Uredništvo
in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 16.
Z urednikom se moro govoriti vsak dan od 11.
do 12. uro.
Rokopisi bo no vračajo.
Inserati:
6o«tstopna petit-▼rsta 4 kr., pri ▼eokratnom ponavljanji daje s« popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 53. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu: za colo loto O gld., ?m pol leta S gld., za čotrt lota 1 gld 50 kr., na mosoc 50 lcr., pošiljati;v na dom volja m«-sočno 9 kr. voč.
Po pošti volja
za oelo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za j eden maieo 85 kr.
 »_______________________________
Ljubljani v sredo, 7. januvarija 1885.
Štev. 4.
Tečaj II.
0 položaji na Hrvatskem
piše nam prijatelj iz Zagreba: Hrvatski sabor otvoril je 29. decembra zopet svoje zasedanje, katero pa bode trajalo le kratko časa. Naloga, katero ima sabor v tem času ovršiti, je omejena ter obsega 3amo dovoljenje začasnega proračuna za prvo četrtletje tekočega leta ter volitev kraljevinske deputacije, katera se bode, kakor pravi kraljevi reskript, z jednako depu-tacijo ogersko posvetovala o tem, „kako bi se moglo poravnati nesporazumi]enje med Ogersko in Hrvatsko gledš nagodbenega zakona."
Da se je sabor sklical baš zadnje dni starega leta, povod temu je bila pač ustavna forma, katera zahteva, da se proračun reši pred početkom novega upravnega leta. S po-četka se je pač mislilo, da bode mogoče razpravo o dovoljenji začasnega proračuna ovršiti v prvih treh sejah; pa opozicijonalci skrbeli so za to, da večina ni mogla zadovoljiti ustavnemu načelu. Čudno je, da opozicija, katera se drugače tako rada sklicuje na ustavo, v tem kakor v marsikaterem drugem slučaji sama gazi ustavna načela; saborska večina pokazala je vsaj dobro voljo ; ako ni imela vspeha, ni to njena krivda.
Sploh pa dovoljenje začasnega proračuna ni glavni predmet tekoče saborske sesije, temveč je volitev kraljevinske deputacije ona točka, v kateri se usredotočuje pozornost hr-vatskih politikov. Kakor uže znano, volil je sabor v omenjeno deputacijo naslednje članove narodne stranke: Nikola Krestid, Vukotinovič, grof Pejačevič, baron Živkovič, Miškatovič, pl. Sram, baron Inkey, Milekič, dr. Spevec, dr. Subotič, pl. Josipovih in Vaso Gjurgjevič — torej može, kojih politična preteklost nam je porok, da bodo pri predstoječih obravnavah z Ogersko vestno in možato zastopali interese trojedne kraljevine, z druge pa tudi za to, da ne bodo stavili zahtev, katere bi bile proti interesom in temeljnim načelom države; članovi hrvatske kraljevinske deputacije so vseskozi trezni politiki, računajoči z realnimi od-
Listek.
Naše ribiške razmere.
(Dalje.)
Nahaja se vkup s postrvijo, gledč vode je pa bolj zbirčen. Ne sme biti premrzla, zato ne zaide tako visoko v potoke; pretopla mu tudi ne ugaja, pri 18° R pogine rad, če ne more bežati v hladnejšo, kjer je voda zanj in ne kaže množiti postrvi, tam je njega umetna ploditev na mestu. Ima več zaroda, ko postrv, in ker je ribica uže v 6 do 8 tednih po polnem gibčna, ji ne preti toliko nevarnosti, tudi je spomladi, kadar se drsti, uže več hrane, zaredi se torej lagljo sam, brez umetne pomoči.
Tretji naše plemenite družbe je sulec. Njegova mladost je jednaka postrvini in lipanovi. Gnezdo zapusti v 6 do 8 tednih meseca maja ali pričetkom junija. V prvem letu lovi muhe in druge žužke, potem začne polagoma ropati in strast za l°v ia.Bte z njim. Prime vse, kar
nošaji, ter iskreni prijatelji hrvatsko-ogerske nagodbe.
Naloga, katero imate ovršiti hrvatska in ogerska kraljevinska deputacija, je velevažna za obedve kraljevini. Ozremo li se na dogodke zadnjih dvanajst let, predočimo li si borbe, katere so se vodile v tem času na Hrvatskem proti prijateljem nagodbene ideje, potem se nam usili prepričanje, da je skoro iz-ključljivo bila povod tem borbam interpelacija nagodbenih določeb. Da omenimo samo najvažnejšega hrvatsko - ogerskega spora zaradi dvojezičnih grbov na finančno-erarnih poslopjih na Hrvatskem: ni li ta spor imel svoj izvor v jednostranski, neutemeljeni interpretaciji nagodbenega zakona od strani najvišje deželne finančne oblasti? »Pojasniti v obestranskem sporazumljenji obstoječi nagodbeni zakon", je res najvažnejša naloga narodnih zastopnikov Hrvatske in Ogerske. Da popolna jasnost gledč nagodbe sedaj ne obstoji, to je nedvojbeno.
Med avstrijsko in ogersko državno polovico sklenila se je nagodba, katera se bitno temelf na podobnih načelih, kakor ona med Ogersko in Hrvatsko. Politično-državopravni del avstrijsko-ogerske nagodbe je nespremenljiv, financijalni del pa se ima po potrebi vsakih deset let v obestranskem sporazum-Ijenju modificirati. Iste pravne narave je hr-vatsko-ogerska nagodba, in vender se vkljub sedemnajstletnemu obstanku nagodbe na Hrvatskem tako kakor na Ogerskem pojavlja pogosto dvojba ob interpretaciji posameznih določeb. Nič pa ne diskredituje v toliki meri tak bilateralen ugovor, nič ne zavira bolj njegovo konsolidacijo in popularnost, nego-li, ako se v narodu razširi mišljenje, da posamezne važne določbe ugovora, določbe, katere so se baš vstvorile zato, da se na Hrvatskem ukorenini svest o varstvu narodnosti od strani državne oblasti, da se te določbe razlagajo jedno-stransko, in sicer tako, kakor se to v trojedini kraljevini ni želelo niti tedaj, ko so je stvoril nagodbeni zakon, niti v poznejših časih.
Da se temu neznosnemu stanju enkrat za vselej konec stori, izjavila je narodna stranka
more doseči in si upa premagati, cel6 za la-stavico se požene iz vode. Velik je racam ravno tako nevaren, kakor	ščuka	ali	som.
