CENa LIR 25 Poštnina plačana — Sped. abbon. post, — II er. GOSPODARSTVO R G O V I N A FINANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBR T» KMETIJSTVO VIII. ST. 175 PETEK, 4. JUNIJA 1954 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Naši izobraženci na cesti „eVse kaže, da se Itafliji ne mudi gle-h reševanja .■.trzaaRega .vprašanja. r;i« verjamemoi da se Italijanom ne v “*• Trst in cono A imajo dejansko J r°kah že od leta 1948 — po objavi I ne tristranske izjave zahodnih sil t sklenitvi rimskih gospodarskih spo tis? °v — formalno pa od jeseni cion’ 140 50 PrisPeli v Trst rimski lunk-t;i ri®rii v smislu londonskega dogovo-^erjetno je Rimu sedanja kombi-St '* v Trstu še ljubša kakor nepo-t0aana odgovornost za oblast. Pred sve-[3 Pred Organizacijo združenih na-v so danes za tržaške razmere ftenVorni 'AngHeži in Američani, v ^nici Pa vodi tržaško politiko Rim, tli ^ iuti toliko bolj varnega, ker je Mp®n§lo-ameriška vojska. To je vprav ,aina rešitev! Mi ‘'oteli ltin Mi v- rešitev! 1 Oi danes samo na enem primeru Američanom in Angležem in tistim/ ki jim je res do miru na Trši spornem ozemlju, pokazati, da v (,r ,u vendar ne more večno tako na-šJ' tJre za usodo našega razumni-Osp.' Ne mislimo samo na prizadeto ; Dno dostojanstvo naših protesorjev JrHo ltk)r; Pčiteljev ki so biličtudi letos pri-Ponižno prositi za namestitev, “teni ko so italijanski profesorji in spelji klanu spelji stalno nameščeni- Ali je to v z resničnimi demokratičnimi ali s slovitimi štirimi točkami ,Rc Nno oosevelta, s katerimi je hotel da bi lS tem P'ridobl" T7 Poviro mnrnrinlr, rla ip Droa.nivar-i. V ctT-acHii^čtom naavHi nih ra7loEčinske delegate v tržaški Ijko-n3ne imenujejo naši ljudje? Zakaj se Pot1,1 lzobražencem dosledno zapira tv. službe na tržaški občini in v dj ..Pii' Podjetjih, medlem ko se na-uslužbenci iz Italije? Zakaj repne jo nitj enega našega izo-tt3eata.,J Panke, ki jim je bilo z itR Q ‘nijevimi ukazi izročeno prento-žaif6. s!ovenskih denarnih zavodov? d6 ai Potem prepovedujejo ustanavlja-j,- S!oVienskihi denarnih zavodov, ki dali vsaj košček kruha pe-]w nasih izobražencev? vzorn8'3- ki Je slovela stoletja po Ig n“LUpravi (Avstrija), je priznava- škena.sim izobražencemi izredne uradni-jjL ln npravniške sposobnosti. Zakaj 'ucra nes sistematično odbija javna in AVa’ za katero odgovarjajo Angleži “Američani? Crav?V v času- lt0 j« bila v ZDA od' Wjena zadnja diskriminacija (raznih Vanjs) m,ed črnci in belci v držav-ske SOlab’ 50 v Trstu odslovili sloven-Hovm a?‘sienta z univerze in mu tudi Cp . *• da -i6 kot Slovenec nezaželen, izoh Prav bi vse šole bile odprte našim vpr .aze,Pcem, bi s tem' ne bilo rešeno š01a sanje njihove namestitve. 'Sama nev-. ne more absorbirati tolikšnega izohr.3- Na žalost se je naval naših še azericev na slovenske šole letos Olj ®°večal — pač znamenje, da jih ih,r„yugod izpodrivajo. Splošna gospo-'“di 3 kriza v Trstu je seveda zadela (U,i,naša podjetja in posledice mora Priči* nameščeno osebje, ki je tako to ob kruh. li^^fatkim člankom v gospodarskem vPrač Pač ni mogoče poglobiti v ž6n aaje brezposelnosti naših ižobra-“anj V smo s šemi vrstami hoteli samo opozoriti odgovorna obla- Stva j. ,er tudi naše stanovske in poli-,\. organizacije. Zv6 rina?ih organizacijah je, da svet izoh»d? t® Sšbalo politike proti našim bom*8260®6® stara resnica: Udari! ^J^stirja in čreda se bo razkropila. Kaj je vila Angležinja Irijskem sejmu j, (Victoria Chapelle) ske^ tetošnjern, bri klju.. Vetesejmiu, k? se je nedavno za- letošnjem britanskem industrij- .of« ;smo videli razstavljenih nad Od bovih gospodinjskih pripomočkov, , merih večiinn sn. v začetku oriče- ^bo ®k>vati zgolj za industrijsko upo-kavj' v to svrho spadajo na primer ro-in Ce’ ki ne prepuščajo olja, maščob "Pdav 6 vode’ vrsta rokavic, ki so jih lahv*10 urvgdli za gospodinje, pa je U 0 Mrfumirana. ’z avrSi tali" izde'lek, ki prihaja sicer hoh,.-, om°'bilske industrije, je lak za tia itVa. ki je izdelan na bazi silikonu 'a lak hkrati uničuje tudj vse jf ‘Q}n bakterije, ne propušča vode ter q ®oreP proti prahu in nesnagi, n r)r!,?<>ditlie i® Podajo zlasti zanima-jo • SOVa^a P°nev z izžlebitvami, ki ®“je ^.^ali na predlog neke gospo-ti L’ k' je pisala o tej ponvi uredni-nske strani nekega angleškega ča-Ve f j. edno'st te ponve je, da ne se-je ij-f, • katero pečemo. Razstavljena tih i!? .tutH Posebna ponev za cvrtje __ !>a tudi posebna ponev Wio * ‘ma t0 Pre:New York Times« je zapisal: »S takšnim sklepom napredujemo v vedno polnejšo demokracijo... Najvišje sodišče v ZDA je v skladu z neugaslšmi ameriškimi duhovnimi izročili potrdilo, da so v Združenih državah pred zakonom enaki vsi ljudje z otroki vred«. »Z glasom sodišča je spregovorila vest Amerike«, piše glasilo črncev »The Pittsburgh Courier«. »Globok vtis bo napravil na milijone in milijone poltenih ljudi v Aziji in Afriki dejstvo, da v Združenih ameriških državah zmagujeta idealizem in socialna morala ne glede na raso, prepričanje in barvo kože«, (Glasilo newyorških črncev »The Amsterdam Ncws« piše, da pomeni odlok vrhovnega sodišča največjo zmago črncev, odkar je) bila razglašena odprava suženjstva«. V svojem poročilu iz Washingtona za londonski »Observer« je Alastair Buchan celo zapisal, da je sklep vrhovnega ameriškega sodišča verjetno najvažnejša razsodba v 164. letu obstanka Združenih ameriških držav. Glasilo (ameriških črncev vidi torej pred seboj milijone in milijone poltenih ljudi v Aziji in Afriki, ki bodo blagoslavljali sklep ameriškega sodišča. Morda se nam bo zdelo čudno, da se zanj zanimamo tudi mi -tržaški Slovenci, čeprav spadamo k čisti beli rasi tudi po najstrožjih Hitlerjevih teorijah. Tudi nas zanima ta odtok, živimo namreč že osmo leto pod anglo-ameriško vojaško upravo in vendar naši otoroci niso' v šoli enakopravni z italijanskimi! Kakšen) boj, ko gre za dodelitev novih šolskih prostorov; kakšne boj za navaden otroški vrtec; kakšen boj za srednjo tehnično' šolo ali pa za navadno kmetijsko šolo! Absolventom naših šol so zaprta vrata v službo celo pri sami vojaški upravi. Da ne omenjamo drugih raznih ustanov, kjer delijo kruh Tržačanom iredentisti. Američani niso izkoristili lepe priložnosti, ki jim je bila dana v Trslu, prav na pragu Balkana in Srednje! Evrope, da nam Evropejcem praktično pokažejo, kako pojmujejo demokracijo. Ali naj velja demokracija samo za A-meričane, samo za ameriške črnce, a ne za tržaške belce? Ali je Italija res kaj zgubila v zadnji vojni? Tisti dan,, ko so Hošiminhove čete v Indokini zavzele francosko trdnjavo Dien-Bien-Fu,. je vodja italijanskih ko-mlnformistov Palmiro Togliatti napisal za »Uniita« članek »Evropa in A-zija«. V njem je italijanski diplomaciji očital, da se je vdlala ameriškemu imperializmu in da vodi nespametne politiko. Nobena država v Eivropi bi ne imela toliko koristi, ko bi se odpravil kbloinializem v Aziji ter bi se med azijskimi in evropskimi narodi upostavili nov? odnosi na podlagi svobode in enakopravnosti, kakor prav Italija. In to iz prostega razloga, ,kei imajo kolonije drugi. Oib tem stavku voditelja italijanske komunistične stranke se čdtatelju porodi naslednja misel: Italija ni pc zadnji svetovni vojni kljub porazu ne vojnem polju dejansko zgubila ničesar, kar bi bito njeno. Zgubila je sicer kolonije, toda mar jih ne bodo' v kratkem zgubile tudi druge države? Mar niso v nevarnosti vse francoske kolonije, oziroma dežele Francoske zveze! Francija nima opravka samo z upori v Indokini temveč tudi v Severni Ar friki. v Maroku, Tuniziji in Alžiru. Anglež? so zgubili Indijo, zdaj se hoče tudi Malaja otresti kolonialnih vezi. Kenija v Afriki se noče pomiriti. Spretni Angleži se sicer 'kmalu prila-. godljo vsakemu položaju; tako poskušajo iz kolon/j napraviti prijateljske dežele, ki bi se pridružile Britansk skupnosti v obliki novih dominionov ali bi vsaj ostale gospodarske povezane z njimi. Toda kljub temu se vezi med njimi rahljajo. Ce je torej Italija izgubila kolonije, ni s tem izgubila mnogo. Njene zgube na Primorskem (v Julijski krajini) pa so že iz narodnostnega in gospodarskega gledišča popolnoma upravičene. Višaj takšne meje kakor so danes bi morali potegniti že po prvi vojni. m pd svcrv) PREDSEDNIK FLRJ TITO JE NA OBISKU V GRČIJI Iz Splita se je odpeljal na vojni ladji »Galeb« v Pirej, ki je pristanišče grškega glavnega mesta Aten. Njegov obisk je nov dokaz zbliževanja med balkanskimi državami. Jugoslavija, Grčija in Turčija hočejo skleniti pravo vojaško zvezo in si zagotoviti neodvisnost. Italiji to ne gre v račun. Ta se zopet meša v balkanske zadeve pod pretvezo, da ne more dopustiti, da bi Grčija in Turčija, ki sta z njo v Organizaciji severnega atlantskega pakta, sklenili vojaško zvezo z Jugoslavijo. Jugoslavija se mora prej vdati in popustiti glede tržaškega vprašanja. Kaj mislijo o italijanskem gledišču v Londonu in Washingtonu, še ni povsem jasno. Zdi se, da bi Italiji radi odkazali na Balkanu področje, kjer bi se lahko uveljavljala. Balkanski narodi se tej politiki upirajo, ker nočejo spletk tujih držav na Balkanu. Bojijo se Italije, ker imajo predragocene skušnje iz zadnje svetovne vojne. Predsednik turške vlade Menderes je odpotoval v Wa-shington. Italijani se bojijo, da bo poskušal prepričati ameriške državnike, da bi bilo škodljivo podpirati Italijo, ki hoče preprečiti sporazum med balkanskimi narodi. ALI JE MUSSOLINI TO KDAJ PRI CAKOVAL? Združene Ameriške države so slovesno sprejele abesinskega cesarja Hade Selasieja. Predsednik Eisenho-wer mu je priredil v Beli hiši svečan banket. Naj višji predstavnik najmočnejše sile na svetu je v svojem nagovoru dejal, da ne moremo nikemui prisoditi duševne veličine, dokler ga ne preizkusi nesreča. »Pri takšn: preizkušnji je naš častni gost postavil no vo svetovno raven, je nadaljeval Eisen-hower. V petih letih nesreče, ko je njegovo domovino sovražnik (iašistič-na Italija) pregazil a ne zavojeval, n niti za trenutek izgubil svojega dostojanstva ...« Ali je Mussolini po zavo-jevanju Abesinije kdaj mislil, da bc njegovo telo cez nekaj let viselo na milanskem trgu in da bodo čez novih nekaj let abesinskega cesarja poveličevali v Beli hiši? Na koncu koncev pravica vendar zmaga. ŽENEVSKA KONFERENCA NAPREDUJE. Pogajanja za premirje v Indoki-ni in za sklenitev dokončnega miru v Koreji vendar nekoliko napredujejo. Državniki so sprejeli sklep, naj obe vojski imenujeta svoje vojaške predstavnike, ki naj bi se dogovorili o premirju. Uporniške Hošiminhove čete neprestano napadajo vojsko vietnamskega cesarja___in Francozov. JUU-LEiriMIlCU ZUKUZirVE UKRAJINE Z RUSIJO so v nedeljo proslavili v Moskvi- Svečanosti je prisostvoval tudi zunanji minister Molotov, ki je priletel iz Ženeve- SOVJETSKE VOJ IM E LADJE V ALBANIJI. Prvič po drugi svetovni vojni so skozi morsko ožino Dardanele priplule v Sredozemsko morje 3 večje sovjetske vojne ladje in odplule proti Albaniji. O tem je bila obveščena turška vlada v' smislu so-vjetsko-turškega dogovora o ožinah. Ladje so pristale v Draču. Nekateri listi so mnenja, dp so sovjetske ladje hotele demonstrirati proti obisku maršala Tita v Grčiji. FRANCOZI V TUNIZIJI V NEVARNOSTI, Blizu mesta Kefa v Tuniziji so pričeli uporniki napadali francoska posestva; ubili so 5 francoskih kolonistov in jim zažgali gospodarska poslopja. Francozi se bojijo, da se bo začelo proti njirn takšno gibanje, kakor so ga organizirali v Keniji pristaši Mau-Mau. Mnogo francoskih družin se je zateklo v mesto Kef. Pristaše uporniškega gibanja imenujejo »feliaghas«. FRANCOSKI SOCIALISTI so se odločili za pristop Francije k Evropski o-bramibni skupnosti, ki se organizira pod okriljem Amerike. To pomeni, da bi Francija v primeru napada sodelovala z Zahodno Nemčijo. Francoski socialisti so se torej sprijaznili z oborožtvijo Nemčije. Za EOS. Poleg socialistov so tud; pristaši ljudskega republikanskega gibanja (katoliške' stranke) na svojem kongresu sprejeli sklep, da je treba potrditi (ratificirati) pristop Francije k Evropski obrambni skupnosti. VPLIV SREDSTEV ZA UNIČEVANJE MRČESA NA OKUS PRIDELKA- V Zdruežnih državah preiskujejo zdaj strokovnjaki okus sadja in zelenjave pri kateri so uporabili sredstva za uničevanje mrčesa; določiti hočejo namreč tista sredstva, katerih uporaba ne spremeni okusa pridelka. Zdi se da je v tem. pogledu najboljši' »ma-lathion«, katerega uporaba ne poslabša okusa krompirja, solate, češenj, jabolk, hrušk fižola graha, ohrovta in ribizlja. PRED RAZVREDNOTENJEM BRAZILSKEGA KRUZEIRiA Brazilska valuta naglo zgublja na svoji vrednosti. Vrednost dolarja je v Rio de Janeiru do februarja 1954 poskočila od 38 na 60 kruzeirov. Ker so cene na notranjem trgu poskočile, je vlada morala pristati na zvišanje plač. V prestolnici so bile minimalne plače zvišane za 100 odst., in sicer od 1.200 na 2.400 kruzeirov, v Sao Paolu od 1200 na 2.300. Kljub zanikanju uradnih organov pričakujejo tudi uradno razvrednotenje denarja. DENARNI OBTOK V ARGENTINI NARAŠČA V enem letu se je dvignij od 21.270 na 26.496 milijonov pezov. Vrednost peza nazaduje. V Curihiu velja pezos 14 do 15 francoskih frankov, medtem ko bi po uradnem tečaju moral veljati 25,08 francoskega franka. V Genovi je pezos L VI. notiral 23,75-24,25 lir. BOLIVIANO JE V NEKAJ MESECIH ZGUBIL 58% NA SVOJI VREDNOSTI. ČILSKI PEZ JE VMESECU APRILU zgubil 18% na svoji vrednosti. DINAR. Na obračunskem mestu v Ljubljani je bil 28; maja tečaj dinarja naslednji: 1 dolar ZDA 900 dinarjev, 1 angleški funt 2.385, 100 nemških mark 19.306,52, 100 švicarskih fr. 18.100, 100 lir 130, 100 lir STO 122. Dinar na prostem trgu v Trstu 1. junija: 115, v Rimu 110 lir; po podatkih newyorške banke Deak and. Co so 24. maja plačevali v New Yorku 444,45 dinarjev in in 625 lir za 1 dolar. Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg Cene na tržaškem lesnem trgu so ostale v bistvu neizpremenjene. Tom-bante, namenjen na Bližnji vzhod, stane fob Trst 38-38,50 dolarja kub. meter. Odkar je Sovjetska zveza prodala v Južni Italiji okoli 90-1001.000 kub. metrov lesa, niso prispele iz Rusije nove ponudbe. Kaže, da so češkoslovaške zaloge pošle in da ni računati na nove ponudbe do novembra oziroma decembra, ker se bo CSR o-mejila na izvršitev dosedanjih dogovorov. Tako računajo, da ho češkoslovaška konkurenca na Bližnjem vzhodu popustila. Tržaški trgovci so mnenja, da je v podobnem položaju tudi Jugoslavija, ker ne razpolaga z zadostnimi količinami blaga, da bi se lahko močneje uveljavljala na Bližnjem vzhodu. IZVOZ rz NEMČIJE V JUGOSLAVIJO. Kakor poroča »Frankfurter All-gemeine Zeitung«, je začela Zahodna Nemčija sredi maja zopet izvažati v Jugoslavijo. Do tega je prišloi ker je jugoslovanski izvoz v Nemčijo v aprilu nadkrilil prešnje jugoslovanske obveze, ki so nastale iz nemškega izvoza v Jugoslavijo. Nemški izvoz v Jugoslavijo je bil v zastoju od januarja- ZUNANJA TRGOVINA JUGOSLAVIJE. V aprilu je Jugoslavija izvozila za 5276 milijonov dinarjev blaga (lansko leto v aprilu 4297). Uvoz v aprilu i^urojNM STAVKE ITALIJANSKIH KMEČKIH DELAVCEV. Stavke italijanskih Kmečkih delavcev, o katezi smo poročal; ^ zadnji številki, so se v Padski nižini razširile; stavkali so tudi v Lombardiji-V okolici Bologne je stavkalo 60.006 delavcev 4 dni. Končno je bil dosežen sporazum: za navadno kmečko delo sc deiavcem povišali plačo za 11,70 lire na uro, kar predstavlja 32,501% osnovne plače (brez doklade). Stavkali so tudi v okolici Piacenze. MANJ NEZAPOSLENIH V ZDA. Majska številka mesečne revije »Pregled tekočega gospodarstva«, ki jo izdaja ameriško trgovinsko ministrstvo pravi, da je ameriška gospodarska delavnost v prvih spomladanskih mesecit letošnjega leta ostala v glavnem nespremenjena. V mnogih vejah ameriške industrije je bilo opaziti sezonsko povečanje delavnosti, v drugih pa je delavnost ostala na prejšnji ravni' oziroma je le nekoliko padla. Prodaje v trgovini na drobno so bile letos marci in aprila le nekoliko pod visoko r-avni-io, ki so jo dosegle v istih mesecih lanskega leta. Aprila se je zaposlenost gled'C na sezonski činitelj povečala, tako da se je proti marcu nezaposlenost zmanjšala za 260.000 ljudi; zdaj znaša 3 in pol milijona. Delavnost v gradbeni .ndastriji se je proti marcu dvignila za 9%, in sicer v zasebnem ter v javnem sektorju. Cene so bile v glavnem trdne. Stremljenje za malenkostnim dvigom cen industrijskih izdelkov v trgovini na debelo, ki se je pojavila aprila, je pripisati v glavnem1 * * * razvoju cen na svetovnih tržiščih za surovine. AMERIŠKE ŠTIPENDIJE ZA V1SO-KOSOLKE. Združenje ameriških viso-košolk objavlja, da je dodelilo 35 v.so-košolkam v Evropi. Južni Ameriki, na Novi Zelandiji in v Združenih državah štipendije v skupnem znesku 70-500 dolarjev za nadaljevanje študija v raznih državah- ANGLEŠKI DELAVCI BODO DELEŽNI DOBIČKA. V angleških industrijskih in političnih krogih je zbudilo veliko zanimanje obvestilo ene največjih britanskih industrijskih družb, »Im-perial Chemical Industries« (ICI) c načrtu za udeležbo delavcev pri dobičku družbe, katerega bo deležno kakih 75-000 uslužbencev. V letošnjem let', bo družba po tem načrtu na račun svojega dobička izplačala približno milijon funtov šterlingov, v kolikor pa bc dividenda višja, pa več. »Ta sklep mora pozdraviti vsak. ki mu je pri srcu britanska industrija,« pravi »Financia Times«. Njegov pomen je predvsem v tem-, da je to prvič po vojni, da je takt veliko podjetje uvedlo v Veliki Britaniji načrt o udeležbi delavcev pri dobičku, ki bo nedvomno vplivalo na gibanje ki se v zadnjih letih vedno bol. širi. Delež na dobičku bo nameščencem in delavcem izplačan v delnicah podjetja. Dobička bodo deležni uslužbenci ki so najmanj dve leti in pol pri podjetju. Takšnih uslužbencev je 75.0CC (vseh 107.000). Več drugih pidjetij n£ Angleškem se je že prej odločilo, da bc razdelilo del dobička med uslužbence Nekatera izplačujejo dobiček v denar-, ju. je znašal 9782 milijonov dinarjev (2249 mil. več kakor marca). Povečanje uvoza gre v glavnem na račun uvoza živil. ANGLEŠKI STROJI ZA SOVJETSKO ZVEZO. V zadnjih šestih mesecih (do 15. maja) je angleška vlada! izdala dovoljenje za izvoz strojev v Sovjetsko zvezo v skupni vrednosti 27 milijonov 707.628 funtov šterlingov. Dne 15. maja je bilo še nerešenih 154 prošenj za dovoljenja, ki. zadevajo izvoz blaga v .ZSSR v vrednosti 25 milijonov 156.884 funtov šterlingov. Odobrenih je bilo 9 izvoznih dovoljenj za izvoz električne opreme v vrednosti 1 milijona 561.226 funtov (1 funt velja okoli 1.700 lir). Angleški podjetnik Samuel Seward je pri povratku iz Moskve izjavil, da je prejel naročilo za 7 milijonov funtov tekstilnih strojev. To je največje naročilo, ki ga je doslej angleška industrija prejela iz Rusije. Polovico strojev bo .dobavila družba »Textile Machi-nery Makers«. To naročilo so proučevali od septembra lanskega leta. Seward se je mudil s svojimi inženirji v Moskvi 4 mesece. IZ, VOZ ITALIJANSKEGA RIŽA. Izvoz riža čz Italije je v letu 1953 dosegel 241,2 milijona kg in s tem postal važen del italijanskega izvoza. Italija je začela svoj riž leta 1951 izvažat; tudi na Japonsko; tja je izvozila leta 1952 94,5 milijona kg. Ostali izvoz riža odpade na evropske dežele v glavnem na Nemčijo- Izvoz v druge dežele pa bo zavisel od tega, če bo Italija znala prilagoditi svoje cene riža svetovnemu trgu, kjer so manjše cene. V prvih povojnih letih ni mogla Italija zaradi manjšega pridelka riža in zaradi svojih visokih cen izvažati večjih količin. Leta 1948 je izvozila le 21,25 milijona kg, leta 1952 je pa dosegla rekord vseh časov z izvozom 600 milijonov funtov riža. 15b MILIJARD PRIMANJKLJAJA V ITALIJANSKI ZUNANJI TRGOVINI. Italija je v prvih treh mesecih tekočega leta uvozila za 401 milijardo 149 milijonov lir blaga, izvozila pa za 245 milijard 262 milijona. Primanjkljaj je torej znašal 155 mlijard 887 milijonov. V marcu je primankljaj naraste! za 52 milijard 406 milijonov. Sladkorja do letos več Svetovni pridelek trsnega in pesnega sladkorja za leto 1953-1954 cenijo zdaj na skoraj štirideset milijonov ton, to je 10 odstotkov več kakor leta 1952-53, 4% več kot leta 1951-52 in 40% več kot je bilo predvojno letno povprečje (1935-1939). Od letošnjega pridelka odpade na trsni sladkor 24 milijonov ton, na pesni pa 15,9 milijona ton. Padel je pridelek pesnega sladkorja na Kubi, Portoriku in v Indiji, vendar je ta upad Izenačil pridelek drugih dežel. Pridelek sladkorja iz pese je pa v glavnem narastel v Zahodni Evropi, kjer je bilo za sladkorne nasade izredno ugodno vreme. Pridelek sladkorja v Zahodni Evropi cenijo letos na 7,8 milijona ton, kar je okoli 30 odstotkov več kot lani in 20% več kot leta 1951-52. Površina s sladkorno peso posajene, zemlje se je v Zahodni Evropi v letu 1952-53 povečala za 50%. Pridelek Vzhodne Evrope cenijo letos na okoli 3 milijone ton, pridelek leta 1952-53 je dosegel 2,7 milijona ton in leta 1951-52 3,1 milijona ton; pridelek sladkorja v Vzhodni Nemčiji stalno pada, na drugih področj.h Vzhodne Evrope je pa narastel. Zanimive so številke sladkornega pridelka Jugoslavije in Italije: Jugoslavija: letno povprečje 1335-1939 — 103.000 ton 1951 — 257-000 ton, 1952 -— 61.000 ton in 1953 — 210-000 ton. Italija: letno povprečje 1935-1939 — 414.000 ton, 1951 825.000 ton, 1952 - 819.000 ton in 1953 — 841.000 ton. VRHUNSKA FURALA UMETNIH GNOJIL V ZDA- Uporaba umetnih gnojil v Združenih državah je lani dosegla vrhunec vseh časov. Poleg^ velikih količin raznih vrst gnoja, k; ga pridelajo kmetovalci sami, so potrošili lan; 23.143.000 ton tovarniških u-metnih gnojil, za 3,2 odstotka več kot v prejšnjem letu. AA UST ALU ST MADŽARSKEGA POLJEDELSTVA. Na kongresu madžarske Delavske stranke so ugotovili, da je kmetijstvo zaostalo kljub novi gospodarski politik; (NEP). Šestina od šestih milijonov hektarov madžarske orne zemlje je danes nedonosne. Ko je vlada objavila v začetku izvajanja NBP, da bodo kmetje po žetvi lahko zapustili kolhoze, se je število v njih včlanjenih kmetov do konca decembra znižalo od 500.000 na 265.000. Vlada je morala ponovno spremeniti svojo poljedelsko politiko in ostro nastopiti prot; vsem tistim, ki so nameravali izstopiti iz kolhozov- Ladijsk; promet skozi tržaško pristanišče se je gibal med 8. in. 24. majem takole: ITALIJANSKE IN TRŽAŠKE LADJE »Citta di Catania« je priplula iz Genove s 328 t in se vrnila s 490 t. »Ca-stel Verde« je prispela iz Melbourna prazna in se vrnila natovorjena z blagom in 725 emigranti. »lano« je prispela iz Benetk prazna ;n odplula v No-vorosisk. »Maria Cosulich« je priplula ;z Kazablanke s 107 f in se vrnila natovorjena. »Messapia« je priplula iz Hajfe z 91 t, odplula v Larnako in se vrnila s 46 t- »Persia« je priplula ia Piombina s 1240 t litega železa in se vrnila. »Chioggia« je pripeljala 2854 t in se vrnila natovorjena. »Citta d; A* lesisandria« je prispela iz Valence z 91 t in se vrnila natovorjena. »Boale« je priplula s Krete z 267 t vina in odplula v Santo Mauro prazna, od koder je pripeljala 260 t vina. »Verax« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Geddo s 758 t. »Cagliari« je priplula iz Londona s 1000 t in odplula v Hamburg s 1425 t. »Falcodoro« je prispela iz Katanije prazna, odplula v Koper in se vrnila. »Earl« je prispela iz A-leksandrije s 697 t in odplula v Benetke prazna. »Amesa« je prispela iz Ra-venne in se vrnila. »Vildren« je priplula iz Pireja in se vrnila natovorjena z bencinom. »Spuma« je pripeljala iz Capetovvna 1102 t in se vrnila s 1460 t. »Marechiaro« je priplula iz Genove in se vrnila natovorjena. »Loredan« je priplula iz Carigrada s 141C1 t in se vrnila z 995 t. »Stamura« je priplula iz Ravenne in se vrnila. PRIPLULE SO: »Antonio Altiero« iz Baie, »Edera« iz Rotterdama s 7815 t premoga, »Virginia« iz Splita prazna, »Biče« iz Pireja z 2000 t ječmena, »Vet-tor Pisani« iz Newport Newsa z 8876 t premoga. »Vittorio Z.