Posebno ukoslovie rahinskega pouka v narodni šoli Mnogo se ravno v teh dneh razpravlja o Lavtarjevi metodi računskega pouka. Vse razprave vzbujajo mnogo zanimanja, ker odgovarja Lavtarjev sestav računskega pouka povsem modcrni metodi delovne šolc in modernemu postopku. Inozemski pedagoški krogi smatrajo in prikazujejo metode, ki jih je Lavtar uporabljal že pred 30 leti, kot novost in najmodernejši pedagoški izum. Doslej so izšle vse Lavtarjeve računice za osnovno šolo, predelane po novcm učnem načrtu, do prihodnjega šolskega lela izide tudi računica za višjo narodno šolo, ki bo uporabna za kmetski, obrtni in trgovski tip višje narodnc šole, za kmetsko in gospodinjsko nadaljeu^lne šole. Pravkar je pa izšlo »Posebno ukoslovje ra^unskega pouka v narodni šoli« od Luke Lavtarja, ki je odobreno od ministrstva prosvete kot učna knjiga pod O. N. br. 33578 od 13. V. 1933. Cena 48 Din. Str. 183. Knjiga je neobhodno potrebna vsakemu učiteljskemu kandidatu, da se uvede v postopek pri računskem pouku. vsakemu učitelju, da se upozna z Lavtarjevo metodo in pri uporabi računic ter učiteljskim knjižnicam. Vsem pedagogom jo toplo priporočamo. Danes, ko je minulo skoro 20 let po Lavtarjevi smrti in 30 let po izdanju njegovih temeljitih računsko-metodičnih del, vidimo v Lavtarju najizrazitejšega pionirja in pobornika pedagoške smeri, ki jc zmagala v sodobnem iskanju prave poti za uspešno poučevanje računstva. Lavtar je bil rojen učitelj-psiholog. Prisluškoval je v otroško dušo in je v dolgoletnem podrobnem delu ustvaril učna navodila, ki so žela splošno priznanje pri vodilnih računskih metodikih. Poglejmo samo, kako smotrno upošteva glavne ideje stremljenj delovne šole! Samodelavnost otrok pri računskem pouku zahteva tudi on v najvišji meri. V tem se^a kot izboren poznavalec otroškc psihe celo globlje, ko marsikateri sedanji računskih metodikov. Lavtarju ni samodelavnost le v tem, da otroci pri pouku sami prinašajo naloge, sami ugibajo, sklepajo, izvršujcjo itd., ne, Lavtar polaga s svojim, do najmanjših podrobnosti premišljenim učnim postopanjem v otroški duh vse niti računskega spoznavanja za daljšo dobo, tako da otrok po raznih analogijah gleda v učnem poteku mnogo ča- sa naprej, da najde v novi snovi sličnosti s prejšnjo, da si more potem sam pomagati, in da v njegovem duhu učna snov dozoreva ter naposled dovede do novih učnih podatkov, z Lavtarjem povedano: da pade otroku v naročje kot zrel sad. Domorodnost uporabnih nalog zajemlje iz stvarnega pouka: vse to Lavtarju ni tuje. Za naloge priporoča, da so v tesni zvezi s stvarnim poukom, da so zajete iz izkustvenega kroga otrokovega, ker imajo samo take naloge psihološko upravičenost za stališče računskega pouka v okviru celokupnega pouka. Lavtar nadalje zahteva, da učenec sam dosti piše, riše, upodablja, torej da se udejstvuje sam povsod tam, kjer je to v prid računskemu pouku. Lavtarju očitajo, da je njegov račpnski pouk preveč sistematičen in da ima preveč podrobnih stopenj. Meni se vidi, da je baš to njegova vrlina. Računski pouk mora biti strogo sistematičen, videti moramo v njem točno določene stopnje. ki si sledijo kakor verižni členi in pri katerih ne sme biti skokov, če hočemo, da veriga drži. V sistematičnem nanizanju poedinih stopenj, ki izhajajo druga iz druge, je Lavtar mojster. Iz njih se baš zrcali njegovo življenjsko delo, ker je vsak korak dobro prcmišljen, v dolgoletni praksi preizkušen in šele potem sprejet v sistem. Tudi Lavtarjevi »razvojni obrazci« ine ugajajo vsakemu. Lavtar pa zasleduje z njimi namen, da vzbudi v učenčevem pojmovanju misel, kako prehaja v računstvu konkretna snov v abstraktno, v mehanizem, in kako se računske operacije poenostavijo tcr spravljajo na skupno osnovo. Če je učenec videl par takih razvojnih obrazcev, si ustvarja nadaljnje sam. Še mnogokaj bi se mojlo povedati o Lavtarjcvem delu. vem pa da bo učitelj, ki se bo z vestnim delom v Lavtarjev sistem uživel, uvidel, kaj pomenja Lavtar za razvoj našega računskega pouka, in bo odobraval, da se s to izdajo vsaj nekoliko popravi krivica, ki sc je Lavtarju storila s tem, da smo na njcgova stremljcnja skoro pozabili. Jaz sem z veseljem zopet enkrat pregledal delo svojega dragega nekdanjega učitelja in želim le to, da bi se njegova metoda prav kmalu uveljavila tako, kakor to delo res tudi zasluži.