Meseca junija in julija ga obidejo v mlade-ništvu — do pet funtov — časi še otročji spomini, da pobere mastno muho ali rejenega metuljčka, pozneje se ne peča več s takimi malenkostimi. Pri ropanji se ne zanaša samo na silo	in hitrost, v njegovi	široki	ploščnati
buči je	tudi nekaj lokavosti.	V reki	ali	v po-
toku se nastavi tako, da ima dober razgled po cesti, čaka pri jezeru skrit pod malim šumčkom, kjer je ceste konec, vč poiskati mladež	na plitvicah in klečetih ali	se	plazi
prav polagoma pri tleh pod skalo ali štorom pred ribice, mahne hipoma z repom in trešči med nje ko blisk.
Zmernost ni njegova slabost, posti se le prisiljen, vč dobro ločiti boljšo od slabih rib, nasičen si pa tudi privošči počitka. Od druzega leta naprej začne prerašati svoja sorodnika in jima je toliko bolj nevaren, kolikor večji postaja, prav velik otrebi celo svojo okolico boljših rib, potem se preseli. Umetuo ploditi ga ni težko, le dotične pare o pravem času
v svoji poslednji adresi na Nj. veličanstvo cesarja željo, naj se volijo kraljevinske deputacije, kajti narodna stranka je prepričana, da je nadaljnji obstanek hrvatsko - ogerske nagodbe za kraljevino hrvatsko velevažen. Narodna stranka želi doseči vsaj to, da v prihodnje ne bode nikakove dvojbe o nagodbenih določbah; zadovoljna bode uže s tem vspehom, ako jej uže ni mogoče, udomačiti pri vseh strankah na Hrvatskem bitnost nagodbe. Zahtevati slednje od nje, bilo bi nepravično ; saj tudi na Ogerskem do sedaj tega doseči ni bilo mogoče. Kar pa se je hrvatski narodni stranki sijajno posrečilo, to je, da je prepričala narod o potrebi nagodbene ideje, da je to idejo pri vsaki priliki zastopala; ona ima sedaj pravico zahtevati, da se „po polnem pojasni nagodbeni zakon"; s tem brani ona svoje vlastito delo, temelj njenega obstanka in njenega delovanja.
V	gori omenjenem zmislu delovala bode hrvatska kraljevinska deputacija; kdor več od nje pričakuje, on se ve da 1» z njenim uspehom nezadovoljen. Obravnave kraljevinskih deputacij vršile se bodo v onih mejah, katere so jim označene v kraljevem reskriptu. Obravnavanja rodila bodo torej le ta plod, da se konec stori sedanjemu stanju, ko se na Ogerskem ne \6, kaj se more in sme zahtevati od Hrvatske, a na Hrvatskem ne, kake terjatve so opravičene nasproti Ogerski. Posledica obravnavauj more biti le stabilizacija nagodbe ter posredno položaj, kojega so stari Rimljani označevali s pregovorom: Clara pacta, ioni amici!
Pastirski list novega knezoškofa ljubljanskega.
Te dni izišel je prvi pastirski list novega vladike ljubljanske škofije, milostivega gospoda knezoškofa dr. Jakoba Missije. Ta list je s svojimi priprostimi, a v srce segajočimi besedami pač povsem sposoben, pridobiti prvemu dušnemu pastirju srca in simpatije vseh nje-
ujeti ni lahko. V vodah, kjer so postrvi in lipani glavna plemena, stori ogromno več škode, k«,kor je vreden, in je tukaj za ribiča uajdražja riba; tu ga ne bo gojil, ampak skušal ga kolikor mogoče zatreti. V vodah, kjer je obilica rib manjše vrednosti, mnogo belic, tam je njegov prostor, tam ga je umno množiti, ker malo vredno tvarino prestroji v dober dohodek. Cena se preminja od 1 gld. do 2 gld. 50 kr. kilogr. v raznih krajih.
Ščuka je najhujša roparica, nikdar sita, vedno požrešna, ker le na pol prebavlja; sama se hitro in zdatno zaredi. Preobilni pomnožitvi svojega plemena je le 3ama kos. Začenja se nahajati tam, kjer salmonidi ponehavajo biti stalni prebivalci v tekočih vodah. Ker njeno meso ni posebno — na Dunaji se drži kilo od 80 kr. do 1 gld. 20 kr., jo priporočajo strokovnjaki le za vode, ki niso nikakor več za salmonide.
Krap je za tihe, mirne vode, kakor je Ljubljanica na barji, za topi i jezera in ba-jarje. Njegova cena preseza nekoliko ono ščuke, meso ima jako okusno, toda prepreženo s koščicami, kakor vse belice. Bajarski se sme
govih vernili, tudi onih, ki jim dosedaj ni bila dana sreča in priložnost, spoznavati ga osobno.
V	začetku spomina se bridke in težke zgube, ki je zadela zadnji čas škofijo ljubljansko s smrtjo tako odličnih, tako izvrstnih mož, kakor sta bila prejšnja škofa dr. Vidmer in dr. Pogačar, in zadnjemu za naslednika odločeni dr. Gogala.
Na to naglaša, kako težko da je breme, katerega prevzame z novo častjo, ker mu ne bode pred stolom božjim odgovora dajati samo za to, kar je sam storil ali opustil, ampak tudi za svoje verne, za toliko tisoč duš? In to breme je ravno dandanes še težje, ko luč sv. vere bolj kot kedaj ugaša in otemneva, ko se človeštvo čedalje bolj obrača od Boga, ter ves svoj up utaplja le v svetne reči.
A brez tolažbe ni, ko prevzema, klanjajoč se višjemu klicu, to težko breme. Razen pomoči božje, na kojo trdno zaupa, tolaži ga tudi to, kar je uže prej, predno je prišel v deželo, pohvalnega čul o vernosti in pobožnosti prebivalstva kranjske dežele; in tolaži ga pred vsem, da mu je celo Veličanstvo našega cesarja reči blagovolilo: „Kranjsko ljudstvo je dobro ljudstvo11.