« iz Sant Antio-ca s 5290 t premoga, »Ardea« iz Norfolka z 9871 t premoga, . »Giuseppe Mazzini« iz Norfolka s 7931 t premoga. »Mar Libero« iz Norfolka z 9960 t premoga. »Campidoglio« iz Aleksandrije s 151 t, »Ugolino Vivaldi« iz Chitta-gonga z 83 t. ODPLULE SO: »Airone« v Šibenik prazna, »Esperia« v Bejrut -s 488 t, »Catefina« v Tripolis s 147 t, »Tenax« v Tunis s 333 t lesa. »Primo« v Croton natovorjena z lesom, »Grifone« v Cagliari natovorjena z lesom, »Pietro Canale« v Milazzo, »Treviso« v Iskenderun natovorjena, »Gibilrossa« v Sant' Antioco prazna. »Sandra Maria« v Smirno natovorjena, »Manuel« v Pirej natovorjena »Marte« v Ca-tanijo natovorjena z lesom1. AMERIŠKE LADJE »Exermont« je pripeljala iz New Torka 271 t in se vrnila v ZDA z 79 t. ITAL!JAMSKI KLAS o jugoslovanskih! ladjedelnicah Milanski gospodarski list »24 Ore« (2. VI.) je posvetil dolg članek jugoslovanskim ladjedelnicam. V njem je podrobno popisana zmogljivost ladjedelnic na Reki, v Puli in Splitu. Pisec z očitno zavistjo poroča, da je prišlo med jugoslovanskimi in angleškimi ladjedelnicami do tesnega sodelovanja. Ob zaključku članka ■— s tem namenom je bil članek pač pisan — odsvetuje člankar Američanom in Angležem da bi kakor koli podprli razvoj jugoslovanskih ladjedelnic; ker bi sicer trpele druge ladjedelnice (italijanske), kakor je trpela Avstralija, ko je Turčija z ameriško pomočjo razvila pridelovanje žita in tako pričela konkurirati avstralskemu žitu. (Prehod od ladij na žito je vsekakor mojstrsko izpeljan!). Povsem zgrešena je trditev, da je obseg jugoslovanske. zunanje trgovine premajhen, da bi lahko zaposlil jugoslovansko ladjevje, ko je vendar znano, da jugoslovanske ladje zmagujejo komaj polovico jugoslovanskega zunanjega prometa. MOTORNE LADJE NAMESTO PARNIKOV NA RENU. Plovna podjetja na Renu si prizadevajo, da bi stare parnike-vlačilce nadomestila z 'modernimi vlačilci pa Diese-love motorje. S tem prihranijo pri gorivu in stroških za vzdrževanje osebja. Vse obrežne države so že potegnile iz prometa parnike na kolesa. 21 KILOMETROV PREKOPA REN-DO- NAVA V PROMETU. Dne 18. julija bodo odprli nove velike zapornice na prekopu Ren-Mena-Do-nava pri V/uerzburgu. Tako- bo izročen plovbi oddelek Wuerzburg - Oehsenfuri Oddelek je dolg 21 km. NAPREDOVANJE FRANCOSKE INDUSTRIJE. V aprilu se je indeks francoske proizvodnje dvignil od 152 v marcu na 156 (v aprilu). Lansko leto je znašal v aprilu 145. Računajo, da je v letošnjem aprilu proizvodnja napredovala za 7,05% v primeri z lanskim letom- XLIII. KAPITAN V VLOGI ZOBNEGA ZDRAVNIKA V Pepčlcovsm enačaju smo pa odkrili še druge slabe lastnosti. Res, da se je popolnoma odrekel vodi, toda morda prav zato se je s tem večjo vnemo posvetil rumu. Ko so po večerji vedno ostale na mizi prazne čaše ruma in smo se mi mudili na palubi, je on skrbno polizal vse ostanke v njih. Posledica tega je bila, da je smrdel po pijači kot pravi vinski bratec in se mu je poleg tega še neprestano kolcalo. Mornarji so to njegovo slabost cesto izkoriščali; dobro so ga napili in potem uživali ob njegovih pijanih neumnostih. Neko jutro smo daleč na južnem ob zorju opazili črn dim parnika, ki se nam je prav kmalu izgubil z vidika. Ta črn oblak dima je bil edini znak človeške prisotnosti v tej neizmerni vodni puščavi, ki smo ga opazili na svojem dolgem potovanju čez ocean. Zbudil je v nas prijeten občutek spoznanja, da na tem prostranem morju nismo ravno tako osamljeni, kot se nam je sprva dozdevalo. Istega dne je mimo nas pripalval velik, prazen zaboj. V njegovi senci sta uživala prijeten počitek dva velika morska psa. Ko smo se mu približali, smo na njegovih stranicah lahko pre-čitali čitljiv napis norveške tvornice za konzerviranje sardin. Zdelo se mi je, kot da plovemo mimo velikega reklamnega kartona, kakršnih so vsa pristanišča polna. Čudna reklama te norveške tvornice je med nami žela vsekakor velik uspeh, saj smo si nenadoma vsi zaželeli njenih dobrih sardin v olju. Seveda so bile to le pobožne želje in zadovoljiti smo se morali s svojim domačim proizvodom: na soncu posušenimi- in posoljenimi, najtrši polenovki podobnimi, smrdečimi kosi delfinov. Čim bolj smo se približevali ekvatorju, tem bolj je bilo ozračje nasičeno z vlago in mučila nas je neznosna vročina. Včasih smo zašli v predele nizkih, prav do morske površine segajočih oblakov, ki so se pred nami razgrinjali kakor labirint. Drugič nas je zopet presenetil oglušljiv grom strele, ki je udarila iz popolnoma jasnega neba. Nenadni, malo trajajoči nalivi in pekoči sončni žarki so si v presledkih izposojali našo »Genovo« kot najpriljubljenejši cilj. Opazili smo, da so dnevom, v katerih smo pri jasnem nebu slišali grmenje, sledile noči, ko je bilo morje nenavadno temno in je globoko izpod površine žarelo v prekrasni fosforescenci. Potnik Štefan, ki se je že popolnoma privadil mornarskemu življenju, je v takih nočeh prostovoljno vso noč krmaril. Postal je nekam pesniško razpoložen in nekoč mi je zaupal, da mu ta prekrasna samota tako ugaja, da si niti ne želi več priti na kopno. Strojniku Miletu in našemu pasjemu prijatelju Tomu, so pa te romantične noči postale skoro usodne in sta poleg tega še mene nehote spravila pred preizkušnjo mojih kirurških sposobnosti. Mile je že dva dni tulil od neznosnih bolečin, ki mu jih je povzročil gnil kočnik. Leva stran njegovega obraza se je spremenila v nevarno oteklino, ki se je prisodila v vročini. Vsa naša primitivna sredstva in napori, da bi mu olajšali bolečine, so bili zaman. Zaloga aspirinov in drugih mamil je bila že davno pri kraju, toda Miletu le ni odleglo. Tretjo noč trpljenja so njegovi živci popustili. V trenutku, ko sem se pripravljal k počitku, je ves obupan planil v mojo kabino roteč me, da mu iz-derem zob. Zaman sem mu dokazoval, da kaj takega še nikdar nisem storil in da tudi ni priporočljivo izdirati zob ob tako močni oteklini. Toda kazalo je, da Mile res ni mogel več vzdržati, in ni mi preostalo drugega kot pristati na ta nehvaležen posel. V brodski dnevnik smo zabeležili izjavo, ki jo je Mile s tresočo roko podpisal in s katero me je razrešil vsake odgovornosti za primer, da bi moj zo-bozdravniški podvig ne uspel. Medtem, ko je Mile popil steklenico ruma in so drugi pripravljali vse potrebno za operacijo, sem na hitro prelistal kratka navodila o izdiranju zob. Končno je bilo vse pripravljeno in ko sem že segel po kleščah, sem uvidel, da se tudi : ’ U O M ;• f 'V' prillaj-dsaj. »Exbroo.k« je priplula iz New Yftrka s 300 t in se vrnila v ZDA z 8Q t. »Green Harbour« je pripeljala iz New Orleansa 5432 t žita in se vrnila prazna- »Taina-ron« je priplula iz Nevv Yorka s 4500 t. »Northport« je odplula v New York prazna. »Harry Culbreath« je prispela iz Galvestona s 5004 t žita. »Exilona« je priplula iz New Torka z 90 t ;n se vrnila v ZDA natovorjena. GRŠKE LADJE »Achillefs« je priplula iz Pireja natovorjena, odplula v Aleksandrijo, se vrnila in nato zopet odplula v Aleksandrijo natovorjena. »Plotarkis Bles-sas« je odplula v Heraklion natovorjena. »Kozani« je odplula v Pirej natovorjena- »Sofia K.« je odplula v Pirej s 469 t lesa. »Astipalea« je prispela z Reke prazna in odplula v Pirej natovorjena z lesom- »Rita« je priplula iz Drača prazna. ANGLEŠKA »British Commerce« je priplula iz Bejruta prazna in odpeljala v Falcamaro 4404 t goriva. »Mercian« je priplula iz Glasgo\va s 50 t ;n odplula v Liverpool natovorjena. »British Yeoman« je pripeljala iz Baniasa 11.696 t surovega olja. IZRAELSKA »Kimeret« je priplula iz Hajfe prazna in se vrnila natovorjena. »Nakshon« je prispela iz Raguse prazna. NORVEŠKA »Eimma Bakke« je priplula iz Baltimora ,s 321 t in odplula v New York natovorjena. »L;warden« je odplula v Chittagong s 6937 t. HOLANDSKA »Ne-ro« je prispela iz Amsterdama natovorjena. »Larenberg« je priplula iz Rotterdama prazna in odplula v Perzijski zaliv. KANADSKA »Point Aco-ny« je pripeljala iz New Yonka 10.134 t in odplula v Norfolk prazna. EGIPTOVSKA »Ismallia« je priplula iz A-leksandrije s 1674 t. LIBANONSKA »Sirius« je priplula iz Hamburga prazna- JUGOSLOVANSKE LADJE Jugolinija: »Titograd« je priplula iz Benetk 18. V., vkrcala 300 t blaga in 1500 kub. m lesa in odplula 22. V. na Reko. »Zagreb« je priplula iz Aleksandrije 23. V. izkrcala 800 t, vkrcala 100 t in 600 kub. m lesa in odplula 26. V-v Benetke. »Hercegovina« je prispela 29. V. iz Smirne s 50 t, vkrcala 500 kub. m lesa in 40 t blaga ter odplula 1. VI. na Reko. »Skopje« je priplula 30. V. iz Aleksandrije s 700 t, krca tovor za Bližnji vzhod. »Dinara« je priplula 3. VI. z Reke, krca tovor za Daljni vzhod. Napot/edane ladje Proga: Jadran, Sicilija Malta, Tiren-sko morje, Španija »Celio« prihod 9. VI., odhod 11. VI., »Primo« pr. 10. odhod 15. VI., »Salva-tore« pr- 10. VI-, »Mariasia« pr. 15. VI. »Citta di Catania« pr. 17., odh. 19. VI.. »Citta di Siracusa« pr. 23., odh. 25. VI Proga: Grčija, Turčija, Sirija, Libanon, Izrael. Egipt »Treviso« pr. 4., odh. 8. VI., »Achil-leus« pr. 5-, odh. 6. VI.. »Einri« pr. 5. odhod 7. VI., »Kozani« pr. 5., odh. 7. VI. , »Messapia« pr. 6., odh. 9. VI., »Chioggia« pr. 7., cdh. 11. VI., »Manuel« pr. 8., odh. 10. VI., »Nackshon« pr. 10., odh. 15. VI., »Irma« pr. 12., odhod 15. VI., »Plotarkis Blessas« pr. 12., odh. 14. VI., »Christina« pr. 13., odh-17. VI., »Esperia« pr. 15., odh. 18. VI., »Barletta« pr. 15., odh. 17. VI., »Aristo-diioos« pr. 15. odh. 20. VI., »Maria« pr- 15., odh. 20. VI., »Loredan« pr. 16., odh- 20. VI., »Achilleus« pr. 19., odh. 20. VI., »Messapia« pr. 20., odh. 23. VI., »Sandra Maria« pr. 20., odh. 25. VI., »Campidoglio« pr. 22., odh. 25. VI., »O-tranto« pr. 23., odh. 27. VI., »Kozani« pr. 23. odh. 25. VI., »Enri« pr- 25., odh. 27. VI., »Plotarkis Blessas« pr- 25., odhod 28. VI., »Esperia« pr- 29., odh. 2. VII. »Barletta« pr. 29., odhod 1. VII-> »Fredianna« pr. 30. VI., odh. 3. VII. Proga Vzhodna, Zahodna in Južna Afrika »Teresa Cosulich« pr. 4., odh. 6. VI. »Caterina« pr. 5., odh. 10. VI., »Euro-pa« pr- 15., odh. 29. VI., »Duino« pr. 17. VI., »Vittoria S.« pr. 22., odhod 25. VI. »Maria Cosulich« pr. 25., odh. 29. VI., »Deneb« pr. 1. VIL, odh. 4. VIL Proti koncu meseca prihod: »Africa« Proga: Severna Amerika »Exford« pr., odh. 10. VI-, »Exchester« pr. 22., odh. 22. VL, »Expeditor« pr. 25., odh. 25. VL Proga: Srednja Amerika, Severni Pacifik »Stella Lykes« pr. 11., odh. 12. VI-»Lipscomb Lykes« pr. 11., odh. 12. VI. »Tilliie Lykes« pr. 16., odh. 17. VL. »Montello« pr. 20., odh. 22. VI., »Alme-ria Lykes« pr. 26., odh. 26. VI. »Strom-boli« pr. 9. VIL, odh. 20. VII. Proga Južna Amerika »Rio Cuarto« pr. 9., odh. 12. VL, »Rio lAAhVZ&m TUJI TURISTI SKOZI TRST V JUGOSLAVIJO. S pametno politiko^ katere pogoj je predvsem popolna svoboda, bi se dal Trst razviti kot tranzitno središče za turizem. To dokazujejo podatki o prehodu turistov, kj so namenjeni v Jugoslavijo. Takšnih turistov se čedalje več priglaša v Trstu, od koder potujejo v Jugoslavijo. V maju je bilo na prehodu največ Nemcev in Avstrijcev, za temi so se vrstili Grki, Angleži, ‘ Američani, Holandci. Francozi. Belgijci,, Fosarci (ki imajo sarske potne liste), Švicarji in Izraelci. V Jugoslavijo radi potujejo tudi Američani in Angleži, ki pripadajo tukajšnji vojaški upravi ali zasedbeni posadki. Podružnice »Putni-ka« v Ljubljani, Postojni in Sežani so organizirale za junij več izletov v Trst. »EUROPABUS« JE SPREGLEDAL TRST. Avtomobilsko podjetje »Europa-bus« je objavilo vozni red svojih prog, ki velja od meseca junija naprej. Gre za vrsto prog, ki vežejo italijanska letovišča z avstrijskimi, in sicer na Tirolskem, Salzburškem in Koroškem. Tako n. pr. obstoji tudi proga Dunaj— Vrbsko jezero — Videm — Benetke. Niti ene proge ni, ki bi vezala Trst z zaledjem. Znano je, da je uprava ita- lijanskih železnic, ki je povezana s tem avtomobilskim podjetjem, preprečila vpeljavo motornega vlaka iz Avstrije v Trst, čeprav je bil o tem že dosežen sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo. KOMBINIRANA POTOVANJA IZ ANGLIJE V AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO. Londonski listi poročajo, da so nekatere angleške potovalne agencije organizirale kombinirana potovanja v Avstrijo in Jugoslavijo. Prvi te- den prebijejo turisti v Avstriji (v I-glu pri Innsbrucku), drugi v Opatiji (cena za 15 dni 31 funtov 1Q šilingov 6 penijev), ali pa prvi teden v Salzburgu, drugi na Bledu (cena 45 fun- tov). ANGLEŠKI TURISTI V EVROPI. V aprilu se je število angleških turistov z avtomobili, namenjenih v Evropo čez Rokavski preliv, povečalo za 25% v primeri z aprilom lanskega leta. ARETACIJA NEMŠKEGA TURISTA V AVSTRIJI. Nemški tisk ostro protestira, ker je avstrijska žandarmerija aretirala nemškega turista Josefa Aig-nerja iz Nuernberga, ki je z nemškim potnim listom prekoračil nemško-av-strijsko mejo. V smislu Dolfussovega zakona je bilo Aignerju pred vojno odvzeto avstrijsko državljanstvo- ker je bil obtožen nacizma. Nato je postal nemški državljan. Aretiran je bil na podlagi avstrijskih spiskov nezaželenih ljudi iz leta 1945. Bellen« pr. 17.. odh. 22. VI., »Leme« t 28., odh. 25. VIL, »Toscanelli« pr- 1 6 * VL. odh. 8. VIL j Pričakuje se prihod: »Srbije« 6. * iz ZDA, »Sarajeva« 8. VI. z Bližnji' vzhoda »Romanije« 15. VI. iz Sever11 Evrope, »Črne Gore« 22. VI. iz ZD' »Avale« iz Severne Evrope 24. VL Jadrolinija: »Lastovo« je priplula ■ Grčije s 35 t, vkrcala 40 t blaga in potnikov ter odplula 26. V. na »Istra« je priplula iz Grčije 1. VL odplula 2. VI. z 12 potniki. Pričak11! se prihod »Lastova« 8. VI. »GOSPODARSTVO" Izhaja vsak drugi petek. — UREP^ STVO in UPRAVA: Trst, Ulica GePP8 * *.. tel. 38-933 - CENA: posamezna števi^ lir 25; za Jugoslavijo din 15, za cono din 15. -- NAROČNINA: za STO in lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. P ^ ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; 1 Jugoslavijo letna 380 din, polletna 2 din; naroča sa pri A.D.I.T.