Političen list za slovenski narod. jf« p«itl rreJeMB vai}«: eeio leto prodplaoan lu fld., cai let& S (Id., t» eetit leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T *«wiBlitraet]l prejeman TelJi: Za eelo leto 12 fld., za pol lota « fld., la četn leta I rl^M »a en meiec 1 fld. T Ljubljani na dom pošiljan veija 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Maiežaln* prejema tpravniitvo (administracija) is ekipedicija, Semeniške niice št 4. Naznanila (iMerati) le sprejemajo in velja tristoDna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: IS kr oe le ti3Ka dvakrat: 15 kr., če se tUka trikrat. Pri večkratnem tisKanji se cena primerno zmanjša Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednl8tvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja vaak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob ",6. nri popoludne. 7 Ljubljani, v sol.oto 13. decembra 1890. Vsi iia stra/o! Koncem tega meseca imamo torej splošno ljudsko štetje, pri katerem se bode izmerila moč vsake narodnosti. Sovražniki naši napenjajo vse moči, da bi število nas Slovencev po slovenskih pokrajinah zmanjšali v svoj prospeh. Vreden ni. da ga zemlja slovenska nosi, ki bi povodom ljudskega štetja zatajil svojo narodnost — in se priznal k tuji. Bodimo torej na straži; poučujmo, dramimo, karajmo, kjer treba, da protivniki naši ne bodo obogatili na naš račun in pomnožili svojega števila. Kdor izmed našincev bi pri ljudskem štetji zatajil rod svoj, bodisi mož visoko nameščen, bodisi navaden delavec, gotovo zasluži ime: ničemurnika in izdajice. Pri ljudskem štetji imel bode zopet važen nalog občevalni jezik, katerega mora vsak priznati. Protivniki naši že danes begajo ljudstvo, da občevalni jezik, katerega ta ali oni priznava, ne pomeni narodnosti, in bi vsled te prevare vsak Slovenec, ki se oglasi k nemškemu občevalnemu jezika, ne zatajil slovenske svoje narodnosti in smel še dalje veljati za Slovenca. To pa ni res; občevalni jezik bode po ljudskem štetji odločno proglašen za materni jezik ali narodnost. Poučno in važno je zvedeti, koliko Slovencev je v kakem kraji, v celi deželi in po vsi državi, koliko Nemcev, in koliko je ljudij druge narodnosti. In vse to se naj dokaže s prihodnjim popisovanjem. Seveda resnica ne bode prišla na dan, ako se mi sami ne potrudimo. Popisna pola ali popisni komisar vprašal nas bode gotovo : koliko si star, kake vere, poklica ali službe itd.? Toda ne bode nas vprašal naravnost: Si li Slovenec ali Nemec, ali kake narodnosti? Da bi bili tako vprašani, odgovoril bi gotovo vsakdo: Slovenec sem ali: Narodnost moja je slovenska. Ali tiiko vprašanje se nam ne bode stavilo, temveč: kako navadno govorimo, ah kak je naš običajni jezik ali občevalna govorica — ali nemški: kaka je naša „Umgangs-sprache". Xa tiiko vprašanje odgovoril bode vsak Nemec, da je navaden jejik njegov nemščina; Lah odgovori, da navaden govor njegov je laščina; Poljak I zopet, da poljščina, in torej vsak Slovenec mora , priznati, da njegov navadni jezik ali njegova „Um-1 gangssprache-* je slovenski jezik (pri nas na ; Kranjskem vsled vladne odredbe prejšnjih let: I kranjski jezik!). In po tem priznavanji, v kakem i jeziku kdo govori, štelo se bode tudi, kako številna j je kaka narodnost, koliko v kakem kraji živi Sio-I vencev, koliko je Nemcev itd., in koliko jih je po I vsej deželi, po vsem cesarstvu, i Vse to moramo imeti v čislih zlasti tam, kjer : se mi Slovenci poleg slovenščine poslužujemo tudi nemškega jezika, bodisi, da smo pri takem obrtu, trgovini, v poklicu ali v uradu, kjer moramo občevati tudi v tujem jeziku, to je v nemščini, ah pa da živimo v takem kraji ali mestu, kjer živimo vkupe z Nemci in se zaradi njih poslužujemo, ker ne umejo slovenski, nemškega jezika. Ne smemo se torej motiti. Dasi bi umeli nemški in se nemščine posluževali v svojem poklicu in uradu in v občevanji z Nemci, s katerimi živimo vkupe — vendar smo in ostanemo Slovenci in naš navadni jezik je materni jezik, naša „Umgangssprache" je slovenščina, ona slovenščina, za katere ohranjenje in izobraženje so skrbeli najplemenitejši in požrtvovalni rodoljubi vsacega stanu iu poklica, — isti jezik, v katerem govorimo s svojimi najdražjimi, s členi svoje rodbine, s svojimi stariši in otioci; isti jezik, v kojem kramljamo najiskrenejše in najodkritosrčnejše, — ker to je naš domač jezik, materini jezik, ker je to naš občevalni jezik, naša nUmgangssprache". Storimo to pred vsem zaradi tega, ker je istina. Drugič zaradi tega, ker se mora ta istina pojaviti s popisom prebivalstva, da se zve vsled našega narodnega jezika, koliko živi tu Slovencev. Z ljudskim popisovanjem se ne preiskuje, kdo znd tudi nemški; ne bodo nas vprašali, kako se sporazumevamo z Nemci, s katerimi živimo skupaj; preiskavah ne bodo, kacega jezika se v kaki prodajalnici. Letiiilc XVIII. obrtu ali uradu poslužujemo; ne bode se vprašalo, kak jezik v tem mestu govori večina prebivalstva _ temveč dognati bodo hoteli, koliko ljudij je tu te ali one narodnosti in koliko je tu Slovencev. In zatorej naj zglasi vsakdo, dasi govori več jezikov, samo jedino materini jezik slovenski. Na srce polagamo vsem Slovencem radi resnice in v opomin, da vedo, zakaj se gre, in da se ne dado zapeljati, če bi kdo to nameraval. V zakonu je sicer strogo prepovedano, da bi popisni komisar vplival na koga pri izpraševanji po njegovem občevalnem jeziku. Toda kolikrat se ne greši zoper zakone! Vseh nakan se ogibajmo in povsodi brez strahu odgovarjajmo, da naš občevalni jezik je slovenski in to more tudi zapisati komisar v polo Tako moramo Slovenci postopati pri prihodnjem ljudskem štetji, da pokažemo resnico, ker to je naša pravica in tudi dolžnost. Ko bi tedaj rekli, da je nemščina naš občevalni jezik, s tem bi se izključili iz svojega slovenskega naroda, iz tega naroda, ki je odrastek slovanske rodbine, s katero se nijedno narodno pleme ne more meriti glede števila in obsežnosti svojih dežel; izključih bi se iz svojega naroda, čegar ime in čine pozna širni svet in ki je bil vsled nemile usode nasilno mnogo stoletij tlačen in teptan, zdaj pa z nova prerojen. Ko bi torej mi Slovenci proglašali nemščino za svoj navadni jezik, postopali bi kakor odpadniki, enako onim bednim poturicam! In kdo izmed poštenih Slovencev bi neki imel tako žalosten pogum, da bi še sam pomagal število svojega naroda zmanjševati, in kratiti pravice njegove? Samo ondi, kjer smo, imamo pravice svoje kot Slovenci! Radi tega na delo, zlasti v mešanih, dvojezičnih občinah, narodni, zavedni možje! Združite se in poučite ljudi o njihovih dolžnostih in