Vse to tedaj daje mu tolažbo ter ga navdaja z nado in upom, da mu njegovi verni kot svojemu višjemu pastirju ne bodo odrekali pokorščine, in če tudi ni te dežele sin,
»Res je sicer", nadaljuje, „da nisem otrok vaše dežele in da doslej nisem bil v vrsti blagih in izvrstnih duhovnikov vaše škofije; a katere dežele lastni sinovi so bili aposteljni, ko so bili iz Judeje odposlani, po celem svetu oznanjevat poročilo o izveličarji? Ne, ne, vem, da vaše versko prepričanje ne preneha kraj mej vaše dežele in ne skrbi me po vsem tem, kakor ste me dosedaj sprejeli, da bi se mi vtegnilo pri vas goditi, kakor Jožefu in Mariji v Betlehemu, ter bi jaz zato, ker sem tujec, trkal in trkal na vrata vašega srca, pa bi se tudi meni primerilo, kakor Gospodu Jezusu Kristusu, o katerem nam povč apostelj, da ga niti njegovi niso sprejeli. Ne bojim se tega, kajti predvsem ste katoličani, kateri s klicem: „Oče naš“ Gospoda Boga vsaki dan kot očeta vseh ljudij pozdravljate in torej vsacega človeka, kedor in od koderkoli si bodi, kot brata v Kristusu sprejmete."
Kakor uže gori omenjeno, vzbudile bodo lepe te besede v srcih celega prebivalstva na Kranjskem ne gledč na stan in narodnost naj-prijetneji odmev.
Politični pregled.
Avslrijsko-ogerska država.
„Triester Zeitung" poroča, da je naučno ministerstvo na podlagi resolucije poslanske zbornice odredilo, da se laški gimnazij in realka v Spljetu spremenita v srbsko-hr-v a t s k e.
šteti prav za prav med domače živali. Krape opitajo, kakor prašiče, in blizu z ravno isto tvarino.
Klin sicer ne spada v to plemenito in polplemenito družbo, vender je treba govoriti o tem prostaku zaradi njegove porednosti. Večjega lopova ni, povsodi se uriva in odjeda boljšim kruh. A da bi bil samo to, on tudi krade in je celo zvit tat. Pri ribiški koufe-renci na Dunaji so imeli praktiki v svojih prostih pogovorih mnogo pritožb o njem. Strokovnjaki prejšnjih časov so se že nekoliko potegovali za njegovo nedolžnost, zdaj je pa stvar dognana; po pisateljevi lastni in po skušnji drugih je velik škodljivec, koristi pa malo ali nič. Krade ikre vsacega plemena, žre mladino in se zna umakniti vsem zanjkam, kakor vrabec ali vrana, ujeti ga ni lahko. Ko bi imel zobe, bil bi hud ropar, ker stisniti more trdo, da obdrži ribico in jo zmelje v grlu. Tu ima tako moč, da stare tudi čreš-njevo pečko, črešnje namreč jako ceni, tudi zrele jagode grozdja, pohaja za raki, grabi krape; nastavi se, kakor bi bil res kaj vreden, v postrvine in lipanove stacije in lovi
Kakor smo uže poročali, snide se državni zbor v 20. dan t. m. Dnevni red pa bode naslednji: 1.) Prvo čitanje predloga poslancev Friderika Suessa, dr. Exnerja in drugov zaradi spremembe volilnega reda za državni zbor. 2.) Prvo čitanje predloga poslancev Chlu-meckega in drugov zaradi oprostitve delavskih, bolniških in invalidskih blagajnic, penzijskih društev itd. od pridobitnine in dohodkarine, kakor tudi od kolekov in pristojbin. 3.) Prvo čitanje predloga poslanca dr. Fuxa in drugov zaradi reforme hranilniškega regulativa z leta 1844. 4.) Prvo čitanje predloga poslanca dr. Jaquesa in drugov zaradi eksekucije pokojnine v privatnih službah nameščenih. 5.) Prvo čitanje predloga poslanca Fiirnkranza, naj se izda novela k tiskovnemu zakonu.
V Istri pričelo se je uže zanimanje za bodoče državnozborske volitve; povsodi se delajo uže priprave. V nedeljo dne 11. t. m. imela bode narodna stranka v Kopru shod, pri katerem se bode razgovarjalo o kandidatih in njihovem programu.
Tuje dežele.
Pruski deželni zbor sešel se bode dnč 15. t. m., torej bode ob jednem z državnim zborom deloval. — Potovanje kneza Bismarcka proti jugu se je za zdaj odločno odložilo.
Papež vzprejel je 140 delegirancev društva laške katoliške mladine, kateri so mu 30000 frankov izročili z adreso, v kateri se izreka, da bode društvo delalo z vsemi močmi na to, da se papeževi nauki proti skrivnim družbam razširjajo. Papež je hvalil njih unetost ter jim priporočal milosrčnost, dalje podpiranje delavcev.
V Franciji pričeli so anarhisti prav oblastno nastopati. Dnč 4.t. m. zbralo se je 500 anarhistov ostentativno na grobu Blanquisovem ter govorili so ostre govore.
Iz Varšave se poroča, da se je car pritožil pri papežu, da se katoliški duhovniki upirajo naredbam oblastev.
„Agence Havas" poroča iz Shangaia: General Negrier potolkel je 12 000 mož bro-ječo kitajsko vojsko ter zavzel njih pozicije. Kitajci so imeli velike izgube; bežali so razpršeni.
Dopisi.
Z Gorenjskega dnč 2. januvarija. (Izv. dop.) Vender zopet en korak v našem narodnem življenji, ki pomeni napredek. Novica, da snujejo rodoljubi matico šolsko za slovenske pokrajine, prouzročila je tudi po Gorenjskem občno veselje in radost. Zadnji čas je uže bil, da smo se zdramili iz otrpnenosti, v kojo smo bili zapali. Javkati in tožiti nad tem, kako se nam potujčuje mladiua, a pri
muhe. Njegova debela buča je zvita, nevarnost med vsemi ribami najprej zapazi in jo takoj pobriše. Rad pride v druščino na mirne, solnčnate kraje, pa s kako previdnostjo! Najprej se prikaže tu in tam kako otroče, polagoma se zbere cela tropa, za to se primika mladež in še le čez kaj časa se privalijo starci. Če opazijo najmanjšo sumujivo stvar, družba odide, a v naobratnem redu. Črešnja ga še najprej zmoti, toda tudi ne za dolgo v jednem kraji; ostali si obrnejo škodo ujetih
v korist in odgriznejo črešnjo ravno pod trnj-kom. Med postrvmi in lipani ga je treba zatirati, zatreti ga tako ni mogoče. Dober je pa za sulčevo pičo in v to svrho ga kaže gojiti, t. j. pustiti ga v miru, kadar se drsti. Vkljub njegovi rodovitosti, okolo kile težka jajčnica ima 30 000 do 50000 jajčič, se je njegovo število tudi uže zmanjšalo v vodah, kjer je na mestu. Mesa ni ravno napačnega, iz bistre, tekoče vode je celo dober, zraste debel in širok, do dveh kil in čez.