-u, DR2. ZA, SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva 3-1, ček. rač, pri Narodni banki št. 606"' 892; za cono B letna 380 din, polletna 2 din, naročnine se polagajo pri »LIPA' Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLA se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg G“ doni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposre% pri upravi »Gospodarstva«. — CE , OGLASOV: za vsak m/m višine v 3lrl.( enega stolpca 40 lir, za Inozemstvo 60 Glavni urednik dr. Lojze Berct Odgov. uredni^ dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls« Mehanična delavnica in prodaja motornih vozil Tassan Bruno TRST - ul. Udine 61 - Telefon 37-912 Vam nudi po ugodnih cenah motorje ,,MOSQU IT O", motocikle ,,GANNA", dvokolesa priznanih znamk ter pribor za „VESPE'" in „LAMBRETTE" UVOZ - IZVOZ MiUTOVIHTE in IZDELKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE MIZARJIH Ppslie smre0 ui.rr/M..M kave, mace- KMETO,ALCI || snoue in fa-dih PODJETNIKI © lesov, trams in paikete nudi n aj ug o dnoi8 GALEJI Tel. 90441 T R S T Viale Sonnino, $ Hotel «TURIST» Ljubljana, Dalmatinova ulica 15 - Tel. 21-893, 20-129 Sodobno preurejen s 85 ležišči, lepo urejenim senčnatim vrtom in bifejem - Nudimo prvo' vrstna domača in tuja jedila ter sortirana vina r Oddaljen je samo 3 minute od železni’-ške postaje r Obiščite nas, prepričali se boste / »Portorose«, »Onda«, »Sistiana« in »A-stra«. »Mariasia« odhod 20. VI. »Perla« odhod 26. VI. »Salvore« odhod 16. VI Proga: Perzijski zaliv. Indija, Pakistan, Daljni vzhod »Perla« pr. 15. VI., »Timavo« pr. 20 VI. Prihod proti koncu meseca »S. Ca-boto«, »Risano« in »Alga«. »Dnino« od BE.EI) hod 23. VI. Proga: Severna in Zahodna Evropa »Edemvood« pr. 7. VI., odh. 8. VI. »Giosue Borsi« pr. 11., odh. 14. VI. »Dido« pr. 12., odh. 12. VI., »Algerian« pr. 20. V I.,»Trent;no« pr. 25. odh. 26 VI. meni tresejo kolena. Tudi meni je bila potrebna precejšnja količina ruma, da se je to tresenje poleglo in končno sem po polurnem mučenju, ob spremljavi Miletovega tuljenja in izbranega preklinjanja vseh prisotnih, privlekel na dan čudovito skri. Ijeno korenino, povzročitelja Miletovih tegob. Drugo noč je pa Tom po svoji krivdi zabredel v težave. Ko se je znočilo, je mornar na straži potegnil na krov vse odice in med njimi tudi največjo, s trokrakim trnkom, na katerem se je držal še dober kos ribjega drobovja. Tom je v svoji požrešnosti hlastnil po drobovju in pri tem ugriznil tudi v trnek, ki mu je prebodel jezik in z drugim krakom tudi zunanjo kožo na gobcu. Sprva se je presenečen le tiho otepal in se pri tem ves zamotal v odico, ki se je ovila okrog njegovih nog. V takšnem stanju ga je našel prvi častnik, ko je prevzemal prvo nočno stražo. Odica, ki ji je nasedel Tom, je res bila namenjena za lovljenje morskih psov, toda še zdaleč si nismo zamišljali, da se bo na njo ujel naš brodski pes. Tudi operacija Tomovega gobca je bila kaj mučna zadeva in Se dobro, da jo je revež potrpežljivo prenašal. Lahko bi vam naštel mnogo takih, več ali manj pomembnih dogodkov, ki so vznemirjali naše sicer enolično, samotarsko življenje, toda gospod urednik me že preveč priganja, češ naj vendar raz-pnemo jadra in zaplovemo v varen pristan Buenos Airesa. K. P. (se nadaljuje) OD 20. APRILA SO ODPRTI HOTELI ► GRAN HOTEL TOPLICE ► JELOVICA ► PARK HOTEL ► KRIM ► TRIGLAV ki Vam nudijo prijeten oddih ob slikovilem Blejskem jezeru " U.V.S.E.T. UFFICIO VIAGGI SVIZZERO-TRIESTINO TRIESTE - Ul. F. Pilil 5 - Tel. 35519 Na svojih potovanjih v inozemstvo [Švico - Jugosl*1' vijo itd.] se poslužujte naše TURIŠTIČN^ PISARNE - Informacije - Hotelske rezervacij Turistične individualne iu kolektivne vize. SEDEŽ, TRST - ULICA PABIO PILŽI S T. t O / I. . TELEFON ST. vestnik i^^TnSPOmRSKEGA ZDRUŽENJA! Poslovni koledar za pij j A S- junija morajo proizvajalci so-, vi:c, umetne mmeralne vode in le-ter grosisti, ki se bavijo s prodajo °davicl umetne in naravne mineral-e vode^ leda in svežih rib, plačati avek na poslovni promet (IGE) za r°dajo tega blaga prodajalcem na ^kno izvršene v mesecui aprilu 10. junija morajo trgovci, po-tavljainice, trgovski zastopniki in ^°dajni agenti za radio-električne a-?arate jn material izločiti iz neveza-.e§a registra, predpisanega z ukazom glasom plačilnega davčnega lista za 1953-54 in tretji obrok davkov in taks glasom davčnega plačilnega lista za 1954. Do 30. junija mprajo trgovci na drobno, obrtniki, gostilničarji' in svobodni poklici, ki plačujejo davek na poslovni promet (IGE) v povprečnem dogovorjenem letnem iznosu, plačati drugi obrok lega davka za leto 1954. Vsak petek morajo trgovci in indu-strijci ki so pooblaščeni, da plačujejo davek na poslovni promet (IGE) s tedenskim nakazilom, plačati ta davek na prodaje, izvršene v preteklem tednu. iemi 62-1950, vpisne pole s podatki pre- °v in izdaj blaga v mesecu maju NOVA ZAKONSKA DOLOČILA 54. jih opremiti z žigom in podpi-tvrdke in poslati koncesionirane-u zavodu za radijske oddaje s pri-rjročenim pismom s povratnim potr- Do 10. junija morajo delodajalci Jedloižtj Zavodu za soc. skrbstvo NPS) izpolnjene predpisane obraz-■ e 2a zavarovanje svojih uslužbencev ^nakazat; zavodu znesek dolgovanih Prispevkov za soc. zavarovanje. Ig. junija morajo davkoplače-aici plačati šesti obrok davkov in taks V uradnem listu ZVU št. 12, 13 in 14 z dne L, 11. in 21. maja 1954 so bili objavljeni sledeči novi ukazi: Ukaz št. 40 (26. 4.): Določitev prispevka za urade za zaščito in socialnu pomoč delavcev za leto 1953. Ukaz št. 41 (30. 4.): Prenos prejemnikov pokojnin ukinjenega pokojninskega sklada bivšega zavoda »Banca Commerciale Triestina« na splošno obvezno zavarovanje za delanezmožnost, slarost in preživele družinske člane. t0B ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LE-Pouk na naših šolah se je letos za-,,'Jučii poprej, to je 31. maja. Profesor-iV111 učitelji bodo prosti okoli 15. ju-j.jA ko se zaključijo izpiti. Naši vzgo-“elji niso splošno zadovoljni z letoš-Jirni učnimi dosežki. Premalo dijakov J6 izdelalo brez izpitov, v nekaterih Jj®edih komaj polovica. Dijaki se mo-im° bo1-' PoPfiMi učenja, a starši naj skrbno nadzirajo. Današnji nervoz-1 Časi v Trstu res niso posebno pridni za študij, toda nekaj več se ven-, ar da doseči. Za prvi razred gimnazi-J®.se je letos prijavilo več slovenskih tlakov kakor lansko leto. Na letni skupščini združena TRŽAŠKIH INDU STRI J CEV je •Adsednik dr. Doria ugotovil, da je j.'aala proizvodnja v tržaški industri-1, Popuščati. Nazadovanje je očitno yasti v ladjedelnicah. Leta 1951 je ■'ll0 v ladjedelnicah in v industriji, ki le z njimi povezana, zaposlenih 12.000 80ftaVCev’ danes iih j® komaj okoli “aO, ki delajo samo po 44 ur na te-medtem ko so leta 1951 delali s ™lnim urnikom. Nova naročila za tr-asko ladjedelnico obsegajo 30.000 ton, s ede drugih 12.000 ton še ni bilo nabilo dokončno dogovorjeno. Ustanovljena je bila »tržaška trgovska FEDERACIJA«, ki bo povezala z Glavno italijansko šovsko konfederacijo. Tako je bila ^bita enotnost tržaških srednjih in j.ajlh podjetnikov, po številu okoli .000, ki so v zadnjem času nastopili £r°ti italijanski gospodarski politiki v Delovanje koordinacijskega od-13.000 srednjih in malih podjetij 1 na živce italijanskim iredenti->’ zato so povzročili razkol. Pred- Je Mo stom Ulice zopet oglaša zaporedoma, kakoi siča in E. Malalana so na vnebohod predvajali televizijske filme. Zbralo se je mnogo radovednega občinstva; zabava je bila brezplačna. »NOVI LIST«. Pod tem naslovom je pričela skupina krščanskih socialistov pod vodstvom dr. E. Besednjaka izdajati v Trstu tednik. Z istim imenom je podoben tednik izhajal v Gorici od 1. 1929 do novembra 1930 kot glasilo krščanskih socialistov v Julijski Krajini. »Novemu listu« je napovedal neizprosen boj »Katoliški glas« v Gorici, češ da ni dovolj katoliški v svojem gledišču nasproti sedanji vladavini v Jugoslaviji. Katoliške vrste na Tržaškem in v Gorici so se tako razcepile v dve skupini; razkol se je prenesel na Slovensko krščansko socialno zvezo v Trstu. List je neprijazno sprejela tudi Slovenska demokratska zveza v Trstu (politična organizacija pod vodstvom dr. Agneletta), ki izdaja tednik »Demokracijo« za tržaške in goriške Slovence in je pri volitvah nastopila skupno s Slovensko krščansko socialno zvezo. NOVA IREDENTISTIČNA REVIJA. V Trstu je izšel časopis »Trieste« — politična julijska revija, ki piše v italijanskem smislu za priključitev Svobodnega tržaškega ozemlja k Italiji. Med pisci sta tudi Gianni Stuparich in Carlo Schiffrer. dnik nove organizacije Pelice Vene-j.Je zahteval priključitev Trsta k «,auji, se pravi izvedbo anglo-ameri-e?a sklepa Iz 8. oktobra. PROMET MED CONO A IN JUGO-ta VIdO. V zadnjih treh mesecih levi- 1?53 ie cona A uvozila iz Jugosla-Uin cone B za 1487 milijonov 226.000 ®25oooSa’ ‘zvozila pa Za 780 milijonov IMENOVANJE NAČELNIKA '-'LAVNEGA STANA ZVU v ^Pravni ukaz št. 25 potrjuje imeno-ahje podpolkovnika ameriške vojske j^dericka C. Lougha, JAGC, za na-l "dka glavnega stana Zavezniške vo-huA uprave namesto polkovnika ame-vojske Harolda R. Emeryja, G. Imenovanje novega RAVNATELJA ZA PRAVNE ZADEVE Upravni ukaz št. 26 potrjuje imeno--fUje podpolkovnika ameriške vojske tlat r*'a Reynoldsa> JAGC, za rav-utelja za pravne zadeve pri Zavezni-* vojaški upravi namesto podpolkov-ika vojske Prederika C. Lougha, JA-GC. skupna zemljišča 2 Ukazom ZVU št. 51 je bil odobren lok »komisarja za likvidacijo skup-služnostnih pravic« v Trstu z dne ha fel3ruarja 1954, s katerim je pristal j... dogovor 52 strank, katere so upo-pljale skupno zemljo vasi Cerovlje v 1 Grmadi v občini Devin-Nabrežina stot- Pni izmeri MO ha, 43 arov in 10 r *hk ara, proti skupni letni najem-jJ. . 2.01-1 lir, po deležih, kot so razvid-; ’12 odloka priloženega seznama in ki le plačati vasi. t^UEVIZUA NA OPČINAH. Pred ■sovinama električnih izdelkov M. So- V Ljubljani, sredi maja Ko bi se srečal s slovenskim jezike-“^ovcem ob prihodu v Ljubljano, bi gc Ustno spravil v zadrego z vpraša-D zakaj v ljubljanskih gostilnah boiv11.6!0 ietra jetrca^ juha juhca, ja-lat r iu^uleka in vino vinček. Dva pri-eUa, ki sta me spremljala zveče: Dot Frančiškanski ulici, bi tu(L p/dUa, da je dekle, ki nas je hotelo ka i Prosilo za nekaj »prostorč- “• Odkod ti diminutivi v sredin: ovenSkega naroda, ki ni sicer poseb-Br Zakaj se proti periferiji oti Primorskemu in Štajerskemu po-v tjrn Porazgubijo? Ali se je ta skorja renju s tujimi narodi tako strdila; sredo zvečer pred pošto: »Te, te tel^Vi1! Z0,Pet Te, te, tetč!«. »Novi te- KAJ MENIJO 0 TRSTU Italijanski tednik »Le Ore« je po-.vprašal nekatere tuje .časnikarje, z: mnenje glede Trsta. Madame Gene-vičve Tabouis, kj sodeluje pri pari škern tedniku »La Tribune des Na tiono« in dosledno nasprotuje Jugoslaviji. je odgovorila, da je Trst za Jta Hjo to, kar Posarje za Francijo. Fran cija ;-n Italija upravičeno zahtevata i da se obe vprašanji rešita, preden sto- j pita v Evropsko skupnost. »Vse moje j simpatije in vua moja ljubezen grede j Trstu in Italiji.« Kingsbury Smith, po- | ročevalec agencije »International News Service«, je dejal: »Pred letom sem bil v Trstu, imel sem vtis, da želijc Tržačani-, da ostane v Trstu pri starem (status quo), ki naj ga zajamči prisotnost angleških in ameriških čet Prebivalstvo je italijanskega rodu ir mesto je po civilizaciji italijansko. (Sc pravi, da g. Smith ni našel v Trstu niti enega Slovenca ne slovenskega podjetja ne slovenske šole! Vsekakor mora biti deber obveščevalec svoje a-gencije!) Koristen bi bil plebisci' (ljudsko glasovanje) pod, nadzorstven mednarodne komisije; koristno bi bile tudi ustanoviti v Trstu prosto luko ze vse prizadete države.