PTT med potrebami in možnostmi
Zastoja si ne moremo privoščiti
Če bodo zagotovljena potrebna sredstva, bosta v kratkem v Šiški zgrajeni novi pošti Stara cerkev in Šiška 7-1 ter krajevno telefonsko omrežje v Podutiku. ki bo predvideno zgrajeno še letos, če se bodo uspešno ksnčali dogovori o sofinansiranju gradnje med krajevno skupnostjo in PTT podjetjem Ljubljana. Če pa bo Podjetju za ptt promet Ljub-Ijana uspelo zagotoviti več denarja, bo Siška bogatejša še za novo stavbo, telefonsko centralo in omrežje v Tacnu in Stanežičah ter za povečano telefonsko centralo v Medvo-dah.
V Podjetju za ptt promet Ljubljana in v ob-močni sis za ptt promet so že pnpravili smer-nice za naslednje srednjeročno razvojno ob-dobje 1986—1990, ki jih je na svoji zadnji skupščini potrdila tudi območna sis za ptt pro-met Ljubljana. Razvojni program je finančno ocenjen na 12 milijonov dinarjev. odprto pa ostaja vprašanje, kako zagotoviti toliko sred-stev. Dejstvo je namreč. da predpostavke. iz katerih je izhajal tekoči razvojni program ptt dejavnosti za obdobje 1981—1986. niso bile uresničene. zaradi česar bo tekoči razvojni program po načrtovanih vlaganjih uresničen komaj 50-odstotno. To pomeni. da bo treba poleg vrste načrtovanih objektov v naslednje srednjeročje prenesti tudi neuresničene nalo-ge. ki so jih v PTT podjetju Ljubljana in v ob-močni sis sše dopolnili. Če te planske naloge tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bodo izpolnjene. bo ptt dejavnost zastala. kar pa bi ob sedanjih potrebah gospodarstva in naše družbe pomenilo nedopustno napako.
Tekoči srednjeročni razvojni plan ptt dejav-nosti 1981—1986 bo dosegel komaj 50-od-stotno realizacijo. ker cene ptt storitev v tem času niso rasle v skladu z rastjo drugih cen. Cena telefonskega impulza se je na primer v zadnjih štirih letih povečala le za 1,5-krat, medtem ko so se telefonski kabli podražili kar za 6-krat. Cene poštnih storitev v povprečju pokrivajo le 70 odstotkov lastne cene. 20 od-stotkov od vrednosti telefonskega impulza plačujejo le podpisniki samoupravnega spora-zuma o temeljih plana, čeprav bi jih morali vsi naročniki. kot je bilo dogovorjeno v okviru ob-močne sis. Tudi v samoupravnem sporazumu o temeljih plana zapisana predpostavka. da bo imela ptt dejavnost pri plačevanju prispevka za manj razvite olajšave. se ni uresničila. Celo nasprotno: lani se je prispevek ptt dejavnosti povečal z 2.6 na 3,5 odstotka. K nizki realizaciji sedanjega srednjeročnega programa razvoja prispevajo še dolgi dobavni roki proizvajalcev opreme (dve leti). pomanjkljivi proizvodni pro-grami domače industrije. pomanjkanje tele-fonskih kablov. dragi bančni krediti in odvi-snost od uvoza. ki pa je omejen. razen tega pa ptt dejavnost nima dovolj deviznega priliva. Zaradi naštetega bodo v Podjetju za ptt promet Ljubljana ob koncu leta namesto načrtovanih 102 ptt enot imeli le 96, namesto 21 teleks na-ročnikov na 10.000 prebivalcev le 16 in name-sto 23 telefonskih naročnikov na 100 prebival-cev le 21.
Da bi zmanjšali razkorak med potrebami in možnostmi, so si v smernicah za pripravo plana razvoja do leta 1990 začrtali, da bodo v poštni dejavnosti povečali dostopnost upo-rabnikom in izboljšali kvaliteto poštnih storitev. Načrtujejo gradnjo šestih novih pošt. V tele-grafiji načrtujejo pvečanjezmogljivosti za 2000 priključkov, s čimer bi dosegli že v tekočem srednjeročnem obdobju načrtovanih 21 teleks
naročnikov na 10.000 prebivalcev. V telefoniji pa načrtujejo prehod na novo tehnologijo in uvajanje digitalnih telekomunikacijskih siste-mov. kar bo omogočilo nekatere nove storitve. Do leta 1990 želijo v centralah na območju PTT Ljubljana zagotoviti 47.000 novih telefon-skih priključkov. kar bi za območje Ijubljanske regije pomenilo 28 naročnikov na 100 prebi-valcev.
Če seveda hočejo načrtovano tudi uresniči-ti. bodo morale biti izpolnjene vse navedene predpostavke iz tekočega srednjeročja, ki so jih še dopolnili. Doseči bi morali postopno eko-nomizacijo cen poštnih storitev. izenačitev ptt prometa z drugimi dejavnostmi družbenega pomena. dodatni sistemski vir za finansiranje gradnje novega glavnega poštnega centra v Ljubljani in doseči. da bi ptt dejavnost v okvirih možnosti dobila v planskih dokumentih druž-benopolitičnih skupnosti prednostno mesto. Takšne usmeritve in zahteve Ijubljanske PTT delovne organizacije so podprli tudi v skupno-sti občin Ijubljanske regije in Cerknice. v me-dobčinski gospodarski zbornici. na mestnem komiteju za promet in zveze. v skupščini ob-močne sis za ptt promet Ljubljana. o proble-matiki nadaljnjega razvoja ptt prometa pa bo v kratkem razpravljala tudi republiška skupšči-na.
Če ne bo mogoče zagotoviti vseh načrtova-nih sredstev. bodo v PTT podjetju Ljubljana planske naloge uresničevali v več prioritetah. Sredstva bodo prednostno usmerjali v investi-cije skupnega slovenskega pomena. ker od-pravljajo ozka grleft/ poštnem. telegrafskem in telefonskem prometu Slovenije, da bi dosegli nemoteno delovanje slovenskega ptt sistema. Investicije regionalnega pomena so razvrš-čene v dve prioriteti. Za občino Šiška bo pred-nostna gradnja nove pošte Stara cerkev in pošte Šiška 7-I, če pa bi z dodatnimi napori (prosta sredstva gospodarstva. ugodni do-mači in mednarodni krediti, več sredstev upo-rabnikov. pospešeno povečevanje cene-tele-fonskega impulza) zagotovili dodatna sred-stva. bi si v naslednjih letih v Šiški lahko obetali še novo stavbo. telefonsko centralo in omrežje v Tacnu in Stanežičah ter povečavo telefonske centrale v Medvodah.
Dejstvo je. da postaja razkorak med zahte-vami in potrebami sodobne družbe in gospo-darstva po hitrih, kvalitetnih in sodobnih ptt storitvah ter možnostmi PTT pri nadaljnjem ra-zvoju vse večji. S padanjem akumulacijske in reproduktivne sposobnosti ptt prometa se vse bolj ožijo razvojne perpektive ptt dejavnosti in vse bolj očitno postaja. da PTT brez širše družbene podpore ne bo zmogel zagotoviti vseh za finansiranje razvoja potrebnih sred-stev. To bi tudi pomenilo, da bi razvoj ptt pro-meta zastal, česar pa si v sedanjih razmerah, ki terjajo sodoben infrastrukturni sistem, ne smemo in ne moremo dovoliti.
B. M.