pravicah. Vsak ima pravico, proglašati se za Slovenca, in ta jezik slovenski, v katerem on v veselji peva narodno pesem, kateri se v rodbini glasi iz ust njegovih otrok in v katerem moh k Bogu: ta sladki in mili jezik slovenski je njegov občevalni jezik! LISTEK. Nedeljske misli. IX. Gospod vrednik ! Sviftijanec bi imel po vsi krivici pravico, da bi strajkal, sicer ne Vam, a Vašim vredniškim škarijam, ki so prikrajšale njegovo nedeljsko premišljevanje zopet za nekaj „mislij", kakor da bi bilo Slovencem dovoljeno misliti le v delavnik, ves dolgi teden, v nedeljah naj pa živimo samo o brezmiselnosti, o prozajiških spominih, in prebav-Ijamo naj brez ,soli" in »popra", kar smo namlatih v socijalni in politiški mlatvi vsega dolgega tedna. Zaradi tega se tndi Sviftijanec ne more potolažiti, da ste ga izbrisali s svojimi „škarijami* iz pevskega zbora ljubljanskih gimnazijcev, ki se je produciral v svoji slovenski hvaležnosti po slovenskih mestnih ulicah z nemškimi pesmami, in sicer samo zato, ker je trdil, da je bila podobna jedna številka iste podoknice, kakor jajce jajcu isti slavni jeremi-jadi: „0 du mein lieber Augustin, Augustin, Der einitigo Enthusiasmus ist hin t" A nič ne de! Kako dolgočasno bi bilo na svetu, ko bi žvižgali vsi in vedno jeduo in isto pesem, kakor krilati kalini, dočim napreduje okrog in okrog vesoljni svet in vsi, ki imajo zmožnost in pojem, kaj se pravi: „Des Lebens Unverstand mit "VVeisheit zu geniessen, ist Tugend uud Begriff." A proč z modroslovjem, gospod vrednik, sicer me obsodite, da sem se priučil tudi te modroslovne granese od Kanta, ki ga tako sovražimo Slovenci, kakor bi bila njegova modrica le slovenski plagiat. Ker ni priljubljeno vsaj začasno pri nas modro-slovje, zateči se mora Sviftijanec zopet politiki v tolažilno naročje, saj posleduji dve znanosti se menjate z letnimi časi v Slovencih; kadar se namreč bavimo z visoko politiko, predbacujemo si drug drugemu, da nam primanjkuje podlage vsemu vzvišenemu, zdravega modroslovja, in kadar se vsedamo na prestol modric, posuši se navadno naša domača politika. Vsled tega smatra Sviftijanec in ž njim vsi zavedni in miroljubni Slovenci Schmerlinga za najboljšega svojega prijatelja, ker skrpal nam ni pred devetnajstimi leti samo pohtiške ustave, ki ni baje vedno politična, temveč tudi nam vsem, ki živimo in se oslavljamo s svojimi politiškimi drobtinami „conditio sine qua" za zabavno življenje v vsej dolgi zimi, ali pa vsaj tedaj, kadar so odprta naša domača Janova svetišča. Pomislimo n. pr., kakov dolg čas in kako ^zdehanje" bi bilo pod marsikatero našo slavno streho, ko bi ne odpirala domača in dunajska „ naslanjača" vsako leto mnogemu svojih gostoljubnih vrat, in ko bi ne čitali mi najmanj v trsh „listih" poročila, kako prijazno sprejemajo visoke ekscelence naše gg, poslance, osobito kadar trkajo .s pestjo v žepu" na njihova politična vrata, in kako dovršene ali pa vsaj najmanj za sedeže ministerijalnih svetnikov vredne govore govore nekateri naši prvaki. ^Nedejme se!" S temi Gregrovimi besedami smo se poslavljali tudi letos ,in corpore" od naših gg. poslancev na kolodvorih ter jim želeli: ,Ite avibus bonis!" In šli 80, ter samo dolg čas in pa krasne spomine na baš dokončano deželnozborsko posedanj« so zapustili za seboj, kakor da naj mi ostali živimo samo v prijetnih politiških spominih in drugih jednakih sladkostih. Tolažimo pa se tudi mi nedeljski pohtiki io črnogledi, ki primerjamo sedanjo politiko Pred vsem treba, da se vsi posamičniiti, kojih treba, in vsi slovenski listi ptčigo s to važno narodno zadevo. Nikogar nečemo dolžiti in sumničiti, da se v tej smeri ne spominja narodne dolžnosti, vendar bi želeli, naj ostane osebna mržnja brezue-blazega vpliva glede obrambe proti napadom narodnega sovraga. Cas hiti, valovi nevarnosti so vedno burnejši in nemirno udarjajo, zaradi tega odmeva naj klic naš po vseh slovenskih deželah: »Vsi na stražo!" 8aiiiostaliiii obrt Težak je boj neimovitih malih obrtnikov z mogočnim velikim kapitalom. Kjer in kaderkoli poskusijo obrtniki otresti se neznosnega jarma, vselej začutijo hude, smrtonosne udarce, s katerimi jim pojašnjuje njih odvisnost in onemoglost veliki kapital. Vzlasti zadnja leta donašala so nam o tem dovolj vzgledov. Poskusi obrtnih prijateljev v državnem zboru so bili hvalevredni, in tudi izvršeni in potrjeni zakoni so nam dajali upanje, da se polagoma obrtnikom razmere spremene na bolje. Toda varali smo se ter prepričali, da so vladajoče razmere pogostokrat silnejše, nego li zakoni; pritrditi moramo tudi še dandanes starim, ki so veleli: Leges in schola virgines, in foro meretrices. Tako naj se godi obrtnikom po Avstriji po novi obrtni noveli, katero uporabljajo kapitalisti v svoje sebične namene. Obrtniki čutijo, da ostane njih boj brez vspeha, dokler so zastopstva njih koristi tako odvisna od nasprotnih jim elementov. Ni čuda, da skušajo zastopniki obrtnikov postaviti obrt na samostalna tla, ker ravno tega pogrešamo pri novi obrtni noveli in temu tudi pripisujemo nepovoljne vspehe novega obrtnega zakona. Z veseljem smo torej pozdravili predlog češkega poslanca Duricha v državnem zboru, ki meri na to, da se zagotovi obrti potrebna samo-s t al nos t. Sedaj so naši obrtni zastopi izročeni popolnoma na milost političnim uradom in mnogokod trgovinskim zbornicam. Tako gine izvrstni in z veseljem pozdravljeni zavod v soparu morečega bi-rokratizma, in nideje, ki so se stavile v trgovske zbornice, ginejo vedno bolj v zadnjih letih. Drugače tudi v sedanjih razmerah biti ne more, kajti za vsako najmanjšo stvarco se mora sedaj zadruga obračati k političnemu uradu, ta si poišče podrob-nostij pri trgovski zbovrnici, in ko se stvar tira od Poncija do Pilata, ne more se ganiti zadruga, popolnoma ima zvezane roke; tu se vzlasti očitno vidi polovičarstvo nove obrtne novele. Ako se sprejme predlog Diirichov, bodo odstranjene večinoma vse naštete neprihke, zakaj potem se bodo vse zadeve, ki se dotikajo obrtnika, rokodelca in zadrug, obravnavale pri samostalnih obrtnih uradih, kamor bodo voljeni člani zadrug. Diirichov predlog meri namreč na to, da se osnujejo po p o-sameznih okrajih obrtni okrajni zastopi iz raznih zadrug in ti okrajni obrtni zastopi volijo svoje odposlance v obrtni deželni odbor, ko bi imel skrb in nadzorstvo nad vsem obrtnim gibanjem. Tako organizovani obrtni zastopi bodo v resnici samostojni, njim pripade mnogo pravic, katerih je treba sedaj obrtnikom iskati pri tujih jim uradih, ki so dostikrat nasprotni težnjam obrtnih zadrug. gledališkemu odru, na katerem igrajo politiki-igralci v krasnih, leskečih