti menda voleje konja požrli.” “So ga. Ampak tisti voleje so posebne vrste!” “Posebne? Kakšne? Da imajo po šest nog?” Mladi Sloven je pomežiknil sosedu, ko je tako podražil jeznega Radovana. “Jezik! Bleknil si neumno, da bi zaslužil torbo na gobec. Uganil si pa vendarle. Tisti voleje so imeli po šest nog.” “Oho, oho,” so planili vsi hkrati v smeh in silili v Radovana, naj jim pripoveduje o tej volčji večerji. Godec je nekoliko pomolčal. Jezne obrvi so se mu naježile, z levico si je iztisnil brado, da so pritekle kaplje potu, ozrl se je divje po vojakih, pa kriknil, kakor bi izbruhnil ves srd in strah iz duše: “Tunjuš!” Vojaki so onemeli, Iztok je stopil bliže in z divjim hrepenenjem ponovil: “Tunjuš?” “Da, on! Nikjer miru pred kozlobedrnikom! Če spim, sanjam o njem, če potujem, se mi nastavlja pred noge kakor lačen pes pred gospodarja. Kakor bi vohal s svojim nereščevim nosom prek sedem voda! In vselej naletim nanj, ko sem razoro-žen.” “Radovane, ne trati besed! Povej, kje si ga videl, kod tiči. Takoj udarimo za njim!” “Prepozno! Da ste me poslušali snoči, bi visel Tunjuš danes na kolu. In to bi bilo za marsikoga zelo koristno.” “Očka, ni prepozno! Takoj na konje in za njim!” Vojaki so si že stiskali jerme-nje za pasom in goreli od poželenja. “Prepozno, vam pravim. Vol pravim. Vol ima samo eno kožo, to si zapomnite. Samo če bi bili poslušali mene, bi bili morda odrli z njega nocoj dve: prva Tunjuš, druga trdnjava.” Iztoku se je zresnilo lice. Z naglasom poveljnika, ki mu ni ugovora, je zahteval od starca: “Ne ubijaj časa! Govori, kar sem vprašal.” Radovan je odprl usta, da bi pozabavljal Iztoku. Ali ustrašil se je njegovega lica tako, da je pogoltnil zabavljico. “Tjakaj,” je pokazal z roko, “proti zatonu sem jahal snoči. Konj se je pasel grede, jaz sem kimal v sedlu in si izmišljal lepo pesem. Nazadnje sem morda celo zaspal. Ne hvalim se, da rad jaham; pa če sem že v sedlu, potem sedim, kakor bi bil eden, to se pravi, oba eno, konj in jaz. Ko moj serec zarezgeta; odprem oči, pogledam, žolč se mi je razlil v tem hipu po žilah, da sem videl vse zeleno. Zakaj naravnost v obraz sem pogledal — Tunjušu. Pri ognju je sedel in z njim morda še pet ali šest Hunov. Konji so se pasli pred ognjem, zato je moj zarezgetal. Pograbila me je tolika jeza, da sem planil iz sedla in hotel nad Tunjuša. Ali zopet ni bilo ne noža ne meča ne bodala za pasom. To pot pa je bila moja jeza in mož pogum — moja rešitev. Huni so šinili kvišku, zajezdili in se zadrevili za mojim konjem, ki se je bržkone splašil Tunju-ševega obraza. Tema je bila tolika, da niso razločili, je li konj prazen ali ni. Šlo je po stepi tokate, tokate, jaz pa po trebuhu v praprot in robidovje. Do zore sem tičal v grmu na pol živ, na pol mrtev, in Huni se niso vrnili. Morda me še sedaj love. Toda jaz sem jih ukanil in ukanil jih je konj; zakaj modrost ga je obšla, odkar je nosil mene.” “Za njimi!” se je glasilo kratko povelje Iztokovo. Nihče ni več poslušal godca, ki je godrnjal,' se jezil, tožil o žeji in lakoti. Sam si je moral poiskati jedi in pijače. Minili sta dve uri. Iz trdnjave so prijezdili Sloveni na nizkih tračanskih vrancih. Za njimi je šla dolga vrsta natovorjenih konj. Iztok je dal izprazniti ves tabor. Na konje so oprtali orožje, ki ga je bila velika zaloga: oklepov, šlemov, sulic, kopij, mečev, strelic in lokov, prač in svinčenega želoda. Do petdeset konj so obremenili s plenom tako, da so se šibili. Odgnali so s seboj tudi nekaj volov, da jim ni bilo treba tovoriti na konje žita za hrano. Ko je odšel zadnji tovor skozi vrata, je vrgel Iztok ogorek v kup sena in odjezdil. Kmalu se je dvignil gost oblak dima iznad strehe — prodrli so plameni, trdnjavica je gorela. Iztok je odbral dva stara vojaka in tri ranjene, da so gnali zaplenjeno živino. Sodil je, da je čisto varen pred pogonom iz Bizanca. Sam z ostalimi vojaki pa je sklenil, da poišče Tunjuša. “Radovan, ti ostaneš pri tovorih? Poglej, na volih visijo polni mehovi.” “Ne rečem, da bi se mi ne prilegla kaplja vina. Ker greš nad Tunjuša, grem s teboj. Nočem biti brez deleža ob smrti tega kravljerepnika!” “Čast, čast!” so vzklikali vojaki Radovanu. (Dalje prihodnjič) Felicijan, kuh. Lojzka Feguš in Avgust Gzelman. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUTINA KRES Voditeljici skupine: ga. Eda Vovk in ga. Breda Lončar. Predsednik Ivan Zupančič, podpredsednik Tone Ovsenik, tajnica Cvetka Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio 44103, telefon UT 1-3118, blagajnik Ivan Zakrajšek, odborniki: Marta Potočnik, Stane Mrva, Lojze Pugelj, Peter Jančar. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu. HBBaHBBHHBHHHDBnin Imenik raznih društev Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DBU ŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66lh St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik z1-klub SND Frank Bavec, za SD ns Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba ut. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland, O. 44103; Vida Dolenc, I. podpred., 362 Welesley St. E., Toronto 5, Ont, Canada; Marija Zupan, II. podpred., 1259 E. Gist St., Cleveland, O. 44103; Anci Stele, tajnica, 929 E. 78th St., Cleveland, O. 44103; Darko Medved, blagajnik. 86 Fern Ave., Toronto 3, Ontario, Canada; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St... Ridgewood, N.Y. 11227; in Serges Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets. Marquette, Michigan L uerin- Predsednik Msgr. F. M. bC,Jože( ger, podpredsednik Rev. tll. Kichak, eksek. taj. in urednik ^ er Howard Brown, tajni ^ Tomaž Ruppe blag. MS8T' D0<). McKevitt. Letna članarina ^i- ^ porni član, letno $5, dosmrtno ^ stvo $50.00, dosmrtno clanst ^ družine in organizacije $l0,r,;etin, člani dobivajo The Baraga Pijva ki izhaja štirikrat na leta .'b.jenje krije stroške za delo za Prlg ejni-škofa Baraga blaženim m s kom. ______ SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik Mario Perčič, podpred. Charlie Lončar, tajnica Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve., Ohio 44103, tel. 881-2641, blagajnik Stane Mrva, odborniki: Jože Košir, Jaro Gogala, Milan Rihtar, Marinka Mrva in France Sever, preglednika. Majda Stanonik, Pavle Košir, duhovni vodja č.g. Jože Falež. MLADI HARMONIKAR*1 zbor Slovenski harmonikarski -dečkov in deklic pod vod5 ^ učitelja Rudij'a Kneza, 67 '^0a St. Cleveland, Ohio 44110. MarjCa 541-4256. Poslovcdkinja ga. 1 tei, Lavriša, 1004 Dillewood Rd. 481-3768. - TRETJI RED SV. FRANCIS^ Duhovni vodja Rev. nCeS Slapsak, predsednica Mrs. * iCi Lindič, tajnica Mrs. Frances gl[ blagajnica Mrs. Stephanie v Shodi so vsako drugo 1160 j SV. mesecu ob 2 popoldne v cer Lovrenca v Newburghu. ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; , 43!-ze Ferlinc, 915 E. 73 St, e • 8447; blagajnik Rudi Kris j^; gospodar Jože Zelenik; o p0zi John Vinkler, Matija Kavas, ^ Fais, Kristina Ferlinc, Ivan\ngeia -.tavčnik, Ivanka Zelenik, Kavas in Sophie Vinkler. 1908 1969 SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duhovni vodja Rev. Jože Falež, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar. P KDO VE, KAJ BO ŠE IZ N J EG Al — Znani zvezdnik Herb Alpert kaže mlademu obiskovalcu v svojem studiu v Hollywoodu, kako se trobi, na eni svojih lastnih trobent. Mladi obiskovalec ima še vse pred seboj, morda bo kdaj celo prekosil svojega učitelja? BALINCARSKI KLUB Predsednik Milan Jager, I. pod-preds. Stanley Grk, II. podpreds. Stanley Vesel, tajnik John Koro-seg, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794: blagajnik Joseph Ferra; zapisnikarica Mary Božic; nadzorniki: Tony Primc T. Umek in Viktor Bergoč. Balincarski referent: Andy Božic; natakar Louis čebul; Kuharice: Rose Čebul, Kristina Jager, Rose Ribar, Johanna Perko. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: ponedeljek, torek sreda, in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. ŠTAJERSKI KLUB Predsed. Ivan Novak, podpredsed. Stanko Kodrin, taj. Anica Gjerek, 1264 E. 59 St., 432-2981 blag. Mirko Antloga, odbor. Karl Fais, Martin Valenčak, Slavica Turjanski, Slavko Zagmajster, Lojze Burjes, Janez Goričan; nadzor. Ivan Vinkler, Karl Gumzej in Jože Zelenik; razsod. Pavel Sirnik, Lojzka Feguš; gospodar Avgust Gselman, gosp. pom. Avgust Šepetave, dopis. dr. Jože V BLAG SPOMIN ob šesti obletnici odkar je v Gospodu preminul naš ljubi brat, stric in svak, velečastiti gospod mestni župnik in dekan v Kranju Msgr. Matija Skerbec Umrl je dne 17. oktobra 1963. V ljubezni se spominjamo in molimo tudi za duše njegovih pokojnih bratov: Janeza, Jožeta, Franceta, Stanka in Toneta, ki so vsi že pred njim odšli v večno življenje. Ponižno in prisrčno Te prosimo, o Gospod, daj dušam Tvojega služabnika, duhovnika in njegovih bratov blaženost večne luči. Žalujoči: ----- sestre: ROZI TURK, NEŽA PRIMOŽIČ ANGELA MARTINČIČ in MALKA PAVLIN; svak JOŽE TURK; nečaka JOSEPH in EDMUND; nečakinje ZOFI, ROZI, MIMI in ELVIRA in drugi sorodniki. Cleveland, Ohio 22. oktobra 1969. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 22. septembra 1969 v Gospodu preminul naš ljubljeni brat in stric Anthony Jerry Kovach Pokojni je bil rojen dne 10. junija 1908 v Cleveland, Ohio. Pokopali smo ga dne 26. septembra 1969 na pokopališč*1 Kalvarija. Častiti gospod Arthur Zanutič je za pokojnega daroval slovesno pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Vida, opravil svet® obrede v Zakrajšbovem pogrebnem zavodu in vodil molitev rožnegavenca ter zaključne molitve ob grobu. Iskreno se bJ*1 zahvaljujemo za vso naklonjenost in tolažbo. Člani društva Najsvetejšega Imena in Katoliški Vojni Vete-rani pri sv. Vidu so skupno molili sv. rožni venec ob krsti za večni mir pokojnikove duše. John Tavčar se je v imenu (lanov društva Maccabees tent No. 1288 v lepem poslovilnem govor*1 zahvalil pokojnemu kot preminulemu članu. Naj prejmejo vsi člani teh društev našo iskreno zahval® za vse, kar so storili v počastitev pokojnega svojega sočlana. Prisrčno se zahvalimo dobrim sosedom, ki so zbrali skla‘1 za sv. maše, skupni venec in druge dobre namene. Hvala vseb*> ki so prispevali in posebno tistim, ki so zbirali. Najlepša hvala uslužbencem Cleveland Twist Drill Co. 7-a skupni venec in prispevek za dobre namene. ki Zelo smo hvaležni Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu, * je oskrbel pogrebne priprave in izvrstno vodil pogrebni sprevo Razposlali smo zahvalne kartice, kolikor smo imeli naslov®" Če bi kdo pomotoma naše posebne zahvale ne bil dobil, 1®? prosimo naj nam oprosti. Sprejmite, prosimo, tole skupno zahvalo, ki jo želimo izreči prav vsem, ki so pokojnemu kaj dobr®S storili, posebno v zadnjem času življenja, vsem, ki so ga 0 slovesu počastili, vsem, ki so nam pismeno aii osebno izr ... svoje sožalje ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so bi pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Daruj, Gospod, mu mir, Počij od hudih, težkih l®4' naj večna luč mu sveti, preblago bratovo srce, ker si dobrote vir, ko zadnje trombe zadone, uživa raj naj sveti. veseli snidemo se spet. žalujoči: brata ANDREW in VINCENT, sestra FRANCES in mož FRANK STEPIC, nečakinji ELAINE in SUSAN KOVACH, nečak RAYMOND KOVACH in OSTALI SORODNIKI. Cleveland, Ohio, 22. okt. 1969.