Slovesnost v spomin 401etnega vladanjaNjih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. (Dalje.) Pozaeja četiri leta, od 13. do 17. leta, je cesarjevič večidel za učeaje porabil. Se 1. dea decembra 1. 1848 poučeval ga je dr. Columbus o cerkveaem pravu; a drugi dan, 2. decembra, postal je učeaec — cesar. Takrat so bili naš cesar še le 18 let 3 meaece ia 15 dni stari. Nek čaaaik pisal je takrat to-le: ,,Kroaa avstrijska, aajdražji zaklad ua vsej zemlji, je bila do marcija 1. 1848. kaj lalika; eaa beseda, en pogled cesarja bila je zapoved blizo 40 milijoaom zvestib. Avstrijaacev. I'a prišlo je drugače. (Jesar Franc Jožef I. naložili so si za avstrijsko kroao najtežje breme na svojo mladostao glavo. Veselje zlatega, mladoataega čaaa zamenili ao z aepopisljivimi skrbmi ia težavami, katere ajim prireja vladaaje aaše velike domoviae, v katerej biva toliko različnih narodov!" — Res, da v nobeai državi ae prebiva toliko narodov, kakor v aašej Avatriji. Pa cesar so rekli, ko so vladanje nastopili, da hočejo vsem svojiin otrokoni, to je vsem Avstrijaacem iiaj si bodo aaroda, katerega koli bočejo, pripraviti veliko proatorao iii prijetno hišo, v katerej naj bi stanovali miruo ter se bratovako ljubili. Njihova očetovska ljubezea ovila jib bo v nerazrušljivo zvezo. — Ia kar so presvitli ceaar takrat obljubili, to izpolajujejo vedno aa tanko. l)a naš aloveaski narod ravno tako Ijubijo, kakor kateri koli drug avstrijski narod, ao pokazali leta 1883., ko so prepotovali lepe aloveaake dežele. Takrat pozdravil jih je aamree aekje aa Primorskera nek Slovenec v aemakem jeziku, niialeč, da se njim bo a tem prikupil, ker je njihov materai jezik nemški. Pa varal ae je močao. Ceaar so ga še med njegovim govorom vprašali, ni-li oa Slo veaec. — Veate-li, dragi moji, kaj so mu s tem hoteli reči ? S tem so mu hoteli reči, da aaj ae miali, da oai le nemški umejo, ali pa, da aarao aeinški jezik Ijubijo, ampak vedeti bi moral, da so ajim vsi avatrijaki aarodi v eaakej meri ljubi ia dragi. Vedeti bi moral, da s tein žali svojo laatuo aiater, ker se sramuje jezika, katerega ga je oaa učila. Vedeti bi še tudi moral, da s tem tudi zelo greši, ker žali dva velika svetuika, av. brata Cirila in Metoda, katero ata se celo ajuno življeaje trudila, dft bi storila alovaaske jezike veljavae, kakor so drugi- — Te besede pa, dragi moji, niso samo uaemu primorskemu Sloveacu veljale, atnpak veljajo tudi aam ia vsem Avstrijaacem. Naš presvitli cesar izvolili so si dve imeai, kar sicer pri prejšajih vladarjih in tudi pri drugih vladarjib sedanjega časa ai v navadi. Zakaj neki? Pri krstu dobili so iineaa Franc, Jožef, Karol. Zadaje ime so opuatili; ime Franc izvolili so ai, da jib spomiaja rajnega dedeka, arečnega ceaarja Franca, a ime Jožef pa ljudoljubnega ceaarja Jožefa II., ki je nekedaj celo za plug prijel ter s tem kmetski staa poaebao počaatil. Oai tedaj ljubijo svoje podložae, kakor je aekedaj ljubil cesar Jožef II. svoje; to Ijubezea pa jim mi iz celega srca vračamo, kajti ,naša ljubezea je ajihova moč". — Zelijo pa si areče, kakor jo je imel Franc ; a njibova areča je pa tudi naša sreua. lu ta želja se njim bo gotovo izpolnjevala, dokler se bomo ravnali po ajihovem gealu: Viribua uaitia: ,(Se združeaiini močmi", katerega ao si izvolili 12. dea februvarija 1849. leta. (Dalje prib.)