« Dopisnik angleške agencije Reuter je dejal, da je njegova agencija objektivna in najvažnejša na svetu- O zapletenem tržaškem vprašanju ne moremo izraziti osebnega mnenjaj_ vendar upa, da bc čimprej rešeno v korist obeh držav (Jugoslavije in Italije) ter v skladu : stremljenjem prebivalstva Svobodnegt ozemlja. Dopisnik pariškega lista »L’Au rore« Dominik Pado. ki je bil v Turinu, ko je zunanji minister Bidault podal izjavo za priključitev Trsta k Italiji je dejal, da je italijansko gledišče logično. (Ni nam razložil, zakaj ni logična italijanska zahteva po Tendi, Brigi ali Nizzi?) Tito je razumel, da se je treba približati italijanskemu gledišču, in razumeti ga bo moral še bolj, ako stopi v Evropsko skupnost-Bolj salomonski je odgovor drugega Francoza. Maurice Ferro, dopisnik li- Ukaz št. 42 (7. 5.): Izmera prispevka nepodeželskih lekarn v smislu člena 115 enotnega besedila zdravstvenih zakonov. Ukaz št. 43 (9. 5-): Enotno besedilo zakonskih predpisov o upravnih dovolilnicah. Ukaz št. 44 (7. 5.): Uradna vrednost vanilije in klinčkov (čebulic in stebel) zaradi odmere davka na poslovni promet. Ukaz št. 45 (7. 5.): Spremembe davčnih predpisov glede nekaterih prediv iz naravnih in umetnih tekstilnih vlaken- Ukaz št. 46 (7. 5.): Zvišanje pre- jemkov oseb, zaposlenih z urejanjem skupnih služnostnih pravic. Ukaz št. 47 (7. 5.): Obnovitev dovoljenj in nova dovoljenja za začasni u-voz. Ukaz št. 48 (10. 5.): Povračilo davka na proizvodnjo topilnega bencina vsebovanega v proizvodu »Lighter Fluid« namenjen za izvoz. Ukaz št. 49 (10. 5.): Uradna vrednost kave pri pobiranju davka na poslovni promet. Ukaz št. 50 (10. 5.): Začasna zaščita izumov modelov, osnutkov za trgovino in trgovskih znamk, prikazanih na tržaškem vzorčnem velesejmu. sta »Pariš Presse-Intranisigeant«, je namreč odgovoril: »Moj stari oči je Tržačan in s tem sem že vse povedal.« - -Cyril Sulzberger, predstavnik »New York Timesa«, je rekel, da je Trst krasno mesto in da je rešitev Svobodnega ozemlja velikega pomena za Italijo; toda kot časnikar se o tem absolutno ne more izraziti. V kratkem, pride v Trst, o katerem bo na dolgo poročal v svojem listu. — John Freeman predstavnik »The Timesa«, je modro dejal: Najboljša rešitev bi bila tista ki bi zadovoljila italijansko vlado, jugoslovansko vlado in samo prebivalstvo Tržaškega ozemlja. Poleg drugih vprašanj moti to vprašanje mir in evropsko ravnovesje. — Dopisnik sovjet-f.ke agencije TASS Mihajl Tedorov je dejal, da se kot poročevalec ne more izraziti o tem vprašanju. Rešiti bi se moralo v smislu mirovne pogodbe, toda to ni bilo mogoče zaradi ameriškega odpora. »Več ne morem reči, ker je to vprašanje izven mojega posebnegE področja.« RADIO JUGOSLOVANSKE CONE STO V KOPRU je te dni proslavil petletnico svojega obstanka. V tem kratkem času je uspel privabiti premnoge poslušalce ne samo slovenske, temveč tudi italijanske narodnosti na Tržaškem. Njegovim poročilom so Tržačani pozorno sledili zlasti po objavi anglo-ameriškega sklepa z dne 8. ok. tobra. Poslopje, v katerem je nastanjen radio, je bilo prenovljeno, za kar so potrošili 3 milijone dinarjev; delo se nadaljuje. Oddajnik postaje je na Belem križu. Vprašanje brez konca Predsednik italijanske vlade Scelba je odbil kompromisno rešitev tržaškega vprašanja, kakor jo je predložil maršal Tito v razgovoru z dopisnikom »New York Timesa«, da bi namreč Amerika zgradila Jugoslovanom luko med Koprom in Piranom in jih tako poplačala za zgubo Trsta, ki bi pripadal Italiji. Italijani zahtevajo zdaj še več in modrujejo takole: Ce se tržaško Vprašanje reši začasno in bi Italiji priznali samo upravo v coni A — Svobodno ozemlje bi ostalo vsaj na papirju — potem je treba po italijanskih načrtih izvršiti angio-ameriški ukaz iz oktobra, se pravi izročiti Italiji vso cono A. Ako pa bi rešitev bila dokončna in bi se STO odpravilo, potem zahteva Italija še kos cone B. Tako je jugoslovanska diplomacija prisilila Italijo, da je odkrila svoje načrte in pokazala svojo nespravljivost. Zaradi te italijanske nepopustljivosti ne bo še dolgo prišlo do sprave ob Jadranu. To je pokazal tudi incident pri Šibeniku. Italijanska vojna ladja je odpeljala 4 jugoslovanske mornarje (vojake), ki so zasačili italijansko ribiško ladjo, ko je lovila v jugoslovanskih vodah, in jo hoteli odpeljati v Šibenik. Italijani so sicer takoj izpustili jugoslovanske mornarje, vendar je incident pustil mučen vtis. Pokazal je, da je ozračje napeto. Ako bi Italija mislila resno na pogajanja glede Trsta, bi se takšnih incidentov izogibala. Neki londonski list piše, da si angleška diplomacija že 6 mesecev prizadeva, da bi sestavila načrt za rešitev tržaškega vprašanja. APETIT RASTE. »Adriatico«, politič-no-kultumi časopis, ki je pred kratkim pričel izhajati v Trstu, navaja v članku »Smer zunanje politike« (napisal Luciano Lucchetti): Mi poudarjamc povsem jasno in brez ovinkov: Vprašanje Trsta in njegovega ozemlja je samo del splošnega vprašanja ki ga predstavljajo Jadran, Istra, Kvarner in Dalmacija; to vprašanje -se ne bo nikdar ugodno rešilo, ako se ne postavi v natančen okvir. Zahtevati je namreč treba vse, kar je na Jadranu italijanskega, ne da bi pri tem zardeli iz strahu da zahtevamo preveč in ne da bi se stresli pred obtožbo imperializma; kajti mi ne bomo zahtevali ljubljanske pokrajine (province), temveč samo to kar je naše po krvi in kulturi... Pc piščevem mnenju mora postati italijanska politika bolj prožna in odločna zahtevati mora preklic mirovne pogodbe. CEMENTARNA V PULJU, ki izvaža cement na Srednji vzhod in Južno A-meriko, je prejela 250 milijonov kredita za razširitev in modernizacijo svojih obratov. ZVEZA ZALOŽNIŠKIH PODJETIJ JUGOSLAVIJE je imela ustanovni občni zbor v Ljubljani prve dni junija. Zveza bo vskladila delovanje založniških podjetij in skrbela za skupno reševanje gospodarskih in finančnih vprašanj. Zelenjava na tržaškem trgu predraga Zaradi- slabega vremena je zelenjava na tržaškem trgu še vedno draga Tako se prodaja novi krompir, ki ga dovažajo iz Južne Italije, po 30 do 50 lir za kg na debelo, na drobno pa po 50 do 60 lir. Cena graha je višja kakor lansko leto. Istrski In domači, ki je mnogo boljše kakovosti od italijanskega gre po 100 lir za kg na debele in 120 do 140 na drobno. Karčofi poje-njujejo; tako imenovani »romani« gre do po 20 do 30 Lr na debelo in 25—35 lir na drobno. Cikorije je še nekaj na trgu; po večini je z Goriškega in se prodaja po 70^—80 lir na debelo, na drobno pa po 90—100 lir. Novo sladko zelje je še drago: 70—80 lir za kg na debelo In 120—140 lir na drobno. Sparg-Iji gredo proti koncu; njih cena je 200 240 na debelo in 280—300 na drobno. Na trgu je samo domača špinača; gre po 50 lir na debelo in 70—80 lir na drobno. V prodaji je več vrst domačega radiča. Tako je radvč prvega reza (primo taglio) okoli 200 lir na debelo in 300 na drobno; drugi rez se prodaja po 200—260 na drobno in 100—150 na debelo; starejši radič (tretjega reza) j< nekoliko cenejši. Cena solati je nekoliko nižja kot radiču. Rdeča pesa brez listja se prodaja po 40—50 lir na debelo in 60—70 lir na drobno, dočim z listjem po 30 na debelo in 60 na drobno. Na trg so prispele iz Južne Italije prve bučice in paradižniki. Cena bu- Pomemben domači izum 1100 CC. DIESEL-MOTOR Do .pred kratkim se je zdela nemogoča zgraditev brzih štiricilindrskih Dieselovih motrjev izpod 1750 kub. cm, in to predvsem zaradi visokega števila obratov in istočasne potrebe brzega zgorenja nafte. Mnogoletni študiji in eksperimenti dajo sedaj možnost prebiti t0 oviro. Tržaška mala industrija MEHANIČNA DELAVNICA GS. (Albino Gombač) — Trst, Ulica deli’Agro 10, — je Iznašla nov tip dvojno turbolenčnega preraz-grevanja nafte (chambre de precom-bustion a double turbulence). Ta sistem prerazgrevanja omogoča brzo in popolno zgoronje nafte in s tem graditev malih brzih Dieselovih motorjev Podjetje »GS« je patentiralo izum tudi v tujini. Omenjeno podjetje je v zadnjih letih zgradilo več 1100 cc motorjev v svrho eksperimentacije in pred kratkim je uspelo doseči optimum. 1100 cc., štiričasni brzi motor podjetja »GS« je danes najmanjši Diese-lov motor te kategorije na svetu in predstavlja velik korak naprej v mo-toristiki. Glavne karakteristike motorja so: 1100 kub. cm; 4 cilindri; 4 časi; sila 30 HP; 3600 obratov (na prazno 4000). Apliciran na normalen tip avtomobila te kategorije da brzino preko 90 km na uro. Potrebuje 5 1 nafte na 100 km, t. j. 20 km z enim litrom nafte. Konstrukcija in aplikacija vseh delov je enostavna; uporaba ne predstavlja najmanjše komplikacije. Piran, 31. maja Meseca maja je bil v Kopru občni zbor okrajne zadružne poslovne zveze, ki je ena izmed najvažnejših in najmočnejših gospodarskih organizacij v Koprskem okraju. Ker je bil na njenem občnem zboru podan izčrpen pregled njenega dela, njenih uspehov in njenih težav, ki so istovetnj z uspehi in težavami kmetijstva v koprskem okraju, je vredno, da z njimi seznanimo tudi naš list. Najbolj boleča rana kmetijstva v koprskem okraju je prilbkavost kraeckih gospodarstev, ker so le redki kmetje, ki bf posedovali nad pet hektarov obdelovalne zemlje- Nasprotno, ogromna večina kmečkih gospodarstev razpolaga z znatno nižjimi površinami obdelovalne zemlje in še ta tako drobna posest se spričo preveč dosledno in do-slovno izvajanega dednega prava drobi v še manjše posesti. Pa še te tako majhne posesti niso strnjene, marveč so po-edine parcele razmetane po vsej katastrski občini jn včasih tudi po več občinah. Kako si je ob takem posestnem stanju mogoče zamisliti racionalizacijo ali pa celo mehanizacijo kmetijstva? To zlo poraja še drugo zlo, in sicer upadanje živinoreje, ki bi morala biti steber vsakega kmečkega gospodarstva Se večje pa postaja to zlo spričo nizke cene goveje živine, ki je v kričečem nesorazmerju s cenami industrijskih iz-dclkov; o tem je bilo tudi govora na kongresu ekonomistov v Portorožu. Ker umetna gnojila sama nikdar ne morejc nadomestiti hlevskega gnoja, je istrska zemlja že tako izčrpana, da se je to pričelo čutiti na njeni rodovitnosti, ki stalno upada- Zato prihajajo iz vrst agronomov resna svarila, da je treba poiskati za vsako ceno rešitev, da bi se živinoreja dvignila na tako stopnjo ki bi ustrezala potrebam izčrpane zemlje. Nekatera razveseljiva znamenja kažejo, da se postopno tudi istrski kmet pričenja zavedati, da s svQ]e razdrobljeno posestjo nikamor ne pride in da bo pri takem stanju ostal večen siromak. Ponekod so namreč kmetje že pri- Kako dvigi kmetijstvo v coot B čeli združevati svojo razdrobljeno posest v večje komplekse. Tako pripravljajo na Briču veliki moderen vinograd> v Kortah so uredili 25 hektarov z oljkami pomešanega vinograda in 15 hektarov strnjenega oljčnega nasada, a v Montinjnu je v teku tudi podobna akcija. Pa tudi obnova vinogradov se razvija v tem pravcu, kar bo omogočilo njihovo mehanično obdelovanje in dvig proizvodnje. Na občnem zboru je bilo ugotovljeno, da imajo zadruge za sedanje potrebe morda še preveč težke mehanizacije, da jim pa primanjkuje lahke mehanizacije kakor kultivatorji, kosilnice, sejalnice> mlatilnice, trijerji, slamoreznice, škropilnice, namakalne naprave, črpalke za greznice in drugi lažji stroji, po katerih člani zelo povprašujejo. Poudarjeno je bilo tudi da naj bi se naše kmetijstvo orientiralo na gojenje kultur, ki so najbolj donosne. To velja zlasti za zgodnje pridelke, kakor so grah, fižol in vrtne jagode, po katerih je veliko povpraševanje. Iz poročila o delovanju zadrug je razvidno, da so zadruge v minulem letu dobro gospodarile. Saj je čisti dohodek zadrug, ki je leta 1951 znašal 12,905.000 int leta 19521 32,387'.000 din, dosegel lani čedtoo vsoto 51,312.000 din. Medtem ko so imele nekatere druge zadruge leta 1951 1,444.527 din primanjkljaja, je lani ta primanjkljaj znašal samo' še 369.718 din. Razveseljivo je tudi dejstvo da se poleg raznih kmetijsko-po-speševalnih odsekov lepo razvijajo tudi kreditno-hranilni odseki, ki jih je bilo lani ustanovljenih sedemnajst. Ze ti podatki sami po sebi nam' pričajo, da je zadružništvo v koprskem okraju prebrodilo svoje začetne težave in da postaja vedno bolj važen činitelj v njegovem gospodarstvu, ki mu je namenjeno, da odigra pri pravilnem vodstvu odločilno vlogo pri preobrazbi in NOVA LEŽIŠČA BOKSITA V JUGOSLAVIJI. V okraju Nevesinje so odkrili ležišča boksitne rude. Odkrili so tudi ležišča premoga, železne rude in marmor. V LJUBLJANI NI DEŽEVALO (< Nekaj minut nato se iz Kardeljeve ^jak; prj rapoptu; »Tete, te!