kostumiti znamenite vloge pri penečem šampanjcu, a ko pade zagrinjalo po šestletni igralni dobi, vračajo se zopet k nam pod slamnato streho ponižni in prijazni po legitimacije za nove šestletne predstave. Pravijo, da pride v bližnji bodočnosti doba, ko bodemo zopet tu in tam obedovali in s kupami trkali z našimi gg. politiki in govorili o državnem ravnotežji, katero so priborili oni na račun naših podplatov g. Dunajevskemu, ne misleč na to, da so nas spravili iz ravnotežja. Sedaj je zadnji čas, da cementujemo na novo svoje večkrat skrhane politične tehtnice, na katerih bodemo tehtali kmalu svoje gg. poslance po njihovi pridobljeni ali pa izgubljeni teži, — ker spodobi se pošteno, da ne pride samo g. Dunajevski z našimi davki v ravnotežje, temveč tudi mi z njegovimi tovariši iz precejšnjega neravnotežja, ki nas vleče vedno bolj z nekako centrifugalno močjo od njegove in naše dosedanje politiške, a ne politične tovaršije. Sviftijanec. Ako se organizacija rokodelstva f>popolni po predlqg0 Dariehovem, hod« v socijalnem io političnem o^iru vspeh t|ko važ««, jja so c^:ffni na-razlogi skoraj femogoči. 6 tem se utrdijo vrst« srednjega stanu, ki so n^j^dnejša zgradba proti socijalističnema toku- Obrtaf( Mmostalnost po predlogu Dilrichovem j« ugodno sr^d^tvp, da si pomaga do samostojnosti rokodelec, ki je sedaj vzlasti ondi, kjer odločuje »narodna" politi:^^, popolnoma odvisen od trgovskih zbornic. Sicer pa ta predlog ni naperjen proti trgovskim zbornicam, marveč le zahteva, da se poleg teh zbornic osnuje samostalni urad za malega obrtnika in rokodelca. Oba zavoda se bodeta delila v zastopstvu obrti; trgovske zbornice naj bi skrbele za veliko trgovino in obrt, zadeve, ki se tičejo malih obrtnikov in rokodelcev, pa naj se izroče zastopstvu, ki bo duša njegove duše in telo njegovega telesa. Ta zahteva je popolnoma opravičena in nikdo ne more v tem videti kake kriviee, ako se ustanovi samostalni obrtni zastop, ki ne bi dovolil, da bi se o koristih obrtnikov sklepalo brez obrtnikov. Politični preg-led. v Ljubljani, 13. decembra, ^fotran}« deiele. Klub desnega je imel dne 11. de- cembra svojo klubovo sejo, kjer so se razgovarjali nemško-katoliški poslanci pod predsedništvom grofa Brandisa o sedanji notranji politiki. Soglasno so sklenili, delati na to, da kaka liberalna vlada ne vodi volitev v državni zbor. Nobenega vzroka ni, v zadnjem trenotku staviti v nevarnost svoje težko pridobljene politične drobtine. Res je, da marsikatere iskrene želje ni izpolnila vlada konservativcem, toda sedaj bi nasprotovanje konservativcev bilo le liberalcem v korist, zato pa je dolžnost vsacega katoliško mislečega poslanca, da vse opusti, kar bi pospeševalo liberalne namene. O značaju avstrijske ljudske Sole je novi okrajni glavar v Rumburgu na Severnem Češkem pri učiteljski konferenci zbranim ultranemškim in liberalnim učiteljem povedal nekaj čvrstih, nepričakovanih resnic. »Po nekaterih šolah tega okraja", rekel je, ^pogrešil sem podobo Križanega. Mi smo v krščanski državi in menije mnogo na tem, da se krščanstvo povsod poudarja. Tudi me ni veselilo, ko sem pogrešal in nisem slišal pozdrava: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Želim, da se ta krščanski pozdrav zopet uvede v vseh tukajšnjih šolah. Moja želja je, da se mladina vzgaja versko, zakaj versko-nravna vzgoja vcepa mladini v srce kal dobrega ter jo vsposobi, da se vspešno bori proti mamljivim strastem. Ako se vzgaja mladina brez ozira na Boga in večnost, zgrudi se v prah ves svetovni red. Verski indiferentizem ni v šoli na pravem mestu; treba mu torej z vso odločnostjo zapreti vrata." Shodu rudarskih zastopnikov na Dunaju časniki pripisujejo veliko važnost. O tem je naš list že obširno poročal včeraj v posebnem članku. Ta shod je pojasnil, da so rudokopi primorani vsled neznosnih razmer hrepeneti in delati za zboljšanje svojega gmotnega stanja. Značilno za avstrijske razmere je, da so rudarski zastopniki javno prestopili v socijalnodemokratični tabor. S tem sklepom, pravi »Vaterland", se je v Avstriji socijalno gibanje približalo odločilnemu stališču. Poljaki in Rusini. Gališki listi so še vedno polni poročil o pogajanju med Poljaki in Rusini. Važno za Rusine je, da je metropolit Sembratovič izjavil, da odobrava postopanje rusinskih poslancev, ki delajo za spravo ter v tem smislu tudi razglasil objavo, v kateri vabi Rusine na delo za Boga, za cesarja in domovino. — Starorusini se do sedaj še odtegujejo pogajanju, vendar je upati, da bode v odločilnem trenotku rusinski narod jedin v obrambi svojih pravic. — Vredovanje rusinske priloge gali-škega uradnega lista je prevzel župnik Bobrovicz. V seji eeSkega kluba v državnem zboru je dne 11. decembra naznanil dr. Trojan pismerno, da izstopi iz kluba, njemu se je pridružil tudi dr. KaizI; oba poslanca sta na povabilo Mladočehov vstopila v klub »neodvisnih čeških poslancev". — Vodje desnice državnega zbora so imeli svoje posvetovanje dne 10. decembra. Predsednik poljskega kluba, Javorski, je dobil nalog, da posreduje med Cehi in vlado na eni strani in med vlado in nemško-konservativnimi poslanci na drugi strani. Tnanje držare. Črna Gora. Poročali smo ie enkrat, da so se bili sprli Črnogorci s sosednimi Melisori ter da so imeli na eni kakor ua drugi strani po dva mrtva. Krivda pade vsekako na Melisore, ki so napali Črnogorce. Da pa niso dotična oblastva storila potem svoje dolžnosti ter zabranila nadaljnega pobijanja, sklepamo iz najnovejšega poročila, da so Melisori z nova napali Črnogorce ter jednega smrtno ranili. Da se ne bi več ponavljale take nesreče, Dozaprlo je črnogorsko oblastvo sedem najhujših Melisorov. Rusija. Nova postava proti ruskim židorom bo prišla takoj s počitkov Ptifeft^itfga v veljavi). Vsled te postff« bo pr«|(i^^ano. nrodajati, v najMn dajati ali za^yjjati zeiMjišča riSisfim židovom. Onim židovom pa, kateri so že v posesti Kakega zemljišča, bodo fe jim odvzela. Tudi se jim bo odvtela pravica, ku|M>vati pomtvf izven židovskih pokrajin. Postava bo zadej^ tudi rokodelce, ka-terini se bodp tudi (H:a?)ee močno omejile. Ce s» bo ^ »^kon l^f^il' bo zadeti kazen le Izidov, marveč tnfii one kristijane, kateri ao ž njimi v zvezi. Nemčija. Kar se je v nemškem državnem zboru dn^ 10. decembra razpravljalo, pomenljivo je tudi za Avstrijo. Prosti konservativec ^hr je rekel, da se ne sme odpreti carina v času, ko vse sosedne države še povekšavajo svojo carino. Po njegovem mnenji se je premog samo zaradi avstrijsko-nem-škega pogajanja podražil, zakaj meni se, da ne bo potem premog podvržen carini. Ko bi se carina odpravila, dobila