Kakor klin, so tudi druge belice, podust, mrena itd. nizke cene, kilo do 20 kr.; vrednost imajo kot hrana boljših rib, in kjer ji
vsem tem držati roke navskriž ter nič storiti zoper to, to je bilo pač malo častno in gotovo brezvpešno. Pomagaj si sam in pomore ti Bog, je stara in resnična prislovica. Žal, da smo se je pri nas dosedaj tako malo držali. Delavnost in vstrajnost od nekdaj niste naše posebne lastnosti. Navduševati se znamo z besedo, skazati se v dejanji, to nam je ptuje. Ta naša slaba stran je tudi kriva, da n’ičnemo še le sedaj s tako važnim podjet-em, kakor je matica šolska. A bolje pozno, £0t nikoli!
Blag je namen, ki ga ima to novo naše društvo, tako blag, da mora navdušiti vsacega, ici ima le količkaj srca do svojega naroda. Dognana in splošno priznana je resnica, da se zamore mladina odgojevati in poučevati le t maternem jeziku. In to hočemo, mladino ločemo odgojevati ter voditi jo do omike tam, kjer od nasprotnikove strani nevarnost jreti, da jo vtakne v potujčevalne šole, ki ne morejo nikdar doseči onega namena, ki naj bi ga imela vsaka šola. Ne samo iz narodnostnega, ampak tudi iz obče človečanskega stališča je tedaj važno to društvo. Širiti omiko med svet, to je njegov namen; skrbeti za to, da naš narod ne zaostane v omiki za drugimi, da si priprosti naš ljud prilasti vsaj za življenje najpotrebnejših vSd, o iojih mu šola, ki meri pred vsem le na potujčenje, nikdar ne more dati, to je glavni smoter tega društva. Bog obvaruj, da bi si tedaj stavil drugo nalogo. Nasproti naj de-uje nemškemu „Schulvereinu“, a nikdar naj ga ne posnema. Agresivno naj nikdar ne postopa. Čemu bi silili otroke nemških ali laških starišev v naše šole! A da skrbimo za svoje, da delamo na to, da se nam naša mladina ne odtuji, to je sveta naša dolžnost, kateri se ne moremo in ne smemo odtegniti. Brezpametno je tedaj, ako naši nasprotniki z nekakim le slabo prikritim strahom opozorujejo na novo naše podjetje. Gospoda, ako imate dobro vest, nikar se nas ne bojte. Ne eden vaših otrok naj se ne izneveri narodnosti svojih očetov! Ako pa prihaja vaša skrb od tu, ker se bojite, da se bomo potujčevanji lastnih otrok vstavljali ter zoper to delovali, potem je vaš strah vsakako opravičen. Da, zoper to se hočemo se vso silo svojih moči vpirati ter preprečiti vam vse vaše skrivne nakane, ako Bog d& in sreča junačka! V to ime pa, da je naš vspeh popolen, kličemo vsem, ki jim je obstanek in napredek našega naroda pri srcu: Na noge!
Iz Črnomlja dne 3. januvarija. (Izv. dop.) Uže zadnjič poročalo se je v „Ljubljanskem Listu" o novi poštni zvezi ined Črnomljem in Kočevjem. Ker mi je mogoče danes podati nekoliko natančneja data, hočem tudi jaz spregovoriti nekoliko besedi v tej zadevi.
V	zadnji čas napravila se je ta sprememba, da pošta iz Črnomlja v Kočevje ne odhaja več še le popoludnč ob treh, kakor poprej,
je množina kot ljudska hrana. Te vrste živali je deloma še mnogo v naših vodah, vender vplivajo razne neugodnosti v zmanjšanje, in nevarnost za opustošenje tudi teh plemen ni majhna, če bodo neugodni vzroki dalje trajali.
Nahaja se v naših vodah tudi menek, jako okusna riba, katero pa človek težko uhiti, ker pride le v temi iz skrivališč, in ga ni moč drugače lahko ujeti, kakor na ponočne trnjke ali v hudo kalni vodi s sakom. Ker se hrani le z ropom, ni želeti njegove pomnožitve.
Som, tudi ropar, ljubi mirno in globoko vodo, nahaja se pri nas jedino v blejskem jezeru in v Krki.
Ozrimo se zdaj po posameznih vodah in oglejmo si jih nekoliko bolj natančno. Največji in najdaljšega teka je Sava. Ta lepa reka — saj ji pravimo v pesnih bistra — ne premeni bistveno svojstvo vode in tla na celem dolgem teku po deželi, na Krškem ima še isto barvo in okus, ista kremenasta in peščena tla, kakor pod Radovljico, toda kako različno je ribovje v določnih daljicah.
(Dalje prihodnjič.)
temveč uže ob 12. uri. Deloma je ravno ta sprememba pripomogla do tega, da je promet med Črnomljem in Kočevjem postal tako živahen. Kajti sedaj nova pošta ne jemlje seboj samo pisem in drugih stvarij, ki so določene za kočevski okraj, kakor se je to prej godilo, ampak z njo se odpelje vse, kar je bilo oddanega po 10. uri predpoludnem in ni tedaj moglo s pošto, ki gre čez Metliko na Rudolfovo in ki vsak dan ob tej uri odhaja.
Tudi osebni promet je zelo živahen, kajti ni ga dneva, da ne bi s to pošto prihajali in odhajali popotni. Meseca decembra ni nič manj kot 40 oseb odpeljalo se izv Črnomlja v Kočevje in nasprotno došlo je v Črnomelj 31 oseb. K temu niso prišteti oni popotni, ki so med Črnomljem in Kočevjem le za krajše proge posluževali se pošte.
Pa tudi metliška pošta ima, od kar se je ustanovila kočevska, več opraviti, ker se je sedaj poslužujejo večjidel vsi vinski trgovci, agenti itd., ki so se prej vozili le z lastnimi vozmi.
Cena za vožnjo iz Črnomlja na Kočevje je primerno nizka, namreč 1 gld. 70 kr.
Iz gori navedenega je jasno, da bode ta nova naprava v veliko korist za oba, zlasti pa za črnomeljski okraj in mi ne moremo vedeti poštnemu upraviteljstvu dovelj hvale, da je to novo naredbo ukrenilo.
Razne vesti.