« Čez ure in postaviš pred hotel »Slon« »TpM v najrazličnejših modularjšh p. e> te, tete!« Naslednjega dne sto-Se bre.^ te S'°K fant: »Današnji tete-« Y1 ,1SU dan razlaga fant v tržaškerr »j} U: »Uital sem v 'tete...« Ona pa ^ mi vsaj modno stran!« sk T<< tedenska tribuna »Slaven-tUj®a Poročevalca«. Mar si tj edin V Jeruzalemu? Tednik, ki pc kj-jlž Sraki občinstvo, kakor da gre v tQ‘Cnih trenutkih mednarodne nape-za najnovejše usodne vest). Slo- venski tednik z naklado 78.000! To jc uspeh. Veliki • poljudni predvojni tedniki (»Domoljub«. »Domovina«) sc doseglj največ 40.000 izvodov. V čerr je tajna tega uspeha? Ni treba biti časnikar ali recimo, množični duše,sloveč da bi zadel odgovor: V teh nervozni! časih niti potrpežljivi in vztrajni Slovenci nimajo več potrpljenja, da bi premlevali dolge težke članke. Kratko, zabavno, pa če mogoče poučno, pe tudi ilustrirano najboljše kar strip! Tc so ideali današnjega žurnalizma. Na ljubljanskih ulicah ne razlikuje; več, kdo je domačin, kdo iz Trsta Ljubljančani so čedno oblečeni in obuti. Kako so vendar rešili to zadevo, kc sta obleka in obuvalo v primerjavi plačami še vedno tako draga? Obrok tudi v Ljubljani! Toda obroki se naberejo, zapadejo in treba jih je poravnati. Stanovski tovariš mi je kmali razložil to uganko: Nameščencem ir delavcem dajejo banke posojila za nabavo obleke, obuvala, goriva in dru gih nujnih potrebščin. Posojilo lahke doseže 30—50.000 dinarjev. Ravna s< po plači in potrebah prosilca. Potrebna sta dva garanta. Obresti znašajo o, koli 5%. Tako so se potrebni oskrbeli z obleko in tekstilna skladišča so st razbremenila- Prihodnja zima ne bo presenetile Ljubljančanov. Tudi na tramvaju ji! reklama poziva, naj si nabavijo kurlvc pravočasno, da jih ne bo presenetile jesensko deževje. V resnici srečaš pogosto na ulici vozove na gumijastih kolesih, natovorjene s premogom, ki ge podjetje »Kurivo« razvaža po mestu Cene: Velenje 2000 din tona, St. Jan; 2630, Zagorje (trboveljski) 3900, Senovo 3700, Kočevje 2600 din za tono. Hoditi po Ljubljani sredi maja let; 1954 brez dežnika — mar ni to senzacija? Bil je menda prvi lep dan po 7 mesecih dežja in snega. »Sla je pomlad!« je potožil sicer malozgovorni briški poet. »Zadosti je bilo tega!« jt nekaj minut pozneje zarenčal tržašk penzionist, ki so ga pregnali fašisti. Zato so me skoraj začudili avtomobil tujih turistov pred »Slonom«; GB (Anglija), D (Nemčija), M (Milan), A (Avstrija) in F (Francija). V hoteli odgovarja vratar po telefonu nekemi pravzaprav nezaželenemu gostu, nekji na drugem koncu mesta, morda na postaji: »Nimamo ... niti male sobice Imamo nemško skupino ...« Mene si vendar stisnili v skromno sobico v podstrešju- Ljubljana, prestolnica združene Sllovenije, nima na razpolago nit toliko hotelov, kolikor jih je imela ko sedež Dravske banovine, brez Primorskega. (Hotel »Miklič« je še vedno rezerviran za vojaštvo.) Med številnim zahtevami, ki jih postavlja gospodarske presnavljanje mlade države, ki jo je poleg vsega tako strašno prizadela vojna, je res težko odločiti, kateri na; se da prednost; kljub temu si dovoljujemo pripombo, da Ljubljana še nima novega hotela, ker še ni našla človeka (župana, gospodarstvenika ali politika), ki bi se trmasto zapičil v tc vprašanje. Mar bi bila gradnja modernega hotela v Ljubljani riskantna; Mar bi zahtevala dolgoročno investicijo? Gostinske cene so ositale neizpreme-njene. Za 312 dinarjev te postrežejo v hotelu Union z naslednjim kosilm: goveja juha (35 din), goveji zrezek (135 din), krompir v solati (35 din), torte s smetano (65 din) dva kruha (12 din) in 2 deci cvička (30 din). V Trstu bi tak obed v ustreznem lokalu stal okoli 800 lir. V kavarnah opaziš, da bolj čicam je 100 do 120 lir na debelo in 160—180 lir na drobno. Paradižniki prve kakovosti so po 300—350 lir na debelo in 450—500 lir na drobno; druge kakovosti gredo po 200—250 lir na debelo in 300—340 na drobno. Nova čebula se prodaja po- 60 lir na drobne (na debelo po 30). Česen gre po 300— 400 lir na drobno (na debelo po 160-260). Prve češnje iz Italije se prodajajo po 140—200 lir na debelo, 180—250 na drobno; domače in iz cone B pa grede po 80—120 na debelo, po 120—180 nr drobno. Češnje so letos zelo vodene Jagode dovažajo iz Italije in Istre. Ita lijanske so silabje vrste; njih cena ji 240 lir na drobno in 160 na debelo Istrske gozdne jagode gredo Po 400— 500 lir na debelo, na drobno po 700— 800; navadne, debele so po 160—200 m debelo in 260—320 lir na drobno. Zakaj oglašajo v ..Gospodarslvm »Gospodarstvo« je prodrlo med vse sloje našega ljudstva doma in v tujini. Nanj so naročeni vsi članit Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu (trgovci in obrtniki), vsi člani Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, pa tudi sicer poslovni krogi v Trstu in na Goriškem ter mnogo podjetij v coni B in v Jugoslaviji. »Gospodarstvo« čitajo sploh vsi, ki se zanimajo za gospodarska in socialna vprašanja. In kdo bj se ne zanimal za ta vprašanja v današnjih težkih časih? Kdo si ne želi jasnega pregleda o razvoju zapletenih problemov v svetu, pa naj bo to razumnik ali delavec? Zato so oglasi kakršne koli vrste v »Gospodarstvu« uspešni. dvigu zaostalega istrskega kmetijstva. Sedemdesetletnica posojilnice in hranilnice v Kopru- Letos je minilo 70 let odkar je bila ustanovljena posojilnica in hranilnica v Kcpru. Ustanovili so jo slovenski in hrvaški rodoljubi z namenom da iztrgajo istrskega kmeta iz krempljev italijanskih oderuhov, ki so ga z visokoobrestnimi posojili gospodarsko upropaščali in se tako polaščali njegove zemlje. Ta plemeniti namen se jim je v veliki meri posrečil, ker je ta denarni zavod postal v razmeroma kratkem času močna opora istrskemu kmetu v njegovi borbi za gospodarski ;n narodni obstanek. Posojilnica in hranilnica v Kopru je bila med slovenskimi denarnimi zavodi te vrste v takratnem Primorju po svoji starosti na tretjem mestu, ker sta pred njeno ustanovitvijo obstajala samo dva podobna slovenska denarna zavoda. Pod, itlijansko zasedbo je bil seveda ta zavod ukinjen. Znova je oživel šele po osvoboditvi in postaja danes zopet pomemben činitelj v gospodarstvu cone B. Jugoslovansko posojilo* conj B. Kakor poroča agencija Jugopress, je Jugoslavija dovolila coni B za tekoče proračunsko leto posojilo v znesku 1,4 milijarde dinarjev. Ena milijarda je namenjena za investicije. 400 milijonov pa naj bi uporabili za pospeševanje kmetijstva in ribarstva. Kakor pri prejšnjih posojilih, tako tudi pri tem pogodba ne vsebuje nobenih določb, kdaj in kako bo cona B vrnila Jugoslaviji te dolgove. O tem se bosta obe stranki sporazumeli naknadno. štedijo s kavo kakor pred nekaj meseci. Na hodnikih važnejših podjetij, kakor je n- pr. »Slovenija-les« opaziš lepak »Tržaški velesejem« v slovenščini To je vsekakor napredek. V »Gospodarstvu« smo vselej naglašali, da je treba za velesejem zainteresirati poslovne kroge in javnost zlasti v tržaškem zaledju. Seveda ne zadostuje lepak v slovenskem jeziku. Zakaj ne bi n. pr. prj upravi tržaškega velesejmi namestili nekaj ljudi, recimo Slovencev ki poznajo zaledje temeljito? Zakaj ne bi uprava tržaškega velesejmi vabila tudi tržaške Slovence s takšnimi lepaki na velesejem? Cernu ta pretirana sramežljivost in strah pred italijanskimi iredentisti? V Ljubljani je malo avtomobilov, ljudi pa je na ulici mnogo, zlasti dijakov. Pravijo, da je na univerzi in tehničnih visokih šolah zelo strogo. Temperamentne južnake srečaš zlasti na tehničnih šolah. Pouk se začne že ob sedmi uri zjutraj, kratke počitnice pa navadno šele sredi julija. Da akademik lahko nadaljuje študij, mora že po prvem letu napraviti določena število izpitov in doseči ustrezajočo višino redovnih točk, sicer se mu vrata na univerzo zaprejo. Jugoslovanska šola ne trpi več večnih študentov. Tako je naše leposlovje zgubilo važen >i|sujet«. L. B. MEL1LL0 Alfredu TRST - TRIESTE Trgovina v. A. Caccia 3, tel. 96-032 Delavnica v. A. Caccia 10, tel. 90-159 KOLESA: SftMČ - Vof/iOtfAd - DlhkallAd - Oth-oikcL LASTNA PROIZVODNJA — ORIGINALNI NADOMESTNI DELI DIREKCIJA - RIJEKA Telegrami: 1UGOLINI1A - Tel. 26-51, 26-52, 25-63 (poldne) 25-61 VZDRŽUJE REDNI POTNIŠKO BLAGOVNI PROMET IZ JADRANA t>: SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI TURČIJO IN GRČIJO „ 7 DNI B LIŽ N JI V Z H 0 D „ 7 DNI SEVERNO AMERIKO „ 10 DNI Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D • A D R I A,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 Telegrami: „N0RD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 37-613, 29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. 1 DELOVNE OBLEKE, SRAJCE, M0SRE IN ŽENSKE DELOVNE HALJE, BELE JOPE ZA MESARJE, BRIVCE, NATAKARJE IN KUHARJE, MOŠKE IN DEŠKE HLA„E OBLEKE IZ VOLNENEGA BLAGA Vam nudi i 'Ul in [' i f 1, JU TRST, UIiICA CARDUCCI ST. 41 - Nasproti pokritega trga Novo dospeli sezonski izdelki Oglejte si naše nove modne sezonske izdelke moških, damskih in otroških čevljev ✓ Priporoča se za nakup. CALZOLERIA FIORENTINA Soc. ar, I. TRIESTE - VIA E. TARABOCCHIA 2 - TEL. M-536 2ahtopmh in glauna zaloga: ZADRUŽNI KONZORCIJ TRGOVCEV Z JESTVINAMI TRST Ulica Valdirlvo 3 Telefon 35-034 Gostilna v Ed ru proizvodnje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg f.o.b.: Rio N. Y. 5 85; Rio N. Y. 3 88; Santos Superior 99; Santos extra prime crivello 18 105; Victoria 5 good to large bean 73; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob; Haiti naravna XXX 90; Salvador 95; Kostarika 108; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 650; Moka Hodeidah 1 680; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda prana in prečiščena 508; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali Robusta 485. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista, fco skladišče prodajalca, v lirah za kg netto ponovno pretehtano blago: brazilska: Rio N. Y. 5 1560; Rio N. Y. 3 1590; Santos Superior 1850; Santos extra prime good to large bean 1920; Victoria 5 good to large bean 1500; srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1820; Salvador 1920; Kostarika 1990; arabska: Girnma 1730; Moka Hodeidah 1 1780; afriška: Uganda prana in prečiščena 1480; indonezijska: Bali Robusta 10— 12% nečistoče 1415. Italijanski trg Prejšnji teden je bil italijanski trg s kmetijskimi proizvodi precej uravnovešen. Cene pšenice so bile čvrste Mehka pšenica je nekoliko pridobila na ceni na severnih italijanskih tržiščih. Povpraševanje po koruzi je bilo nekoliko večje kakor v prejšnjih tednih. Miren je trg z rižem. Po rži, ječmenu in ovsu ni povpraševanja. Živahen je živinski trg. V nekaterih krajih je povpraševanje prevladovalo nad ponudbo tako so se cene nekoliko zvišale. To velja' zlasti za klavno živino. Po prašičih je vedno manjše povpraševanje, ker je čas zakola že minil in ker so si prašičjerejci že pre-skrbelli nove prašičke za rejo. Maslo je nekoliko pridobilo na ceni. Sir ne gre posebno od rok; povprašujejo edino po ovčjem siru. 'Stalen je trg z olivnim oljem. Cene se držijo na doseženih kvotacijah. Trgovci z vinom so zmanjšali povpraševanje vsied previsokih ponudbenih cen proizvajalcev. Na trgu s krmo vlada mrtvilo. ŽITARICE VERONA. Mehka pšenica fina pro-izv. 1953 7300-7400 lir stot, dobra 7100-7200; oves italijanski 3900-4200, inozemski 3600-3700; inozemska rž 3500-3600; neoluščeni ječmen italijanski 3900-4200, inozemski zouo-3800; belo proso 6900-7200; rumenkasto 5700-6000; koruza marano 4750-4850 rumena koruza 4400-4500; pšenična moka tipa »00« 9800-10-000, tipa »0« 9400-9500, tipa »1« 8900-9100, tipa »2« 8500-8600; moka iz trde pšenice tipa »0« 9800-10.000; pšenični otrobi 2100^2200; koruzna moka 6300-6400- VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 5000-6500 lir stot; Pierrot 6100-6700; Roncarolo 6000-6600; Allorio 6400-6700; Ardizzone 6400-6800; Maratelli 6900-7500; Kizzotto 6800-7600; Razza 77 6800-7600; R. B. 7400-8200; Sesia 7000-7800; Arborio 7300-8100. Oluščeni riž: navaden 9000-9600; Pierrot 10-200-10.600; Roncarolo 10.800-11.400; Ardizzone 11-000-11.800; Maratelli 11.800-12.400; Rizzotto 12.300-12.800; Razza 77 12.600-13.500 R. B. 12-900- 12.400; Arborio 15.000-15.800 ŽIVINA MILAN: Voli I. 300-370, II. 240-290; krave L 260-360, II. 210-240; III. 175-200; biki I. 310-350, 11. 