bi nemška država večjo veljavo in utrdil bi se mejsebojni mir. Poslanec Windthor8t pa pravi, da se ne sme vlada zdaj baviti s preosnovo carinskega zakona. Vsaj za nekaj časa naj bi se še pustilo to vprašanje pri miru. »Rad bi prepričal", rekel je nadalje "Windthorst, »avstrijske zastopnike, s katerimi se zdaj pogajamo, da ne bodo dobili tako zlahka od nas koncesije glede ua žito in živinsko carino. Ce se ne bodo izvršile koncesije, naj se ničesar ne izpremeni v carinsko-poli-tiških razmerah z Avstrijo." Italija. Zbornica je izvolila Biancherija za predsednika, Baccellija, Villo, Rudinija in Tenanija pa za podpredsednike. Francija. Pariško porotno sodišče je obsodilo vrednika anarhistovskega lista »Pere Peinard" na dvoletno ječo in 8000 frankov globe, ker je v imenovanem listu šuntal ljudi k moritvi, požiganju in vojake k nepokorščini do njihovih poveljnikov. — Francoska zbornica je sprejela celokupni proračun s 868 proti 54 glasovom. Desničarji se niso vdeležili glasovanja. Belgija. Ni še dolgo temu, ko so poročali angleški listi, da so ravno oni, ki so bili poslani v Afriko zatirat suženjski stan in kanibalizem, izvrševali sami kanibalična dejanja. Tedti pa piše ,Ham-burger Correspondent", da je napravilo predavanje, katero je imel v Metzu Švedec Westmark, v Bruselji veliko vznemirjenje. Westmark je pravil, da niso belgijski častniki le žen in otrok, katere je Stanlej od Arabcev prekupil, sprejeli kot darilo, da so si marveč i sami kupovali žene. Neki drug častnik je dal Afrikanca, ki je bil nekaj malega zakrivil, obesiti za noge na drevo ter ga strašno pretepsti. Ko je ta mučenik postal nezavesten, položili so ga na natezalnico, kjer je kmalu strašne smrti umrl. Častnik je podaril truplo mesojedim domačinom-divja-kom. Z ozirom na te dogodke opozarjajo belgijski listi vlado Kongo države in dotične častnike, naj se opravičijo. Pač žalostni pospešitelji kulture! — Dne 11. t. m. je sprejel belgijski kralj Leopold II. deputacijo avstrijskih častnikov, ki je obiskala potem grofa Flandernskega in avstrijskega zastopnika. Rumunsko. Dne 10. decembra se je vršila v nekej bukreški cerkvi slovesna služba božja v spomin veselega dogodka, ko so Rusi vzeli Turkom močno trdnjavo Plevno. Slovesnosti so se vdeležili kralj, kraljevič, višji vojaški častniki in mnogo druzih dostojanstvenikov. Po službi božji si je ogledal kralj armado. Zvečer so priredili v kraljevi palači vojaško pojedino, pri katerej je kralj napil rumunskim vojakom. Izvirni dopisi. Iz Prage, 9. decembra. (Vlada ne dovoli nič. — Novi plzenjski vodovod. —Tomaž Seidan. f — Razno.) Kakor se tukajšnjim listom javlja z Dunaja, zbrali so se včeraj v posvetovanje odlični poslanci desnice; po posvetovanji je vsprejel grof Taaffe g. dr. Riegra. Ministerski predsednik je naravnost baje rekel dr. Riegru, da vlada vzlic najboljši volji — dokler spravno pogajanje ni dognano v tej ali oni smeri do kouečnega izida — niti Nemcem, niti čehom ne more ničesa dovoliti. Vlada je pripravljena, kakor se zatrjuje, pod gotovimi pogoji v deželnozborskem zasedanji meseca januvarja nčiniti izjavo o češkem notranjem uradnem jeziku, in sicer v takem smislu: »da bodo zadovoljni češki poslanci, Nemci pa ne preveč razburjeni". Ali se bode vladi to umetelj-stvo posrečilo, je drugo vprašanje. Vendar je gotovo, da vlada namerava odstopiti, če bode med zborovanjem v dež. zboru meseca prosinca napredovalo razpadanje staročeške stranke iu se vsled tega zmanjšalo število poslancev, kateri hot^ glasovati za spravo. Dalje se še poroča z Dunaja, da bode te dni vsprejel cesar dr. Riegra v avdijenciji. Slavnostno je proslavljala dne 20. oktobra kraljevska Plzen j završetek velevažnega podjetja, koje bode za vse bodoče čase blagodejno vplivalo na (Dalje Y prilogi.) Priloga 386. štev. „Slovenca" dii6 13. decembra 1890. procvitanje mesta — otvorjenje novega vodovoda, 8 kakeršnim se more ponašati le malo mest v Evropi. Z gradnjo novega vodovoda uiinila je pa pizenjska občina nov korak k daljšemu razvoju naprednega, narodnega mesta, ki je pred 30. leti imelo malone 10.000 prebivalcev, a v kratkem času se je to število petkrat pomnožilo in je dandanašnje gled^ velikosti že sedmo mesto v našem cesarstvu. Staroslavna Plzenj je hitro prekosila mnogo druzih večjih mest, da v tem oziru celo našo Prago, koja zaman hrepeni po uresničenji jednacega načrta za oskrbovanje dobre pitne vode. Novi vodovod v Plznji je v istini monumentalno delo, in vsi veščaki priznavajo praktično to uvedbo. Zgradnja novega vodovoda bila je sklenena v mestnem zastopu že leta 1869 — a dovršena stoprav letos. Skupni troiki za to podjetje znašajo 1,250.000 gld., samo za odkup zemljišča plačala je mestna občina 50.000 gld. in nad 48.000 za vodne pravice. Crpalni stroji dovajajo v jedni minuti 5000 in na dan 220.000 hektolitrov vode. Konečno treba opomniti, da so vsi stroji in vse stavbe delo domačih industrijalcev in delavcev. Dn^ 5. t m. pokopali smo tu slovečega sobarja in prof. na c. kr. češki visoki tehniški šoli g. Tomaža Seidana. Pokojnik je vzlasti v soharstvu in modelerstvn utvoril mnogo krasnih umeteljskih del. Izgotovil je med drugimi umotvori n. pr.: spomenik pesnika Uffo Horna v Trutnovem, mramorovo po-prsje grofa Gašparja Šternberka za knjižnico češkega muzeja, mramorovo poprsje kralja Jurija iz Podje-'brad za veliko dvorano staromestnega rotovža, Mozartovo poprsje, dalje orjaško poprsje Petra Velikega na takozvanem »Jelenovem skoku" v Karlovih Varib, dalje spomenik Mikovca na grobišči v Koširib, spomenik Božene Nčmcove (»Babica") na višegradskem grobišči. Smetanov spomenik v Plznji in mnogo drugih. Za dunajski arzenal je izgotovil pokojni Sei-dan feliki sobi vojskovodij: grofa Gallasa, grofa Clairfaita in Bianchija. Za poslopje dunajskega parlamenta dovršil je mramorovi sobi »Umirjenje" in »Potrpežljivost"; za praški Rudolfinum pa sobi Rafaela in K. M. "VVtbra. N» c. kr. češki tehniki je bil profesor 18 let. Pokojnik je bil dalje ravnateljski Člen drnčtva ta dograjenje hrama sv. Vida in društva sv. Lukeža. Čast njegovemu spominu! Koncem tega meseca imamo torej ljudsko štetje! Povodom poslednjega ljudskega štetja leta 1880. bilo je na Oeškem Cehov 3.470.253, Nemcev 2,054.174; na Moravskem Cehov 1,507.328, Nemcev 628.907; v Sleziji Čehov 126.385, Nemcev 269,338, torej vkupe Cehov 5,103.965 in Nemcev 2,952.419, — radoveden je torej vsak na letošnje štetje, ali je narodnost češka narastla ali se zmanjšala. Umeje se, ko bi se bili Nemci pomerno pomnožili od leta 1880., zajemali bi iz tega nravno pomoč in iz tega politične posledice. Skoda, kojo