— (Prepovedani časopisi.) V letu 1885 prepovedan je 184 časopisom	vhod v Av-
strijo, in sicer deloma vslod sodnijsko prepovedim, a največ vsled tega, ker jim je odtegnjen poštni dobit. Največ teh	časopisov jo
italijanskih, namreč 53. Nemških je 41, od kojili jih izhaja v Budimpešti 17 in so socijalističnega zapopadka. Francoskih je 11 prepovedanih, čeških 20 izhajajočih večji del v Ameriki in s socijalistično smerjo. Razen tega ne sme 11 poljskih, 20 ru-munskih, 14 srbskih, en turški, dva ruska in trije hrvaški k nam.
— (Gledališče zažgati)	hotel je neki
Viljem Prade v Reichenbergu zadnjega decembra dan p. 1. zvečer. Stopil je, predno se je predstava pričela na oder ter je poprašal, ne potrebujejo li kakega statista. Navzlic temu, da se mu je to zanikalo, ostal je še na odru. Ko je bil en trenotek sam, potegne iz žepa s špiritom napojeno pavolo, jo prižge ter položi na tak kraj, da bi bilo moralo začeti goreti. A k sreči stopi še o pravem času na oder ognjegasec Christ. Ta pokliče druzega moža, kateri ogenj	pogasi, a on
spusti se za zločincem, ki se je podal v beg. Všel bi morda bil, ko bi ne bil na napačne stopnice zašel in tako izhoda zgrešil. Prijeli so ga ter izročili sodniji. Pri njem dobili so sklenico špirita in še nekaj pavole. Dejanja nikakor ne taji, a tudi ne povč, kaj ga je napotilo k zločinu. Da no bi bil pri pravi pameti, to njegovi prejšnji gospodarji, pri kojih je služil, odločno zanikujejo. Preiskava bode pač stvari na dno prišla.
— (Redka stava.) Mr. Miles Farr, jeden najimovitejih mladih mož v Liverpoolu, stavil jo na novega leta dan 1883 s prijateljem, da bodo v novem letu vse noči pod milim nebom prebil. Stavilo se je za 10000 funtov sterlingov. Mladi mož, ki si je preskrbel vsakojake za posamezne letne čase primerne obleke, vstrajal je cel čas in dobil bi bil gotovo stavo, ako bi se mu ne bila uže blizo konca leta prigodila mala nezgodica Na Sveti večer namreč hotel se je pripraviti za mrzlo noč s tem, da je použil dokaj zavretih pijač. A ravno to mu je bilo v nesrečo. Ko stopi na prosto, zapletale so se mu nekoliko noge in redarstvo odvelo ga je zaradi pijanosti v zapor. Tako je prebil to noč v ozki celici med štirimi stenami in stava je bila izgubljena. Iz nesrečnega moža so no norčujejo malo, da je moral kup slamo, na katerem je ležal, tako drago plačati.
■— (Umetnost — gracijozno spati.) Kakor so nam Amerikanci v vseh zadevah uže naprej, tako tudi v odgoji ženskega spola. V ženski
akademiji v Cincinnati vadijo sejjučenke tudi v tem, kako se gracijozno spi. Gospa „profesorica za spanje" ne more zapopasti, da sem in tja kedo se glavo majč nad to najnovejšo umetnostjo. „Ne veste li“, vsklikne pri taki priložnosti, „da človek tretjino svojega življenja v spanji preživi? Ste li uže kedaj videli spečega? Se ve, pri možkem ni toliko na tem, kako se v spanji drži, a drugače je to pri ženskem spolu. Deklica naj bo vsaki čas kolikor mogoče mikavna in dopadljiva. Iz tega vzroka tudi predavam o tem predmetu. Nekatere ženske, postavim, navajene so, da imajo med spanjem usta odprta, vsled česar tudi smrče. Ni to pri ženski strašansko? Jaz tedaj dekleta učim, kako naj, preden se vležejo spat, na prijeten način ustne stisnejo. Pri tem se morajo se ve da v zrcalo pogledati. Z glavo mi ne smejo preveč nazaj viseti, da se jim po noči usta sama ne odpro. Posebno pa jim na srca polagam, da se za noč ravno tako skrbno in primerno oblačijo, kakor za dan. Spodnja obleka mora biti vselej čedna in pikantna. Glava mora biti brez vsega pokrivala. Lasje ne smejo biti zviti, temveč lepo razpuščeni. Pri legi v postelji sme se ženska ravno tako malo okorno pokazati, kakor po dnevi pri hoji. Sploh, jaz dajem svojim učenkam tak navod, da jih možki lehko po dnevi ali po noči zaloti, dopale mu bodo ob vsakem času.“ — Morda prijazne naše bralke tudi kaj zase uporabijo iz tega navoda.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Nj. ekscelenca gospod ministerski predsednik kot vodja ministerstva notranjih zadev imenoval je c. kr. nadinženerja Frana Vincenca Zieglerja stavbenim svetnikom ter predstojnikom tehničnega oddelka c. kr. deželne vlade v Ljubljani.
— (Knoz Adolf Auersperg f.) Dnč 5. januvarija na večer umrl je nanagloma sedanji predsednik najvišjega računskega dvora, Nj. prevzv. knez Adolf Auersperg, v svojem 64. letu. Rojen je bil 21. julija leta 1821. V mladih letih stopil je v vojaštvo in je služil do leta 1860 v dragonskem regimentu št. 4 princa Evgena savoyskega Stopil je kot major iz dejanjske službe. Leta 1867 volilo ga je češko veleposestvo v deželni zbor in malo mesecev pozneje bil je imenovan deželnim maršalom za Češko. Leta 1869 postal je dosmrtni ud gospodske zbornice, a 15. marcija 1870 stopil je v aktivno državno službo. Na to imenovan je bil deželnim predsednikom na Solnograškem. Po padcu Hohenwartovega ministerstva bil je poklican sestaviti novo ministerstvo, kojemu predsednik je bil do 15. februvarija 1879. Umrli bil je vitez zlatega runa.
— (Umrl) jo prečastiti g. Janez Kovačič, dekan v Trebnjem. Dopolnil je 78. leto svoje starosti in je služboval kot duhovnik nad 52 let, ter je tedaj zlatomašnik bil. Cel čas svojega življenja delal je umrli dekan neutrudno in zelo vspežno na cerkvenem polji in se je vselej odlikoval po patriotičnem svojem mišljenji. Zlasti so je za šolo zelč zanimal ter jo podpiral kjer in kakor je mogel. Bil je tudi do konca svojega življenja predsednik krajnega šolskega sveta v Trebnjem. Zaradi njegovega človekoljubja, njogove izvanredne in vsestranske izobraženosti slavilo in častil^ ga'je vse. V priznanje njegovih zaslug za cerkev in deželo blagovolilo mu je tudi Nj. c. in kr. veličanstvo leta 1883 podeliti vitežki križ Fran Josipovega reda. Bodi vzglednemu dušnemu pastirju zemljica lahka!