275-300; teleta 1. 450-550 II. 393-440. LUGO- Prašički za rejo 15-20 kg 700-740 lir kg, 20-25 kg 680-710; suhi prašiči 30-50 kg 580-610, 50-80 kg 500-550; debeli prašiči 100-150 kg 365-380, 150-200 kg 380-390 200-250 kg 400. Vprežni konji 170-200 lir kg ali 80-000 do 100.000 lir glavo; konji za zakol I. 220-240, II. 170-190; žrebeta za zakol 340-350; vprežni mezgi 90-100 ali 60.000-65.000 lir glava; mezgi za zakol I- 180-200, II. 130-160; oslj za delo I. 65.000-70.000 lir glavo, II. 40-45.000; osli za zakol 150-180 lir kg, II. 130-140. PERUTNINA MILAN. Race žive 500-550 lir kg, zaklane 600-650; race za rejo. 180-200; zajci živi 400-420, zaklani s kožo 480-540, brez kože 500-570; pegatke zaklane 850-950; italijanske kokoši žive 600-650, zaklane 800-850; inozemske kokoši žive 575-600, zmrznjene 525-555; gosi za rejo 600-1200; golobi živi 725-750, zaklani 850-950; piščancj I. 925-975, II. 800-850; inozemski piščanci živi 650-700; zaklani italijanski piščanci I. 1150-1250, II. 875-975; jajca sveža 24-24,50 lire komad, navadna jajca 22-22,50; inozemska sveža jajca 20,50-22,50 lire komad. KRMA BOLOGNA. Za stot fco kraj proizvodnje; majsko seno iz detelje I. vrste 1400-1600, II. vrste 1000-1200; seno iz detelje druge in tretje košnje I. vrste 1600-1800, II. vrste 1200-1400; mešano seno 1600-1800; pšenična slama stlačena 850-1000. MLEČNI IZDELKI MILAN. Za kg fco sirarna: Lom- bardsko maslo iz smetane 670-680, e- milljsko 630-640; čajno maslo 700-720; emilijski trdi sir proizvodnje 1952 930-990, proizv. 1953 630-690; sir krajevne proizvodnje 430-490; sbrinz 450-470; emmenthal 450-480; provolone 400-440; gorgonzola 220-230; italico 360-370; ta-leggio 260-280. VINO MILAN. Piemonte črno 10,5-11 stop. 690-720, 11-12 stop. 720-750; Barbera 750-770; Oltrepo pavese 10-11 stop. 680-710, 11-12 stop. 710-740; Mantovano črno 660-680; Valpolicella in Bardolino 760-780; Soave belo 790-810; Raboso 710-730; emilijsko 10-11 stop. 680-700, 11-12 stop. 700-730; Modenese 680-700; Romagna belo 680-700, črno 680-700; toskansko navadno 680-700; aretino belo 710-720; Marche belo 685-700, črno 690-710; Barletta extra 14-15 stop. 695-715, navadno 12-13 stop. 675-685, navadno 13-14 stop- 685-695; Sansevero belo 685-705; tarantino 14-15 stop. 700-720, 16-18 stop. 710-730; Sguinzano 710-720; Leccese 13-14 stop. 690-710, 14-15 stop. 710-720; Rionero Barile 9700-10.000 Ur stot; piemontski moškat 12.300 -12-800. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1953 odlične kakovosti: v škatlah od 5 in 10 kg 210-220, v škatlah 1 kg 225-235, v škatlah 1/5 kg 235-245, v škatlah 1/5 kg 265-275; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga: v škatlah 5 in 10 kg 225-235, v škatlah 1 kg 235-245, v Razvoj cen surovinam na mednarodnih trgih ni bil v preteklem tednu enoten. Sprememba cen se suka v manjšem obsegu. Značilno je nazadovanje kave in kakava. Prav zaradi nazadovanja cen teh pridelkov je indeks cen na ameriških trgih nazadoval, in sicer od 193,75 na 190,37 pri kupčijah proti takojšnji izročitvi in od 188,63 na 179,60 pri terminskih kupčijah. Popustila je tudi cena kavčuka. ŽITARICE Cena pšenici je v Chicagu v tednu do 28. maja nazadovala od 196 na 192 stotinke dolarja za bušel (mernik). Cena koruze je ostala neizpremenjena pri 153% stotinke dolarja za bušel. Kanada in Združene države razpolagajo z velikimi zalogami žita prejšnjega pridelka; žito gre prav težko od rok. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yorku ostala v bistvu neizpremenjena (3.31 stotinke dolarja za funt nasproti 3,30 pred tednom). Kava je po učvrstitvi v prejšnjih tednih popustila, in sicer od 88,75 na 87 proti izročitvi v juliju. Po ameriških virih cenijo svetovni pridelek kave v sezoni 1953/54 na 40 milijonov 600.000 vreč (vreča po' 60 kg); to je nekoliko manjša količina, kakor znaša povpraševanje. V letu 1952/53 je pridelek dosegel 40.700.000 vreč. Brazilci o-porekajo tem podatkom, češ da je bil pridelek v letošnji sezoni pičlejši. ■— Kakao je popustil od 63 na 60,38 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. VLAKNA Kljub ugodnim cenitvam letošnjega pridelka v ZDA, se je cena bombaža v New Yorku okrepila in sicer od 35,20 na 35,40 stotinke dolarja za funt. Ame-rišo ministrstvo za kmetijstvo ceni, da bo pridelek do letošnjega avgusta dosegel 9,3 milijone bal, se pravi, da bo obilnejši po letu 1945. Cene volne so bile v New Yorku čvrste. To velja tudi za London, Bradford, Anwers in Roubaix. V New Yorku je cepa napredovala od 154 na 162,5 stotinke dolarja za funt. Na dražbi v Wellingtonu v Novi Zelandiji (26. maja) so cene napredovale za 5%. Po ameriških podatkih znašajo svetovne zaloge volne 2.750 milijonov funtov v sezoni 1953/54, medtem ko so v prejšnji sezoni dosegle 2.680 milijonov funtov. (1 funt tehta 0,45 kg). V Franciji (Roubaix) je cena napredovala od 1.400 na 1.440 frankov za kg, v Anvversu od 185 na 188 za vrsto Anwers proti izročitvi v juniju. V Aleksandriji je cena bombaža za vrsto karnak good ostala neizpremenjena pri 57, 49 talarjev za kantar. V Liverpoolu, kjer so nedavno zopet odprli škatlah 1/2 kg 245-255, v škatlah 1/5 kg 275-285. KOŽE GENOVA. Surove osoljene kože: teleta 3-8 kg 725-790 lir kg 12-20 kg 480-510; junci 20-26 kg 400-430; krave in voli z repom, glavo in parklji do 40 kg 270-290, nad 40 kg 260-280. MILAN. Krave z glavo in parklji do 30 kg 245-255 lir kg, nad 30 kg 255-275; voli z glavo žn parklji 40-50 kg 260-270; biki nad 40 kg 190-215; teleta brez glave in parkljev 3-6 kg 770-880, 6-8 kg 710-730, 8-12 kg 570-590, 12-20 kg 450-490; konji 195-214; mezgi 140-150; osli 110-120; jagnjeta 50-60 kg za 100 kož 440-490 lir koža; koze 14-16 kož ducat 1250-1350 Ih- koža; kozlički 30-31 kg 100 kož 480-530 lir koža. MED IN VOSEK PORLI. Cist rafiniran med: rumen 230-260 lir kg, temen 200-230; beli vosek 850-900, temen 600-700 lir za kg. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 140-170 lir kg, zelen 80-100; korenje 70-85; ohrovt 70-80; cikorija 40-50; čebula 25-40; nova čebula 50-60; rožmarin 80-100; fižol v stročju 200-270; koromač 80-100; grah 110-150; paradižniki Riviera 380-450, Sicilia 280-290; peteršilj 200-300; špinača 130-150; bučice 70-160. Navadne češnje 120-125; jagode gozdne 500-600 debele 180-200; navadna jabolka 80-100, Delicious I. 170-210, II. 110-130; nešplje 130-230; pomaranče, navadne 110-120; bele pomaranče 140-160, rdeče 180-220; limone 100-160. bombažno borzo, je bila cena za ameriško vrsto middling 31,62 (31,68 teden poprej) penijev za funt proti izročitvi v oktobru oziroma v novembru. KAVČUK Cena kavčuka je v New Yorku in Londonu nekoliko popustila; y New Yorku od 22,85 na 22,80 proti izročitvi v juliju. V Londonu je cena nazadovala za % do 3/8 penija p.ri funtu. V zadnjem trenutku je v Londonu nastopila zboljšanje na podlagi kvotacij v Singa-puru. KOVINE V New Yorku je bila kupčija s pisanimi kovinami razmeroma živahna. Državno podjetje GSA je nabavilo pri družbah Anaconda in Kennecoth 46.000 ton oziroma 36.000 ton čistega bakra po 30 stotink za funt proti dostavitvi v Združane ameriške države. Cink je v New Yorku napredoval za 1/4 stotinke pri funtu. Prime Western je stal v St. Louisu 10,75 (teden poprej 10,25) stotink dolarja za funt. Cena elektrolitič-nega bakra je napredovala od 29,60 na 29,80 stotinke dolarja za funt. Antimon Laredo Texas neizpremenjen pri 28,50. Lito železo neizpremenjeno pri 58 dolarjih za tono, Bluffalo pri 56,50 in. staro železo pri 27,58 dolarja za tono. Cena živega srebra je nekoliko padla, in sicer od 265 na 255 dolarjev za steklenico v tednu do 28. maja. Pisane kovine v Zahodni Nemčiji: 28. maja v markah za 100 kg: elektrolitični baker 290,75 do 293,75 DM, svinec v kablih 118 do 119 in aluminij 240 do 242 DM. SVETOVNA PROIZVODNJA ALUMINIJA NARASTLA Svetovna proizvodnja aluminija je lansko leto dosegla 2,5 milijona ton. Bila je več kakor 4-krat višja od leta 1938. V Kanadi in Združenih ameriških državah je proizvodnja od leta 1938 do 1953 napredovala za 800 odst., v Zahodni Evropi pa samo za 40 odst. Proizvodnja v Zahodni Nemčiji je nazadovala za 33 odst. V Združenih ameriških državah potrošijo 7 kg aluminija na enega prebivalca. Na lestvici je po potrošnji Amerika na prvem svetu; sledijo Kanada (4,8 kg), Švica (4,6), V. Britanija (4,0) in Avstrija (3,4). Med skromnejšimi potrošniki so Italija (1,3), Francija (1,8), Zahodna Nemčija (2,0) in Norveška (2,7). V ZDA uporabljajo 16 odst. vse uporabe za stavbarstvo. V Zahodni Evropi so proizvedli: leta 1938 320000 ton aluminija (54,2 odst. svetovne proizvodnje), leta 1952 420.000 ton (20,7 odst.) in leta 1953 450.000 t. (18,2 odst.). Proizvodnja v ZDA in Kanadi: leta 1938 190.000 (320,2 odst. svetovne, proizvodnje), leta 1952 1.300 t. (64,2%) in leta 1953 1,630.000 ton (66,08%). v V v MEDNARODNA TRZISCA 4/V 109 SU 151 s/4 CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel)................. Koruza (stot. dol. za bušel)................. NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)........................ 30.____ Cin (stot. dol. za funt).......................... 93.75 Svinec (stot. dol. za funt)....................... 13.30 Cink (stot. doi. za funt)......................... 10.25 Aluminij (stot. dol. za funt)..................... 21.50 Nikelj (stot. dol. za funt)....................... 60.____ Bombaž (stot. dol. za funt)....................... 35.35 Živo srebro dol. za steklenico.................... 235. Kava Cstot. dol. za funt Rio 71................... — LONDON' Baker (f. šter. za d. tono) ................. 237 l/2 (f. šter. za d. tono)............. 722 % ' ' Z9 v* Cin Cink (f. šter. za d. tono) i8/IV 200,— 157 V8 3L- 94,— 14,— 10.25 21.50 60,- 35.40 238.— 74.75 241 lU 725,— 797* 94 3/, 1/6 191 V2 134 V2 30.- 98.75 13.80 10.50 21.50 60.— 35.45 270.— 89.3/4 241 725.72 81 7. 98.74 Svinec (f. šter. za d. tono)................. 93 Vi SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)........... 451.90 481.40 482-— VALUTE V MILANU 18. 5. 54 31. 5. 54 Min. Maks. Funt šterling 8.200 6,250 6 200 6.250 Napoleon 4.700 4.650 4.600 4.700 Dolar 631,— 629 629-- 632 Franc, frank (100) 174, - 175,— 174.- 175.- Švicarski frank 147.50 147,— 147,- 148 — Funt št. papir 1.740 1.750 1.740 1.750 Avstrijski šiling 24.40 1 _ Zlato 722 718 718 722 BANKOVCI V CURIHU 31. 5. 1954 ZDA (1 dol.) 4,28 V8 Anglija (1 f.št.) 11,83 Francija (100 fr.) 1.820 Italija (100 lir) 0,66.05 Avstrija (100 š.) 16,38 Cehoslov. 10.— Nemč. (100 DM) 101,60 Belgija (100 fr.) 8,495 Holand. (100 fi.) 112 — Švedska (100 kr.) 79 3,i Izrael (1 f.št.) 1.55 Španija (100 pez.) 9.92 Argent (100 pez.) 16.30 Egipt (1 f.št.) 11,30 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 19. 5. 54 1.6. 54 Min. Južna železnica 1.255 1.282 1.255 Splošne zavarov. 12.910 13 180 12.910 Assicuratrice 3 620 3.620 —.— Riun. Adr. Sic. 5.650 5.650 —. Jeroljmič 4.240 4.240 — »Istra-Trst« 1.200 1.200 »Lošinj« 7.600 7.750 7.600 Martinolič 4.200 4.200 — Premuda 9.500 9.750 9.500 Tripkovič 9.800 9.700 9.700 Openski tramvaj 1.600 1.700 1.600 Terni 171.50 175,50 171 50 ILVA 244 231 — 230 Zdr. jadr. ladjedel. 