je povodenj prizadela praški občini na poslopjih, vodarnah io zemljiščih, znaša 123.000 gld. Vrhu tega bode stala zgradba novega Karlovega mostu 320.000 gld., trebljenje rečišča 40 000 gld., gradnja začasnega lesenega mostu 80.000 gld., poprava nabrežoih zidov 10.000 gld. itd. Mesto si bode za vse te izdatke moralo izposoditi 2 milijona; gled^ Karlovega mostu se je pa vladi že izročila peticija za vladno podporo. Kakor se v Slovencih časti sv. Miklavž, istotako tu na Češkem, in kako su je nekoč skazovala čast temu svetcu, je najlepši dokaz, da je na čeSkem sv. Miklavžu posvečenih 114 cerkva, mej njimi e najkrasnejši hram sv. Miklavža na Mali strani v Pragi, kjer se obhaja dn6 8. decembra romarska slavnost. Grajenje tega hrama je trajalo celih — 48 let! Spomin sv. Miklavža proslavljal se je v 15. stoletji v Pragi z neobičajnim sijajem; ker so se pa te slavnosti pozneje prelevile v posvetna ra-dovanja, morala je vlada prepovedati te nedostoj-nosti, vzlasti mej visokošolci takozvano »viteštvo sv. Miklavža". Dnevne novice. (Kamniška železnica) bode na željo koncesijonarjev otvorjena iz Ljubljane do kamniškega kolodvora v sredo ali četrtek, iz Kamnika pa do tovarne za smodnik meseca prosinca prihodnjega leta. Kakor je razvidno iz voznega reda, ima lokalna železnica Ljubljana-Kamnik nastopne postaje: Ljubljana (državni kolodvor), Crnovče (postajališče), Trzin, Domžale, Jarše - Mengeš, Homec (postajališče) in Kamnik. Po zimi bodo vozili osebni vlaki 2. in 3. razr., in sicer iz Ljubljane ob 7. uri 25 min. ' (dohod v Kamnik ob 8. uri 50 minut) zjutraj; ob ' 12. uri (dohod v Kamnik ob 1. uri 25 min.) in ob 6. uri 25 min. zvečer (dohod v Kamnik ob 7. uri 50 min.); iz Kamnika v Ljubljano pa ob 5. uri ' 10 minut (dohod v Ljubljano ob 6. uri 35 minut) zjutraj; ob 10. uri dopoldne (dohod ob 11. uri 25 min.) in popoldne ob 2. uri 50 min. (dohod ob 4. uri 15 minut). — Tako vsaj se nam poroča. (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dn^ 10. decembra XLn. sejo. — Navzočni: Prvomestnik: Tomo Zupan. Odborniki: Matej Močnik, Ivan Murnik. Luka Svetec (podpredsednik), dr. Jos. Vošnjak (denarničar), Andrej Zamejec, Anton Ž logar (zapisnikar). Drugi odborniki službeno zadržani. Od nadzorništva: Oroslav Dolenec. — Blagajnik poroča o prispelih doneskih raznih podružnic, le nekatere se že niso odzvale. Denarno stanje je ugodno, — osobito vsled dovoljene podpore visokega deželnega zbora kranjskega v znesku tisoč goldinarjev, in velikodušnega že izplačanega volila pokojnega rodoljuba g. Frana Kotnika v svoti 500 goldinarjev. — Tajnikovo poročilo o tekočih stvareh in njih rešitvi vzame se na znanje. Družbeni »Vestniki", vsprejemnice za dosedaj zglašeno število članov in po nekoliko zvezkov »Knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda" so izvan Kranjske že razposlani, v kratkem jih prejm6 i podružnice po Kranjskem. Ako bi katera slavnih podružnic vsled kake pomote ne prejela vsega v redu, naj se blagohotno zglasi pri vodstvu. — Slavna »Matica Slovenska" je po ravnatelju Fr. Bradaški darovane vse letnike »Novic" blagodušno prepustila družbi sv. Cirila in Metoda. — Par podružnic je zopet v osnovi. — V zmislu poročil odbornikov Murnika, Močnika in dr. Vošnjaka podeljenih je uekaj podpor. — Gled^ družbenih šolskih zavodov odredi se potrebno. — V zmislu poročila odbornika kan. Zamejca ukrene se o nasvetovanem rokopisu. (Veleč. g. Ignacij Blihm) se je zaradi bolehnosti odpovedal svoji službi kot superijor oo. Laza-ristov, izstopil ob jednem iz kongregacije ter šel za nekaj časa v počitek k svojemu prijatelju č. g. Janezu Teranu, župniku v Ljubnem na Gorenjskem. (Hvale vredno.) V št. 269., dne 22. nov. t. I. smo mej dnevnimi novicami objavili tudi poročilo iz Vremske doline, da je dne 20. novembra v Gor. Vremah pogorel Josip Cerkvenik, ki je bil sicer zavarovan pri zavarovalnici »Riunione Adriatica di Sicurtk" v Trstu, pa za tekoče leto ni plačal zavarovalnine, ki je bila zapala že 22. oktobra t. I. Izrazili smo tudi upanje, da mu imenovano zavarovalno društvo ne bode odreklo odškodnine. — Z ozirom na to notico nam naznanja glavni zastop društva »Riunione Adriatica di Sicurta" v Ljubljani (glavui zastopnik gosp. Ivan Perdan), da je Josip Cerkvenik že prejel vso zavarovano odškodnino, dasiravno ni imel nikake pravice tirjati jo od imenovanega zavarovalnega društva. (Klub amater fotografov) ima v ponedeljek dn^ 15. t. m. svojo mesečno sejo v prostorih c. kr. obrtne strokovne šole. Pričetek ob '/» 8. uri zvečer. (Dr. Fr. L. Rieger) je dne 11. t. m. slavil svoj 72. rojstveni dan in tem povodom prejel od j raznih strani mnogo čestitk. Da-si je slavni češki j rodoljub že osivel v boju za pravice češkega n4-1 roda, vendar je duh njegov še vedno čil in zdrav. Bog mu daj še muogo let! (Novo vino.) Pri dražbi graščinskega vina v Veliki nedelji prodajalo se je vino od 30 do 42 kr. liter; največ so ga prodali po 36 kr. Strtinjak pride torej na 113 gld. (Pregledovanje krajevnih imen) Povodom prihodnjega ljudskega štetja je odredilo notranje ministerstvo, da se pregledajo tudi krajevna imena in stori konee vednim pritožbam zaradi grozovitih spak, katere moramo čitati na deskah v vaseh in na razkrižjih. Komu ne pridejo na misel »Gesindel-dorf" (Družinska Vas), »Zerissendort" (Razdrto) itd.? (Ogrsko viM.) Kaka vina dobivamo iz Ogrske, ! bodi kot dokaz pismena ponudba, katero je poslal j neki židovski tovarnar iz Dečina n./L. ogrskemu I trgovcu z »inom, kajti žid je gotovo vedel, zakaj iu kam naj pošlje nastopni list, ki sldve: »Dovoljujemo si (!) Vam s priloženim vzorom ponuditi sigurno neškodljivo barvo na črno vino, ki je brez škodljivih snovij, in sicer stane kilo barvila 1 gld., naj- manj za 100 kilo 85 gld; barva 100 kilo na belo vino iz rafiuade stane 40 gld.; glicerin, kemično čist, beli, 70 gld., 100 gld. itd." — Ni urada, da bi zaprečil to sleparijo? Ni nobene postave, koja prepoveduje prodajo barv za ponarejanje vina, in ki bi obvarovala krčmarje in občinstvo, koje pije vino, goljufiie in oškodovanja zdravja? (Nadvojvoda zagovornik — materinega jezika.) Pismo nadvojvode Josipa cesarskemu sodniku Em. Rejbulu v Mali Porubi na Ogrskem je jako zanimivo. Znano je, da se je ljudomili nadvojvoda Josip, sin nekdanjega palatina Josipa, rad pečal s poznavanjem — ciganskega jezika in je na svetlo izdal tudi cigansko slovnioo. Nedavno je pisal napominanemu sodnikn nastopni list: .Ljubi moj ciganski sodnik! Tvoje pismo z dnč 24. avgusta sem že prejel, in ker ti ciganski umeješ, pošiljam ti svojo knjigo o ciganskem jeziku, da bi se iz nje učili tvoji otroci. Koliko je ciganov v tvoji občini? Kaj delate? Delajo li vsi? V koliko hišah bivate? Umejo li vsi ciganski? Veliki dobrotljivi Bog daj tebi, tvoji ženi in otrokom tvojim trdno zdravje, veliko srečo in blage dni. Nadvojvoda Josip." — Kako poučen je ta vzgled nadvojvodov za iste, zlasti zaslepljene slovenske stariše, ki ne privoščijo otrokom svojim, da bi se naučili materinega jezika, ter jih s surovim terorizmom silijo v tuje, ,schulverein"-ske šole! (Telovadno drnštvo »Celjski Sokol") ima prvo redno občno zborovanje dn^ 20. decembra t. I. ob 8. uri zvečer v prostorih celjske čitalnice. Dnevni red: 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Posvetovanje zaradi društvenih prostorov (telovadnice). 