—	(SJanie kranjske eskomptne družbe) hn.ift_ni tflftp nnnrrpdnn. ^O^^^^IaTjnisli in
govori. Da-si je bilo poneverjenih 110000 gld. in je družba zgubila tudi pri neki lirmi 20 000 gld., to vender ni tako smrten udarec, kakor se je začetkom mislilo, kajti rezervni fond znaša vender 89 000 gld. Kaž£_sa_tOMLzdaj, da bodo škodo trpeli v prvi vrsti delničarji, vlagateljom pa da so bodo ujoge z obrestmi vrod leFkd ~po ~pnl; .nem.izplačale. Umestno bF bilo torej7'3a' bi vsi Vzniki dovolili moratorij.
— (Firma Tschinkel.) Z Dunaja se poroča, da je okrožna sodnija v Litomericah razglasila konkurz o firmi Tschinkel.
— (Kranjska hranilnica) poroča, da je pri nji v pretečenem meseci decembru 1884 ulo-žilo 1855 strank 429 899 gld., izplačala pa da jo 2050 strankam 431570 gld. 19 kr.
— (Odbor ljubljanske čitalnice) imel je v ponedeljek dnč 5. t. m. sejo, pri kateri se je konstituval. Sklenilo se je, da čitalnica priredi letošnji prodpust štiri plesove, in sicer bode dne ll.J, 24. januvarija in 8. februvarija mali ples, dne 1. februvarija pa bode sijajon ples (Vodnikov ples). Nadalje se je tudi sklenilo, da se priredi bazar in veselica v čitalnici v korist „Narodnega Doma“ v Ljubljani.
— (Družbeniki c.kr. kmetijske družbo kranjske) imajo občni zbor v Ljubljani dne 28. januvarija t.l. (Zbor je v dvorani mestno hiše in se začne ob 9. uri dopoludne.) Program obravnavam:	1.) Predsednik prične zborovanje.
2.) Poročilo o delovanji centralnega odbora.
3.) Predlog družbinega računa za leto 1883. in proračuna za leto 1885. Račun in proračun, katera družbeniki uže v rokah imajo, razpoložena sta v nadrobni razgled v pisarni družbe kmetijske.
4.) Poročila in predlogi podružnic in predlogi posameznih družbenikov po propisu § 19. družbenih pravil. 5.) Volitev enega odbornika v centralni odbor, namesto po § 22. družbenih pravil izsto-pivšega. 6.) Priznanje častnih diplom za hvalevredne zasluge o poljedelstvu. 7.) Volitev častnih in dopisujočih družbenih udov. 8.) Poročilo o pod-kovski šoli v Ljubljani.
— (Licenciranje privatnih žrebcev) bode letos v Ra dovljici 19.januvarija, v Kranji 20. januvarija, v Kamniku 22. januvarija in v Ljubljani 24. januvarija 1885. V imč sekcije za konjerejo udeležila se bodeta licenciranja gg. Jos. Fr. Seunig, podpredsednik c. kr. kmetijske družbe, in Edvard Schlegl, živinozdravnik in učitelj na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe. V politično okraje, koji niso užo gori imenovani, no bode šla komisija, posestniki žrobcev v teh okrajih, kateri mislijo žrebce za pleme rabiti, naj pa to do 6. januvarija v Ljubljano naznanijo.
— (Zmrznil.) Na Sveti večer hotel je 10 let star dečko Štefan Zakrajšek, ki je služil v Bo-štetji pri Turjaku, k popolnočni maši. Mod potom spil je z dvema drugima fantinoma a/4 litra žganja, potem pa se je podal sam naprej. Najbrže od žganja omamljen obležal jo v snegu in zmrznil. Še le nekaj dni pozneje našli so ga mrtvega.
— (Ponesrečil) se je posestnik Lorene Mencinger iz Repence. Podal se je dne 2. t. meseca z ročnimi sanmi v gozd, hote privleči drv domov. Naložil pa je preveč in prišedši na neko strmino ni imel dovelj moči, da bi bil sani obdržal. Te ga poderejo in se zvrnejo nanj, tako da se je pod njimi zadušil.
— („Na planincah luštno je“.) Iz Ra-ddvljice se nam piše: Da pastirji ne pojo zastonj : „Na planincah luštno je“, o tem priča nam naslednji slučaj: Na planini v lovu g. V. G. pasel je živino kmetski sin Janez Zima. Da si je krajšal čas, del je časi puško čez ramo, in ne mene se za to, da najemnino lova nekdo drugi plačuje, podrl je kot spreten lovec marsikatero lehkonogo srno. Da so jo pri tem gostil dan na dan s slastno divjačino, umevno je, in godilo se mu je tako dobro, kakor pri pastirjih ni vselej navada. Toda vsaka roč le nekoliko časa traja. Žandarmorija dobila je o celi stvari vetra, in da se prepriča, kaj da je na tem, poda se nekega dnč na planino. Dospevši v kočo J. Zime, najde na klopi krvav nož, kojega se je držalo še nekaj srnine dlake, a ob steni visela je puška jednocevka. Ko druzega tu najti ni bilo, prijela jo žandarmorija Zimo ter šla z njim v bližnjo kočo. In glej, pod skladanico drv dobili so 41,5 kilogramov srninega mesa. To je moralo mikati, da .so se napotili še v tretjo, kako pol ure oddaljeno kočo. Tudi ta pot ni bila zastonj. Zasledili so tukaj šest še svežih srninih kož in jedno past (lisico). Tu obstane Z., da je res ustrelil štiri srne, a onega, ki je baje ustrelil zadnje dve, se je branil povedati. Pozneje pa so dobili njegovega sodruga v osebi gostača istega imena z Dovjega, pri katerem so je zalotila tudi različna strelna tvarina. Oba tata odveli so v zapor. Tu bosta imela pač dovelj časa zdihovati po onih lepih časih, ki sta jih na zračnih planinah prebila.