298 297 297 Ampelea 1.000 1.000 Arrigoni 1.000 1.000 — Maks. 1.282 13.180 7.750 9 750 9.800 1.700 180.50 247 298 MfettniJi KMEČKE ZVEZE -SgD^Žj_TR S T - ULICA FASIO FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54-58 Škropili je treba v pravem Času Peronospora je najnevarnejša bolezen vinske trte Peronospora (strupena rosa) je ena najnevarnejših bolezni vinske trte. V nekaterih letih se pojavlja z veliko silo kljub škropljenju, ki ga vinogradnik; »redno« opravljajo. A prav ta rednost je glavni vzrok za neuspeh škropljenja v letih kj so za razvoj te bolezni u-godna. Razni roki za škropljenje vinske trte prot: perono'spori namreč niso' vsako leto isti; saj se razvoj glivice ne ravna morda po kaki pratiki, temveč za-visi od vremenskih razmer, k; pa sc skoraj vsako leto drugačne. Neuspehi ki jih cesto doživljajo naši vinogradnik:, so največkrat posledica nepravočasnega škropljenja: potem — seveda povsem neupravičeno dolžijo »sioboe galico. Vedeti je namreč treba, da s še tako temeljitim in pogostim škropljenjem z najboljšim škropivom ne moremo ozdraviti okuženih rastlin- Temeljno pravilo za obrambo pred vsemi glivičnim;- boleznimi je, da ogroženo rastlino, tako tudi vinsko trto, pravočasno se pravi pred okužbami, zaščitimo, da torej, pravočasno opravljamo zaščitna škropljenja. Zelo napačno b; bilo, če bi se zanašali na vreme; s. j nam noben vremenski prerok ne more za dalj časa napre. napovedati vremenskdi razmer. Ce bodo prihodnji meseci količkaj deževni in peronospori bo uspešna le, če bomo 1 pravočasno škropili, 2. pravilno pripravili škropiva in 3. pravilno škropili PRAVOČASNO ŠKROPLJENJE Ob običajnih vremenskih razmerah škropimo pri nas v prvi polovl-ci aprila ali pa v drugi polovici tega meseca nato v razdobjih vsakih deset dni, kar zav:si od vremena. Ce cvetenje dalj časa traja, je treba škropiti v cvet, da tako- obvarujemo nežne grozdiče pred o-kužbami. Mnenje nekaterih vinogradnikov, češ_ v cvet se ne sme škropiti, je povsem neutemeljeno. Da določimo pravi- rok za škropljenje vinske trte, uporabljamo razne račune-S pomočjo teh ugotovimo inkubacijsko ali vaiiino dobo v vsakokratnih vremenskih razmerah. Ce nam je valilna doba znana, lahko točno določimo rok za P-ravočiasno škropljenje nekoliko dni vnaprej. Škropljenje mora namreč biti opravljeno tik preden poteče inkubacijska doba oziroma tik preden izbruhne bolezen. Naloga antiperono-sporične obveščevalne -službe je, da napravi te račune ter vinogradnike po tisku in radiu pozove na pravočasna škropljenja. PRAVILNA PRIPRAVA ŠKROPIVA le toliko brozge, kot je v enem dnevu lahko porabiš. V izjemnih primerih, če smo recimo zaradi deževja primorani škropljenje prekiniti, lahko tr-pežmost brozge podaljšamo, če dodamo en liter posnetega mleka al; pa 5 do 10 dkg sladkorja na 100 litrov brozge- Da povečamo lepljivost bor-doške brozge, ji lahko dodamo 5 do 10 dkg surovega govejega žolča; tudi milo želatina, melasa in nekatere druge snovi povišajo lepljivost broz-ge. (Prihodnjič nekaj o samem škrop ijenju.) v MONCINI •F. SPADARO-- SPEDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 33-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96 847 SCAL0 LEGNAMI • PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT ZALO G'A PIRELLI MICHELIN CEAT IZVOZ OBNOVA VRHNJE PLASTI (prolektorjev) GUMENIH KOLES ♦ TRIESTE P.zza Liberta 3 - Tel. 35«612 topli, se bo tudi nevarnost peinnospore v naših vinogradih stopnjevala. Ako bj kdo mislil, da je peronospora zatrta, b se zelo varal; vemo namreč da trosi v odpadlem listju lahko preživijo tudi dve leti, tako da se okužbe še v tretjem možne. Ce hočemo voditi uspešno borbo proti peronospori, moramo poznati vse o-kolnosti, ki vplivajo na življenski razvoj te glivične bolezni. Sele potem bomo vedno lahko določili najpravilnej-ši čas za vsakokratno škropljenje. Ker ni mogoče, niti potrebno_ da bi vsak vinogradnik »am zanesljivo določal pravilne roke za škropljenje, se je v vseh državah,- kjer je vinska trla gospodarsko važna kultura, organiziral? tako imenovana antiperonospuričua t b-veščevalna služba, ki jo opravljajo an-tiperonosporicne postaje. To je omrežje vremenskih opazovalnic, ki redno poročajo o dnevno vremenskih razmerah razvoju vinske trte in peronospori. Na podlagi teh opazovanj je mogoče nekaj dni vnaprej točno določiti najprimernejši rok (dan) za najuspešnejše škropljenje. Da bo borba proti peronospori čim uspešnejša, je potrebno, da točno poznamo pavzroč/telja bolezni, njegov življenjski razvoj in pa zunanje činite-ije, posebno vremenske, ki na ta razvoj odločilno vplivajo. Poleg tega pa je seveda še tudi izredno važno, da pravilne pripravljamo in uporabljamo škropiva posebno bordoško (modro-galično-apne-no) brozgo. Kljub temu_ da pri nas že desetletja škropimo vinograde, se pr tem še vedno delajo napake, ki se največkrat zelo maščujejo. Borba proti Posebno pri pripravi bordoške ali modrogaiično-apmene brozge' delajo naši vinogradniki še vedno napake. V brozgi posebno ne sme primanjkovati apna, sicer nam brozga lahko povzroči hude »opekline«. V splošnem računamo za pripravo bordoške brozge na 1 del modre galice prav toliko ali nekaj več dobro gašenega (špehaste-ga) apna. Brozgo sestavljamo vselej tako, da vlivamo raztopino modre galice v tankem curku med neprestanim mešanjem v apneni belež. Ce namreč vlivamo belež v modro galico, dobimo manjvredno brozgo z manjšo lepljivostjo, pri kateri se Delež kmalu sesede na dno. Dobro je preskusiti s tako imenovanim fenollata-leinovim papirjem, kako je brozga pripravljena. Papir omočimo s kapljico brozge_ ki jo poprej dobro premešamo. Ako papir pordeči, je to znak, da je v brozgi dovolj apna; pravimo, da je brozga bazična ali alkalna. Ce pa fenolfaleinov papir ostane bel, je brozga še kisla. Vsekakor je treba dodati še nekaj apnenega beležai in sicer toliko, da se papir obarva rožna-tordeče (nevtralna brozga). Podobne preizkušnjo napravimo tudi lahko 2 rdečim lakmusovim papirjem, ki v pravilno pripralvijenr brozgi pomodri. Sicer pa strokovnjak lahka oceni kakovost brozge po njeni barvi: brozga, ki j; manjka apna (kisla reakcija), je zelenkaste barve nevtralna je zelenkasto plave barve, medtem ko je bazična izrazito plava. Bordoško brozgo je treba čimprej uporabiti, ker je sveže pripravljena najučinkovitejša. Zato vselej pripravi KMET IN VRTNAR V JUNIJU Na njivi in na polja. Požanj; žito preden popolnoma dozori, da se ne bo osuvalo in izgubljalo po zemlji. Kadar je klasje rumeno in zrnje v njem ni več mlečno, da ga lahko stres z nohtom, je godno za žetev. Pusti žilo v snopju dolgo, da bo popolnoma dozorelo in ga šele potem ornlati. Str-nišče .preorji brez odlašanja in zasej njivo takoj z drugo letino (ajda, repa. činkvantin). Bolj rodovitna zemljišča zasadi s cvetačo, zeljem in o-hrovtom. Krompir in koruzo ter druge oko-pavine moraš pridno pleti-in okopavati ter deloma tudi osuti, da bodo imele rastline več rahline in vlage na razpolago. Zatiraj pravočasno koloradskega hrošča na krompirišču ter druge rastlinske škodljivce in boiez,-ni. Na vrtu. Sej cvetačo, pozno zelje in ohrovt za poznejše presajanje. Ponovno moraš sejati poletno glavnato solato ljubljansko ledenko ali agošta-no. Presajamo še pozne paradižnike, jajčevce, papriko in gomoljasto zeleno. Vrtnino čistimo plevelov in jo pridno zalivamo. Mrzla voda ne prija Vročim rastlinam zato je najbolje, če .zalivamo v ranih jutranjih urah. Preglej večkrat semenice in druge rastline, da jih niso morda napadli škodljivci. Te moraš temeljito zalirati, preden se razmnožijo. Poberi pravočasno semenice z zrelim semenom1 preden se to samo osuje. V vinogradu. Pusti trte pri miru, dokler cvetejo. Koj ko odcvetejo, pa jih zopet poškropi z bordoško brozgo, kateri primešaj škropilno žveploi (Mor-mino), ker so trte med cvetjem zopet zarasle in sta dež in veter prejšnje škropljenje in žveplanje večji del odnesla. Pomni, da peronosporo in oi-dij lahko preprečujemo, ne moremo pa teh bolezni zdraviti. Pobijaj tudi grozdnega molja. V sadovnjaku. Poškropi mlade plodove s pripravki DDT proti jabolčnemu in slivovemu zavijaču. Listne uši uničuješ najbolj uspešno z nikotinskimi pripravki. Odstranjuj poganjke na starem lesu- Po biraj po tleh zelene plodove, ki predčasno odpadajo in daj jih prašiču ali vsaj v kurnik. ker imajo navadno v sebi črvičke. leznim. Pokladaj ji tudi dovolj tečne krme, zlasti kravam. Pazi. da ne boš pokladal živini s travo in plevelom preveč strupenih rastlin, kakor so: podražec, pasjica, razne koprive gren-koslad, razni mlečki itd. 2ivina,’ ki je primorana jesti take rastline kadar nima dovolj druge krme, zgubi kaj rada mleko in se lahko tudi zastrupi. Napajaj živino, tudi prašiče, vedno : svežo vodo. V kurniku. Kurnik moraš od časa do časa razkužiti. To napraviš najceneje z vodno raztopino modre galice ~ 3% — in s pripravki DDT. Kokoši naj bodo vedno na suhem, zato jim potrosi vsaj v prostoru kjer spijo, dovolj žaganja ali pepela. Tudi suh pesek je dober. Tega naj imajo dovolj,-da se v njem lahko okopljejo. Po perutnini potrosimo večkrat bolhač v prahu ali pa pripravke DDT, da jc branimo pred nadležnimi kurjaki in pred drugim mrčesom. Vodo morajo imeti kure vedno čisto; le od časa do časa dodajmo vodi malo železne galice. Tudi jim ne sme primanjkovati apna za tvorbo lupine jajc. Kuram dajemo apno z lupinami porabljenih jajc, s klajnim apnom, stolčenimi školjkami itd. PREDSTAVNIKI KMEČKE ZVEZE V ŠTABU ZVU Načelnik štaba Zavezniške vojaške uprave polkovnik Lough je 26. maja sprejej predstavnike Kmečke zveze. Ti so v daljšem razgovoru zahtevali odpravo nekaterih krivic, ki se godijo našim kmetom. Tako n. pr. organizira Kmetijsko nadzorništvo predavanja med slovenskimi kmeti v italijanskem jeziku. Med 26 uslužbenci Kmetijskega nadzormšva je samo 1 slovenski strokovnjak. Uvesti je tudi treba poljske čuvaje. Predstavniki kmečke zveze so tudi protestirali proti razlaščevanju slovenske zemlje; za razlaščeno zemljo je treba plačati primerno odškodnina. Poudarili so tudi potrebo, da se obnovijo med vojno poškodovana gospodarska poslopja. Zahtevali so tudi ustanovitev srednje kmetijske šole. Polkovnik Lough je obljubil, da se bo po svojih močeh zavzel za rešitev teh vprašanj, ki tarejo našega kmeta. OBNOVLJENE DVOLASTNISKE IZKAZNICE mOPOOJETJE STAR -«iP Tovorni prevozi Tel. št. 35608 Osebni avtobusni prevozi Mehanična delavnica AVTO GARAŽA - TRST ULICA MORERI 7 •Tako!) Vatovec*^ TRST - Via Torrebianca 19 UVOZ Tel. 23-587, 37-561 IZVOZ /kolonialnega blaga / INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ / TEHNIČNIH PREDMETOV /_______TKANIN IN OBLEK POŠILJATUDI DARILNE PAKETE IMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXP ORT ■ TRIESTE UVAŽA: IZVAŽA: Vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije {flemam ja Vlim HUBLJA N;A, Frankopanska 11 p. p. 145 TELEFONI 20 182 20-171 BRZOJAV: VINEXPORI Ljubljana Isvažasm© Kiaftoolfia vijsav-sl&a, brišJ&a asa isžvsl&a vina ter ©rijginalaM SiraiBii terasa Stalno na zalogi nafodSiž« s&eiša Ssela sortna steSOeničsia vina iz ŠtjajersSte Tvidka SILA JOŽEF UVOZ IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST — Ulica Rossetti štev. 15 — Telefon 95-661 Na deteljišču in travniku. Pokosi deteljo in travo, dokler je še v cvetju. Spravljaj seno, zlasti deteljo, preden se popolnoma osuši, da ne bo odpadalo listje, ki vsebuje mnogo več hranilnih snovi kot stebla. V kleti. Imej klet hladno čim dlje mogoče. Zaradi tega jo zrači le ponoči ali rano zjutraj, podnevi naj bo zaprta. Pazi na največjo snago in ne .mej vina v odprti posodi. Vinsko posodo, tudi prazno, imej dobro zaprto, polprazno in prazno posodo zadimi od časa do časa z zažganim žveplom (z žveplano pečico ali pa z žveplenimi obročki ali trakci). Vinska klet naj služi le za vinoi v njej ne imej vsakovrstne šare, zlasti ne dišečih in kvav-ijivih reči- V hlevu. Živina mora imeti vedno svež zrak in postiljaj ji dovolj, da bo na suhem. Varčuj s senom in goni živino po možnosti redno na pašo, kar jo dela bolj odporno proti raznim bo- Področno kmetijsko nadzorništvo poziva dvolastnike, naj dvignejo obnovljene dvolastniške knjižice na sedežu nadzarništva v ulici Ghega št. 6/1. Obnovljene so bile izkaznice kmetov s Konkonela, Proseka, Opčin, iz tržaškega mesta, Trebč, Padrič, Gropade, Bazovice, Doline, Boljunca, Prebenega Gročane, Boršta in Drage. BOJ KOLORADSKEMU HROŠČU! Letos se je ta smrtni sovražnik krompirja pojavil v takšni množini, da je nujno potrebno organizirati sistematično pobijanje. To mora biti obvezno. Kmetijsko nadzorništvo naj službeno pregleda krompirišča in naj v soglasju z občinskimi upravami organizira pobijanje. KAKŠNA BO LETINA? Zarod na vinski trti je letos splošno obilen na vsem Krasu pa tudi na Bregu. Kmetje se le bojijo; da se zaradi prepogostega dežja ne bo osul. Slabše je splošno s sadjem. Češpelj je malo, breskve je napadla bolezen; malo jel tudi češenj. Zaloga oglja, premaga in drv za kurjavo M DROBNO - M DEBELO UVOZ - IZVOZ Usoh vrst trdnega in mehkega rezanega lesa, furnirja, vezanih plošč itd. Prevzemamo orevoze vsakovrstnega blaga z lastnimi pre voznimi sredstvi Erad: TRST ul. Crispi št. 14 Tel. 93-562 Skladišče: ul. delle Miliziel4 - Tel. 96-510 telefonska številka stamevanja 95-918 t) n ,N ti h Ul Sl a, s ti N tl ti f It H f tl k k v t 't Sl v Sl n It; t si ti ti D ti tl l( S! t V t E i 8 ti s D 1 n t 1 d t o t s t k k n s c j- š h 1 r C a k k li D u u t S' b 1 tl !*' D tl n k ti v s t k 1« t t t t t 8 t $ C i 1 t I s I I l I