4. Slučajnosti. — K polnoštevilni vdeležbi vabi Odbor. (Letošnja zima) je postala kaj občutna vsled ostrega severa, vendar jo mladina pozdravlja z radostjo, ker zd-njo prišle so prijetne ure na drsališčih. Ob jednem se vrst^ zimske zabave, koncerti, venčki itd , dočim revne družine pod mnogimi strehami drht^ mraza in glada. (Bralno drnštvo v Kostanjevici) bode imelo dn6 28. grudna t. 1. v svojih društvenih prostorih redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo knjižničarja; 5. razni predlogi; 6. volitev novega odbora. (V Brežicah) bodo koncem tega meseca volitve v okrajni zastop. Kakor kažejo prvotne volitve, utegnejo podleči nemškutarji, ki so bili doslej na krmilu. (V Lipnici) ua Štajerskem so ustanovili podružnico društva »Siidmark", pri kateri so slovenski odpadniki najhujši rogovileži. Poturica hujša od Turka! (Sadjarsko drnštvo) za mariborsko okolico je dn6 4. t. m. volilo nov odbor, v katerem so gg.: Fr. Robič, c. kr. nadzornik, predsednik; dr. Ferk, namestnik; učitelj K. Sket, tajnik; trgovec S. Fon-tana, blagajnik ; Stiegler, Girstmayr, Nerat in Reich, odborniki. (Tatvina.) Včeraj so y Sežani zaprli čevljarja J. Zabriča, o katerem sumijo, da se je vdeležil tat-viue meseca junija, ko je bilo na tamošnji pošti ukradenih 2400 gld. Našli so pri njem knjižico poštne hranilnice, glasečo se na 600 gld. (Izneverjenje.) Iz Divače se poroča, da so tamošnjega poštarja prijeli in izročili sodišču v Sežani, ker nekda v poštni blagajnici manjka nad dva tisoč goldinarjev. (Poljska naselbina v Pariza) jo sklenila raz-družiti vse poljske ustave in društva, ki so podpirala v Parizu bivajoče uboge Poljake, ter društvena imetja podariti krakovski akademiji ved in umetelnosti. Raznoterosti. — Društvo katoliških pomočnikov. Dandanes je 730 takih društev s kakimi 60.000 udi in 40.000 častnimi udi. Prvo društvo se je osnovalo 1845. leta v Eiberfeldu; v Koloniji živi tako društvo od 1849. leta. V hiši delavskih pomočnikov v Koloniji se je od 1853. do 1890. leta preskrbovalo 63.000 društvenikov brezplačno. — Koliko prebivalcev ima Beroiin? Vsled najnovejšega ljud.skega popii^a živi v glavnem mestu nemškega cesarstva 1,574.485 duš. — „Slavnost". Ko je preteklo deset let, odkar je imel neki ruski trgovec svojega najboljšega konja, priredil je pn te) priliki »slovesnost", katere se je vdeležilo do 100 Ijadij. T obedai dvorani je visela deska, na katerej so bile zaznamovane vse zmage »slavljenca" pri dirkab. V priznanje svojih vrlin je dobil imenovani konj velikanski kolač z ovseno kašo in srebrno okovano opravo. Po obedu je šel gospodar i vsemi svojimi gosti v konjski hlev. Pili 80 Šampanjec iu posestnik konja je napil »slav-Ijencu", na kar mu je steklenico šampanjca zlil v grlo. V ta namen povabljeno pevče je pa zložilo slavnostno pesem na konjsko paro ter jo prebralo vpričo navzočih gostov. Na to so se vsi povrnili v hišo, kjer so še na dalje praznovali izredno konjsko slavnost. — Kako si francoski republikanci pomagajo, do so izvoljeni. Nedavno so na Francoskem zgradili več kilometrov železnic, pri katerih bo gotova izguba. Kilometer železne ceste velja dostikrat 385 000 frankov, a donaša pa komaj 5000 frankov. Tudi mnogo nepotrebnih šol in poslopij se izvršuje iz istega namena, da se namreč republika utrjuje, posebno pa zagotavlja volitev republikanskih poslancev. S takimi zgradbami naredi republikanci mnogo Ijudij za volilne poganjiče. Posvetni učitelji so politiško sredstvo v rokah prefek-tovih. Iz istih razlogov se vedno pomnožuje število uradnikov, za katere se vsako leto sto milijonov več izdaje, kakor 1877. leta. Teleg^rami. Ounaj, 12. decembra. Razven dr. Trojana 80 izstopili iz staročeškega kluba tudi Adamek, i Hajek in Vesely. Dunaj , 1.3. decembra. Pruska vojaška deputacija je danes razkazala slušateljem vojne j šole novi bojni šotor. — Demokratsko osrednje ' društvo je razpuščeno zaradi prestopka pravil. Dunaj, 13. decembra. V državnem zboru je vlada predložila predlog za podaljšanje postave z 1875. 1. z ozirom na oproščenje kolekovanja. Državni zbor je sprejel brez razprave p-edlog za umeščenje bosensko-her-cegovinskih čet v Avstriji, sprejel postavni načrt za razširjenje vojaške postave za vdove in sirote v drugem in tretjem branji ob jednem z Jaquesovo resolucijo, katera vlado nujno pozivlje, naj razširi oskrb tudi na vdove, katerih soprogi so vže pred uveljav-Ijenjen zakona umrli, ter naj izposluje zakonu ustavno potrjenje. Istotako ste bili sprejeti resolucija zdravstvenega odseka državnega zbora glede na Eoserjev predlog zadevajoč ustanovitev zdravstvenega urada, in resolucija istega poslanca glede na objavo v prodajo namenjenih tajnih zdravilnih sredstev in obdačenja farmacevtiških specijaiitet. Praga, 1.3. decembra. Priziv mestne občine v Vinohradih proti razsodbi ces. na-mestništva, ki ni potrdilo imenovanja škofa Strossmayerja častnim članom, je ministerstvo zavrnilo. Pariz, 13. decembra. „.Journal des Debats" priznava finančne vspehe avstrijskega finančnega ministra, naglaša zboljšanje avstrijskih financ, kar je zasluga vlade, ki je odprla nove vire dohodkov, in vedno rastoče državne davčne močii Umrli ho: 9. decembra. Alojzija Smole, delavčeva hči, .5 me.secev. Krakovske ulice 9, hripa. — Terezija ČIžman, gostija. 82 let, Uliee na grad 4, marasmus. — Peter Lapajne, delavčev sin, 4 leta, Havptmanca 11, jetika. 12. decembra. Ivana Košir, zavarovalnega agenta žena, 24»/i leta. Mestni trg 10, jetika. — Jožefa Družnik, črevljarjeva iena, 26 let. Trnovske ulice 11, jetika. VromeiiMko Nporo^IIo. Cas opazovanja 12 Sla nje v * t r r Vreme « 1 zrftkoD)9ra ▼ mm toplomera P« C«izija .M ^ fi ON « 3S cs C 739 3 7400 742 3 -116 —50 —84 fT svzli. n « oblaiino jasno t, 0 00 7 u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee. Srednja temporafura —8 3°, za 7 .5° pud normiilom DiinajNka borza. (Telegrafično poročilo.) 