— (Iz Gorice) se poroča o posvečevanji novega poreško-puljskega škofa mns. dr. Pl app a, katero se je vršilo v nedeljo v tamošnji metropolitanski cerkvi: Ob 9. uri dopoludne pričela se je slovesnost, katere so se razen škofov iz Trsta, Ljubljane in s Krka udeležili tudi namestnik, okr. glavar, deželne sodniio predsednik in mnogo drugih uradnikov, župan iz Kormina in novega škofa sorodniki. Opoludne priredil je nadškof Zorn pojedino za 32 oseb, h kateri so bile povabljene še
Mt^g_e oficijelne osebe.
— (Kmetijsko šolo) bodo v kratkem ustanovili v Istri ; v ta namen zapustil je nek Istran 60 000 gld.
— (Tepež.) Iz Kamenika se nam piše: Dne 27. dec. p. 1. pili so v gostilni Marije Kvas v Mostah Andrej Pušavee iz Lahovč, Janez Seršen iz Žej, Pran Lukanoc iz Most, potem Pran Kavčič in Janez Lužar iz Žej. Pili so pivo, a vmes spirali so si pivovo grenčico z duhtečim žganjem. Pri tacih priložnostih so radi prepiri in vnel se je tudi tukaj kmalu, in sicer med poznatim pretepo-valcem Pavšarjem in bajtarjem Lukancem. Vender se v gostilni ni primerilo nič hudega. Ob polu desetih zvečer podasta se iz gostilne Pavšar in Seršen ter se napotita po okrajni cesti proti Žejem. Nekaj minut pozneje vzdignejo se tudi Lukanec, Kavčič in Janez Lužar ter jo mahnejo za prej odišlima. V Žejah dohite ona dva in vname se znova prepir. Toda sedaj ni samo pri prepiru ostalo. Jedon od toh, ki so pozneje prišli, zasadi Pavšarji gnojne vile s tako silo v glavo, da je obležal smrtno ranjen. Sodnijska preiskava se je pričela.
— (Ljubezniv soprog.) Iz Radovljice se nam piše: l3ne 27. dec. 1. 1. prišel je proti 6. uri zvečer Valentin Svetina pijan in razsajajoč domov. Prva skrb mu je bila, da se polasti sekire in s to obrne se ter mahne proti svoji soprogi Urši, kričeč: „Čakaj hudič, še nocoj boš krepnil". Ta so k sreči ogne in zbeži, na kar ljubeznivi soprog še sekiro zažene za njo, ne da bi jo zadel. Ker seje bilo še hujega bati, telegrafirali so po žandarme-rijo, katera je tudi še o pravem času prišla ter razgrajalca prijela. A uklonjen še se je togotil tor zatrjeval, da mora svojo ženo ubiti. Zagovarjati se bo imel zaradi nevarnega pretonja.
— (Slovonsk „hochs tapler“.) Jeden-pot uže smo imeli priliko poročati, kako je nitni“, valmičeni" in „visoko naobraženi“ Ljub-ljfipiiajL—Mli rp s.la v Malovrh opeharil na raznih krajih lahkoverno može, Ijako.jalsklepaljjiijaislj-stvo z n aj vi šj i mi _o seb a m i, koliko ljubezen je užival pri ^višotvTIi11 damah, kako so ga prošlo poletje naposled prijeli v Laškem Trgu, ga zaprli ter mu za njegove goljufije in-futvine odkazali precejšnjo kazen . . . Mož n rastni je svojo kazen in kakor poročajo hrvatski listi, hoče zdaj za nekoliko časa osrečevati Hrvatsko s svojim obiskom. Hrvatski listi poročajo, da je prišel Miroslav Malovrh prošlo sredo k profesorju Kršnjaviju v Zagrebu tor ga prosil, naj bi mu, nekdanjemu svojemu učencu, nekoliko pomagal ter ga podpiral, kajti zdaj se hoče v Zagrebu nastaniti kot portretni slikar. In zgovorni „portretni slikar" Miroslav Malovrh razkladal in pojasnjeval je profesorju svoje črteže — a kako so ljudje nadležni!
  prišel je obiskovalec k profesorju, „ nadobudni"
Miroslav je moral pretrgati svoje pojasnjevanje ter se odstraniti — v prednjo sobo. Slikar je radoveden, in tak je tudi Miroslav; ozrl se je v prvi sobi in ugledal tam visečo zimsko suknjo profesorjevo, vzol jo ter odbožal iz profesorjevega stanovanja naravnost k branjevcu z novo pridobljeno suknjo ter mu jo ponudil za 8 gld.; temu pa se je zdelo, da je suknja ukradena, ponudil je Malovrhu 4 gld.; sklenila sta kupčijo; kupec dal je prodajalcu 2 gld. are tor. mu dejal, naj po ostala 2 gld. pozneje pride. Branjevec je mislil, da bode poznoje, ko pride Miroslav po ona 2 gld., ga dal zapreti, a Miroslav je „buča zvita11, ni prišel več k branjevcu ter ga najbrže tudi ne bode, če ga no prisilijo — do zdaj se to še ni zgodilo; Miroslav se umoje skrivati.
— (Iz Trsta) se poroča: V meseci novembru minolega leta umrlo je v našem mestu 615 oseb, in izmed teh za kozami 141 oseb.
Javna zalivala.	j
Hvalevredno delo je ljubljanska hranilnica s tem I ufiinila, da je revnim občinam lepo svoto denarja za j zidanje in razširjenje šolskih poslopij podeliti blago- ' volila. Tudi tukajšnja županija je blagi dar za razširjenje šole v St. Petru 150 gld. in za prizidanje šole v Trnji 100 gld, od imenovane hranilnice dobila.. Za ta dar podpisani v imeni tukajšnje županije najtoplejšo zahvalo izrekamo.
Županstvo v Št. Petru na Notranjskem, 3. ianu-varija 1885.
Ivan Špilar, nadžupan. Pran Morgon. M. Kalan.
Prostoren Landauer
s štirimi sedeži
se proda ceno pri Jakobu Razingarji, kolarju v Kolodvorskih ulicah.	(138) 3—2
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Gorenji Logatec, 6. januvarija. Danes zbrani gorenje-logaški občinski odbor in krajni šolski svčt izrekata odhajajočemu gosp. prof. Sukljeju svoje spoštovanje in mu kličeta: Na veselo svidanje!
D lina j, 6. januvarija. Predsednik najvišjega računskega dvora, knez Adolf Auersperg, je na svojem posestvu pri St. Poltenu nenadno umrl.
Rim, 6. januvarija. P^p^da^val je ponesrečencem pri potresu v Španjski 40 000 frankov, u \	7
Telegrafično borzno poročilo
z dne 7. januvarija.