1.3. decembra. Papirna renta po 100 gl. fs 16% davka) 89 gld. Srebrna , 5% „ 100 „ » 16% » 8!» „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . 107 , Papirna renta, davka prosta......102 , Akcije avstr.-ogerske banke .... 982 Kreditne akeije ......... 302 London........... . lin „ Srebro ............ _ ^ Francoski napoleond. . .......'j „ Cesarski cekini......... . .5 „ Neiuske marke . ....... 56 „ 20 kr 20 "/O „ 75 I 10';,. 46 , 52<;, Tržne cene v Ljubljani dne 10. decembra. 1 gl.jkr ------- — «1 KI. Pšenica, hktl. . . . 6 55 Speh povojen, kgr. . _ 64 i Rež..... 4 65 Surovo maslo, „ — 70 j Ječmen, » ... 4 22 •lajoe, jedno » — 4 Oves, „ . . . 3 09 Mleko, liter .... — 10' Ajda..... 4 71 Goveje nie.so, kgr. . — 60 Proso, „ ... 4 5S Telečje „ , . — 60' , Koruza, „ ... 5 2i Svinjsko „ ,, . — 56' Krompir, „ ... 2 41 Koštrunovo „ „ . — 36 1 Leča, „ ... 10 _ Pišanec..... — 50 lOrah, „ . . . 12 _ Golob ..... _ 16 Fižol..... 8 — Seno, 100 kgr. . . 1 78 Maslo, kgr. — 90 Slama, „ „ . . 1 78 Mast, _ 66 Drva trda. 4 □ mtr. 7 _ j ^peh svež. — 54 „ mehka. , „ 4 80^ pripravljena od lekarja OABR. PICCOLI-ja v IJubljanl, Je uplivno zdravilo, katero krepči želodeo, mehča,, čisti, odpravlja ,zUto žilo in odganja g^liste. Sestavljena je iz zdravilnih, v rast-[linstvo spadajočih snovij ter ni nikako [drastieno učinkujoSe, marveč lahko, de-I lovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne škoduje, če I se prav delj Oasa rabi. Esenco za želodeo poSilja iz-jdelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gl. 1 36; po 24 za gld. 2-60; po .36 za gld. 3'84; po 44 za gld. 4 26; po 65 za gld. 5-26; po 110 za gl. 10-30; po 550 za'.50 gld. Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Ljubljani v lekarni „Pri angelju". Dunajska cesta, v steklenicah po IS kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. (60—14) •T. tovarnarja v Št. Valentinu na Spodnjem Avstrijskem, irasih m za 11 Nil je je najboljše sredstvo, da se usnje ne premoči. Za likanje usnja se priporoča ravnokar izumljena, pred ponarejanjem s C. in kr. privilegijem zavarovana tinktura za u Milje. Glavna zNloga v Ljubljani pri gg. Schusnigu In Weberjl, ni« več pri Krisperji. (16—11) Svarimo pred ponarejanjem. 'VlJ 'S- Izdelovatelj cerkvene posode itd. ^ '-liiiiki.jtiiiH 1 sv. Petra cesta ^^ št. 27. Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p- n. cerkvenim predstojnikom po iiajiilžjl ccni v najnovejših in lepih oblikah. (26) I Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. Ta tovarna izdeluje po prftv nizki ceni ceriraeorilie iolmriDoiiije Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevalni pogoji so ugodni. Ceniki orgelj in harmonijev poHitjajo se zastonj, V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in reelno ti tvrdke. (-a- 4) Koverte s firmo priporoča Tvatoliska Tiskarna po nizkej eeni. Ravnokar je izišla knjiga: TAXIL: Izpovedanja 1biYšega ^nprostomisleca. 18 p61 8«. Cena 60 kr., po pošti 65 Dobiva se V Katoliški Bukvarni v Ljabljani. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! najnoTojj« ficstava T raznih velikostih. Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, auiomatične stiskalnice za zeleno pičo Mlatilnice, čistilnice in vltala. stroji za ropkanje turšice. sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah. IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78. Katalogi In vsnkn pojasnilo nn /ahtcvanjr gratis in fninko. Razprodajalcem najugodnejši pogoji. (10—2) Sposobni zastopniki se ličejo ter dobro plačajo. "KS št. 23.00». Vabilo. (3-1) Že mnogo let oproščajo se blagotvoritelii čestitanja ob novem letu in ob godovih & tem, da fi Jemljd oproBtne listke na Icorist uboinemu saklada. Na to hvalevredno navado nsoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dodatkom, da sta razpečevanje oprostnih listkov tudi letos drage volje prevzela gospoda trgovca Karol Karinger na Mestnem trgu št. 8 in Albert Schaffer na Kongresnem trgu št. 7. Vrhu tega bodo v smislu obstoječega ukrepa obHn.skega sveta mestni uradni sluge kakor lani tudi letos raznašali oprostue liftke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev m na vpisni poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejana razločna adresa. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ii*a vsakokrat ob 10. uri dopoldne. Dotični pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni mestnega stavbinskega urada v navadnih uradnih urah vsakemu na ogled. Dotični podjetniki se vsled sklepa mestnega magistrata z dne 5. tlecembra t. 1. opozarjajo, da se bodo sprejemale ponudbe le posamez^h obstoječih firm in posameznih podjetnikov in da so določena vadija pred dražbo dražbenemu komisijonu vročiti ali pa pri mestni blagajnici deponirati. IKEeitiil magistrat dne 11. decembra 1800. i i i i FERD. BllINA S KASCH Židovske ulice štev. 1 L.IVBL.JA\A Židovske uliee štev. 1 priporočat.-! svojo bogato zalogo vseh vrst rokavic od uanja (lasten izdelek), kakor ludi kaj trdne volnate zimske rokavice za gospode in gospš. Velika izbera (10-10) zimskih čevljev (Filzsehuhe) nizkih in visokih, dalje nepremočnih gumi-devljev (Gummitlberschuhe) za otroke, gospode in gospe. — Izdelujeta in imata v zalogi kirurgične obveze hi kilne luisove jamčeno najnatančnejše ia trpežne, istotako razne kirurgične priprave. Velika izbera pet^ili^ kniree^o-r In tai^tile; kravat, hlačnikov, krta 5, glavnikov, mila in parfbmov. Zaloga pristnega ameriškega gumi-perila v vseh modnih oblikah; najnovejše v ohiifon-, zavratnikih in manšetah. Telovniki, nogovice, tudi normalno perilo "JLS po profesor Jiigrovem sistemu. jfžE" Vse po najnižjih cenah. Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Farizn 1867, Dnnaji 1873, Parizu 1878. ^ Klavirji na obroke za na deželo NaloiiNki krilasti klavir, planine (52-49) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld., 550 gld., 600 gld., 650 gld., planine za 350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. W Izposojilo klavirjev za na ^želo pod najugodnejšimi pogoji. ces. in kralj, v Dunajskem dvorni zvonar Novem Mestu priporot-a zalogo zvonov za zvonike, lepo- in soglasne zvončke vsake velikosti in vsakovrstnega glasu. Za doloi-en glas, popolno in uisto ubranost in blago-glasje zvonov se jamei, kakor tudi za lepo umetaljno litje in najboljšo rudnino. Nadalje priporoča Jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in iz lesa po svojem najboljšem in pri-znatem sistemu za lahko zvo-njenie Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, cend In z najugodnejšo plačilno pogodbo. L. 1S3Š. ustanovljena tovarna je prodala že 4710 zvonov, ki so tehtali 1.272.800 A-^. Odlike: Zlati križec ra zasluge s krono 1. lHli7., „dre svetinji za napredek' dobljeni na dunajski svetovni razstavi 1873. 