X
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih......................82-30
*	>	>	»	srebru .  ....................  83-30
Zlata renta............................................104-55
5% avstr, renta.........................................97-80
Delnice narodne banke............................... 864 —
Kreditne delnice....................................... 294-90
London 10 lir sterling..................................123-60
20 frankovec............................................ 9-77
Cekini c. kr............................................ 5-80
100 drž. mark...........................................60-35
Tujci.
Dne 5. j anu varija.
Pri Maliči: Naschitz, uradnik, in Boross, c. kr. lajte-nant, iz Budimpešte.
Pri Slonu: Sor, trgovec, iz Monalcova. — Stenzl, disponent, iz Liberca. — Faber, vojv. gozdar in dež. poslanec, iz Kočevja.
Pri Južnem kolodvoru: Lanisch, pravnik , iz Innsbrucka. — Pammer, lesotržec, iz Trsta. — Hausen-bichler, tovarničar, s soprogo, iz Knittelfelda.
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge
in sicer:
Umrli so:
Dne 4. januvarija. Barbara Žemrov, delavčeva soproga, 41 1., Puščavniška ulica, jetika. — Ljudevit Erjavec, sin magistr. sluge, 6 ines., Karlovška cesta št. 19, vnetje dušnika.
Dn6 6. j anuvarij a. Fran Šmid, mokar, 65 1., Kapiteljske ulice št. 13, vnetje opnlce. — Katarina baroninja Zois-Edelstein, hiš. posestnica, 76 1., na Bregu št. 20, plučno otrpnenje.
V civilni bolnici:
Dnč 3. januvarija. Jakob Pokorn, delavec, 59 1., srčna hiba.
Meteorologično poročilo.
Čas I opazovanja
Stanje barometra v mm
Tempe-
ratura
»n
CD
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
742-15 741-88
743-70
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
743-40
742-62
742-18
- 4-2
- 3-0
- 4-4
svzh. sl. szpd. sl. svzh. sl.
4-2
2-8
4-0
szpd. sl. J vzh. sl.
obl.
obl.
0-00
0-00
pv
Salicilna ustna voda
in	(108) 15—6
salicilni zobni prašek
pripravljun od G. Piccolija, le/carja »pri angelji“f Ljubljana, Dunajska cesta.
Vsakdanja vporaba ohrani zobe zdrave, zobno meso okrepi ter obvaruje vseh zobnih in ustnih boleznij in vratobola.
Steklenica salicilne ustne vode 40 kr.; škatulja / salicilnega zobnega praška 30 kr. X
Narodni Koledar in Letopis «Matice Slovenske* za 1867. 1. 20 kr.
— za 1868. 1. 50 kr.
Letopis »Matice Slovenske# za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. C o s t a. 50 kr.
— »Matice Slovenske* za 1874. 1. 50 kr.
— za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. Pleterš-nik. 50 kr.
— za 1876. 1. Uredil M. Pleteršnik. 50 kr.
— za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleivveis. 50 kr.
— za 1878. leto. I. in II. del. Uredil dr. Janez Bleiweis. 25 kr.
— za 1878. 1. III. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleivveis. 25 kr.
— za 1879.	1.	Uredil	dr. Janez	Bleivveis.	50 kr.
4).4\f[ar.a 1880.	1.	—	—	—	—	50 kr.
’'iflJW)«r>za 1881.1.	—	—	—	—	1 gld.
Zgodovina slovenskega	naroda.	Spisal	J. Tr-
dina. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisuJož.Erbena. 20 kr. Vojvodstva Koroško. Po spisu Jož. Erbena. 20 kr. Slovenski Stajer. Spisali rodoljubi. I. snopič. 25 kr.
— Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič. 30 kr. Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Majciger, Maks
Pleteršnik in Bož. Raič. 50 kr. Germanstvo in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr. Telegrafija. Spisal dr. Sim. Šubic. (Iz Letopisa 1875, I. Posebej vezana) 30 kr.
Slovnica češkega jezika z berilom. Spisal Fr.
Marn. 60 kr.
Slovnica ruska za Slovence. Spisal Fr. Maj ar 1 gld.
Razna dela pesniška in igrokazna Jovana Vesela-Koseskega. Z njegovo podobo. 2 irld Dodatek (k tem delom) 20 kr.
Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. 50 kr Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr.
Dr. Etb. H. Costa. S podobo. 40 ki-.
Kopitarjeva spomenica. Uredil J. Marn. 40 kr Olikani Slovenec. Spisal Iv. Vesel. 40 kr.
Vpliv vpijančljivih pijač. Spisal dr. M. Samec. 10 kr.
Potovanje okolo sveta v 80. dneh. Iz francoskega prevel D. Hostnik. 40 kr.
Spomenik o šeststoletnioi začetka habsburške vlade na Slovenskem. 4 gld.
Strup. Vesela igra v enem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. 10 kr.
Slovenska slovnica, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Suman. 1 gld. 50 kr.
Turgenjev. Lovčevi zapiski I. del, preložil F. J. Re ■ mec. 50 kr.
Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale. 1 gld. Prirodoznanski zemljepis. Spisal J. Jesenko.
1 gld.	■
Zemljevidi: Evropa, Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele, Britanija in Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italija, Nemško cesarstvo, po 10 kr.
Zgodovina avstro-ogerske monarhije. Spisat Janko Kersnik (drugipopravljeni natis). 20 kr. Geometrija za učiteljišča. Sestavil L. Lavtar.
1 gld. 20 kr.
Somatologlja. Spisal dr. Jan Woldrich, poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis živalstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis rastlinstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Iv. Tušek. 85 kr., vezana 1 gld,' Rudninoslovje, po Fellockerji, spisal Fr. E r j a v e c. 40 kr.
Štirje letni časi. Po Rossm&sslerji predelal Ivan Tušek. 40 kr.
Schoedler, Knjiga prirode. Štirje snopiči. 1 gld. 70 kr.
— Posamični snopiči:
I. Fizika. Poslovenil Iv. T u š e k. 40 kr.
II. Astronomija in kemija. 40 kr.
III. Mineralogija in geognozija. Poslovenil J. Zajec. 40 kr.
IV. Botanika in zoologija. Poslovenila I. T u šek in Fr. Erjavec. 50 kr.
Oko in vid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr.
Nauk o telovadbi. Drugi del (s 164 podobami). 40 kr.
Oko in vid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmay r & Ped. Bamborg v Ljubljani,