1. za zvonove dunajske rotirne cerkve. Odlika zlate svetinje na dunajski obrtnijski razstavi 1880. I, in častne diplome na obrtnijski razstavi 1889. 1. v Hudejevicah {Hudiceis) itd. Ud. Vrhu tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke. ((24—22) LepogliSR« zvenčkuljs s štirimi zvončki za zakristije po 25 gld in višje. Lepaglaini altm« zvtačkulj« od alpaka » štirimi zvončki po 14 gld., s tremi po 11 gld ; od mrdi (mesinga) s štirimi zvon^-ki po 10 gld., s tiemi po 8 gld. Obrazci in ceniki »e potiiljajo brezplačno. Prodajalnica in posojilnica Iclavirjev A. TMerfelder, Dunaj, VII., Burggasse71. ^ Gradec: Lekarna Vendellna pl. Trnk6czy-ja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „pri sv. Frančišku", (ob jednem kemična tovarna). V., Hunds-thurmstrasse 113. (10) Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkdczy-ja, „pri zlatem levu", VIIL. Josefstiidterstrasse 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. TrnJ((iczy-ja, „pri Radec-.....vpla Nepresegljivo za zobe Lsalicilniifliiliiavoila aromatična, upliva okrepčevajoče^ zabranjuje gnjilobo zoli ter odstra' njuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. II. sallciliii iM Drašek splošno priljubljen, uplivajako okrepčevajoče terohranuje zobe svetlo-beie, a 30 kr. Navedeni sred.stvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Ubald pl.Trnkdczy dlplomovaiii posestnik lekarne in kemik, poleg mestne hiše v Lja-bljani. kiju", IIL, Radetzk.vplatz 17. JJžf- Zunanja naročila se s in^vo pošto izvršujejo. - c; I: ": -iT v-J ■ 7;-;!'v-;. T Tsrt V-''* < issi lelep: trez telefona le gld. 4*50 in strelovodov, hisnih telegrafov in telefonov M so vedno na razpolago, m Za dobro, zanesljivo in točno FaI delo jamči, cena je kar mo- ^^J goče nizka. Josip Rebek,| (prej Karol Aiičin) li^ii^^^arslii mojstei', 13 Francovo nabrežje I^ubljana Francovo nabrežje 13. priporoča svojo izborno zalogo lepo, natančno in trpežno izdelanih Mediimfei ogoajiSč okov za okna in vrata; izdeluje tudi (8) M železne ograje ^^ M [4] v vsakovrstnih oblikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in sploh vsa [ŠJ i J ključarska dela po najnižji oni. k i Sprejema naročila iz mesta in z dežele ter je izvršuje točno, poceni in lai zanesljivo. [#] Posebno opozarja na svojo na Kranjskem največjo zalogo elekfrotelinifnih proizvodov katera omogočuje najzaneslj.vejšo vpeljavo telegrafov in hiinih telefonov v W poljubni dolgosti. Slednja priporoča So posebej cenjenim gfr. trgovcem in tovar-'441 narjem v varstvo pred tatovi in svrho hltregu poslovanju. ^ Prečast. duhovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posest- • 4 ||J nikom se priporoča za napeljavo ^ ^^^ i^ti^elovoclov, katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnovešem zanesljivem ^ načinu; popravlja tu
  • o ill mo^^iio iiai-ojeii«, Štedilna ognjišča Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malili urah iu uiajhuimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji Ktojali, kalcor tudi lesei)'"' ocvi inesingaste ZE trombe in ventile in železna okova. aB«. »Ja SNSs (50) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tadi tte dobiva zmirom sreši dovski mavec (Lcmjenfelder Gijps) za (fnojenie pol}a. laoišjjLšii raggHPggS raJoglg rcJcralg gmMSČIPIMraSlEPŠEliS? Ejtaorg EiBaig Eteaa iteSja tšjKrain] EiaSrč Šiminl šiciSič Ek Sargove glicerinove speeijalitete. Odkar s'a izumila glicerinove speeijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg. rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in Jrujii udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te speeijalitete priporočajo: prof. baron Liel ig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, cesarski svetnik pl. Scherzer itd. itd , dvorna zobozdravnika Thomas na liun.iji in Meister v Gothi itd. Glicerinovo milo, piavo, neponarejeno v papirji 60 kr . t škatljici 65 kr., v deščicah po 3 kovčke vkupe 00 kr. v škatljici po 3 koščke......60 kr. Medeno frlieerinovo milo v zavitku po 8 koščke........60 „ Tekoče (rlieeriiiovo milo v steklenici............65 „ (Najboljše sredstvo za rnzkave noge in nečisto polt.'> Olicerinova ustna krema v steklenici............50 „ Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) t steklenici gl. 1,— Toaletno kurbol-srlic-erinovo milo v zavitku po 3 koščke . . . , „ 1,20 li i I IIDIIV^r glicerinova zobna krema po........„ —.3.j n.-lliiriF^r.l l. (^vrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) F. A. Sarg^ov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah. (7) Prihodnji božični semenj 'V P: ^ B| TT T isaji bode letos v ponedeljek 15. decembra. dne 8. decembra 1890. (2_2) ^Viitoii JŠtepio, župan. št. 22.068. Razglas. (3-1) Kakor znano, se ima I. 1801. zopet vr.šiti iiia Kele:^iiiiio ALBIN-a O. AHČIN-a, v LJUBLJANI, GledaUške uUoe štev. v^ MM' O 3 (P< HH Si: o ' s>> — < O O ^ -.i ^ ~ ... co \P »S W tU o v CD L?—( Staro železo, mesing, baker, kositar, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah. (12 r) po staleži 31. dne decembra 1890. I. §§ 19. in 28. predpisa o ljudskem popisovanji, kateri je bistven del postave z 29. dne marca 1809. I. (drž. zak. št. 07.) določata, da je vsak stanoviški imejitelj, oziroma vsak družinski glavar obvezan, glede onih staneviiču pripadajočih moških oseb, ki so rojene v letih od 1871. do vštevšega 1881. in imajo domačinstvo v jednem v državnem zboru zastopanih kraljestev in deželd pripravljen imeti koleka prost, brezplačno preskrbljen posnetek iz l^ig-rojstvenic ali pa poverjen prepis rojstvenega lista. Vsak stanoviški imojitelj, oziroma družinski glavar, v kojeira stanovišči so nahajajo tako osebe, jo torej, ako že nima povorjencj^ii prepisa dotičnega rojstvenega lista, obvezan, da si preskrbi najpozneje do konca tekočega leta potrebni rojstveni list. Obrniti se mu je zategailelj nemudoma na dotični župni, oziroma matrični urad, pri katerem je krst, oziroma rojstvo zabeleženo, da dobi omenjeni za ljudsko popisovanje potrebni rojstveni list. Ob enem bodi prebivalstvu ljubljanskemu priporočeno, preskrbeti si za vsak slučaj pravočasno sploh pri izpolnitvi nazna-nilnic potrebna dokazila, posebno rojstvene in domovinske liste ali mestu teh tudi delavske aU poselske knjige. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 25. novembra 1890. Župan: GRASSELLI s. r. TUk .Katoli«ke"'Tigk»me'' v Ljubijam.