GLASILO UBťlfli: ^VII.KA IM AN JunU 2003 / klo X Slovenska 24, 1234 MENGEŠ PRODAMO: Stanovanja: - Mengeš; trosobna stanovanje z balkonom v izmeri 80 m2, drugo nadstropje, staro 34 let, cena; 17.500.000,00 SIT - Domžale; enosobno v izmeri 42 m2, z balkonom s pogledom na Kamni{ke planine, staro 30 let, cena; 12.500.000,00 SIT - Kamniška Bistrica; trosobno stan. v idiličnem okolju v naravi, primerno za bivanje ali vikend, 80m2, staro 50 let, 14.000.000,00 SIT - Homec; štirisobno stanovanje v izmeri 80 m2, z atrijem v izmeri 25 m2, mirna zelena okolica, staro 4 leta, cena; 24.500.000,00 SIT - Vodice; več stanovanj različnih kvadratur, od 33m2 do 75m2, nova gradnja, cena; od 8.500.000,00 SIT do 18.500.000,00 SIT - Lukovica; dvosobno stanovanje, v mansardi nove stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem, 60m2, staro 2 leti, cena; 11.500.000,00 SIT Parcele: - Kamnik-Nevlje; parcela v izmeri 650 m2,z urejenim dovozom, cena; 7.500.000,00 SIT - Gorjuša pri Dobu; zazidljii/o parcelo površine po 827 m2, sončna lega lep razgled, cena; 11.000.000,00 SIT - Senožeti; zazidljiva parcela v izmeri 1000 m2, ob glavni cesti, 15 km do Ljubljane, cena; 11.500.000,00 SIT - Mengeš; zazidljiva parcela v izmeri 625 m2, center, vsi komunalni vodi ob parceli, cena; 16.500.000,00 SIT Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si - Kamnik-okolica; dve parceli po 850 m2, zazidljivi, na eni nadomestna gradnja na kateri stoji delavnica in hiša ki je potrebna rušenja, cena; 10.000.000,00 SIT - Tunjice; zazidljiva v izmeri 670 m2, sončna, mirna okolica, elektrika na parceli, cena; 8.500.000,00 SIT Hiše; - Komenda; stan.hišo (k+p+n+m) s poslovnim prostorom v prizidanem delu na parceli 900m2, stara 20 let, cena; 55.000.000,00 SIT - Tuhinjska dolina; v bližini toplic, večji gostinski lokal v obratovanju z možnostjo prenočišč, I000m2 zemljišča, stara 30 let, cena; 60.000.000,00 SIT - Mengeš-Loka; večja stanovanjska hiša na večjem zemljišču, z delavnico, mirna okolica, I700m2 zemljišča, stara 10 let, cena; 56.000.000,00 SIT - Kamnik^; center, večstanovanjska meščanska hiša, obnovljena, možnost štirih stanovanj, 200m2 bivalne površine, cena; 22.000.000,00 SIT - Dravlje; trojček, nova gradnja, podaljšana 3.grad.faza, vseljivo septembra, - Južna enota; (k+p + n + m) 304,67m2, parcela 272m2, cena; 63.950.000,00 SIT - Srednja enota; (k+p+n+m) 3I4,27m2, parcela 2I2m2, cena; 57.340.000,00 SIT - Severna enota; (k+p+n + m) 304,67m2, parcela 270m2, cena; 60.640.000,00 SIT Poslovni prostori: - Mengeš; poslovni prostor opremljen, namenjen za zlatarsko, urarsko, [dejavnost, 37 m2, star 10 let, cena;9.500.000,00 SIT Trgoavto Koper Mengeš, Prešernova 3, Trgovina Burnik tel/fax. 01/7237-785 AKCIJA MODRO V POLETJE MALAGUTI PHANTOM F12 MERIDA MTB KOLO KALAHARI ROG MTB KOLO ALPIN VISOKOTLAČNI ČISTILEC LW20 EL. ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO VALEX POTOPNA ČRPALKA LEADER PUMPS STREŠNI KOVČEK CARGO 5 NOSILCI KOLES od PREVLEKE SEDEŽEV AVTO ŠAMPON UNICAR 1L SPREJ ZA NEGO GUM SENČILO VETROBRANA 399.990,00 SIT 69.990,00 SIT 39.990,00 SIT 39.990,00 SIT 10.990,00 SIT 7.990,00 SIT 29.000,00 SIT 2.660,00 SIT 4.440,00 SIT 440,00 SIT 550,00 SIT 880,00 SIT MOŽNOST PLAČILA NA 1+5 ČEKOV, 6 OBROKOV Z M PIKA KARTICO, AMEX ALI DINNERS KARTICO! Del. Čas: pon.-pet. od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. - 12. ure. VIDEO RENAULT Pri IInkupu ReníHLiJía \ main in j,uiitju vajTi iiLidimo POČITNIŠKI POPUSTI Od 150.000 srr do 400.000 srr Avto Card.D.D^ Svetčeva I - 1234 Mengeš 4Jjmi:Cll/ra3074 14 sci-vie; 01/723 72 79 Videoteka Stop, Slovenska 28, Mengeš, tel.: 7238-988 ^ Odprto vsak dan v letu tudi ' ob nedeljah in praznikih Poletni delovni čas od 18. do 21.30 ure! NOVOSTI V VIDEOTEKI: 1. BILI SMO VOJAKI, vojni, mel Gibson, Tom SIzemore, Sam Elliott "Noben človek ni samo vojak." Film. posnet po resničnih dogodkih. 2. K-19 ČRNA VDOVA, triller, harrison Ford, Liam Neeson Po legendarnih "DAS BOOT" in "U-571" nov zanimiv film o podmorniski katastrofi, posnet po resničnih dogodkih. 3. DOVOLJ MI JE!, triller, jennifer Lopez, Billy Campbell Človeško potrpljenje... Vsak in svojo mejo... 4. UMRI KDAJ DRUGIČ, akcija, Pierce Brosnan, Halle Berry Najnovejša misija Jamesa Bonda na VHS in DVD-ju. 5.KATE IN LEOPOLD, ljub., Meg Ryan, Hugh jackman "Če bi živela v istem stoletju, bi bila popoln par ..." 6. NEVARNA SMER, ak. triller, Samuel L. Jackson, Ben Affleck Kaj se zgodi če ti gre že v začetku dneva vse narobe... 7. SESTRE, komedija, Barry Watson, harald Williams "Edini način, da spet pridejo v moško družbo je, da postanejo ženske." 8. JAY IN TIHI BOB VRAČATA UDAREC, komedija, Ben Affleck, Will Ferrell "Hollywood si je to zaslužil!" Kaj? Dva preveč pametna in ... 9. MOŽ, KI JE TOŽIL BOGA, komedija, Billy Connolly, Judy Davis Sočna komedija o človeku, ki se je odločil, da bo tožil - Boga. 10. SAM PROTI VSEM, akcija, Wewsley snipes, donald Sutherland "Ali poznate svoje sovražnike?" PRIHAJAJOČI POLETNI FILMI 1. KDO JE BOURNE, voh. ak. triller, Matt Damon, Franka Potente 2. JAZ, VOHUN, ak. komedija, Eddie Murphy, Owen Wilson 3. 8 MILJ, drama, Eminem, Kim Basinger 4. TRANSPORTER, akcija, Jason Stratham 5. NAKLJUČNI MILIJONAR, komedija, Adam Sandler, Winona Ryder 6. RDEČI ZMAJ, triller, Anthony Hopkins, Edward Norton 7. OSTROSTRELEC 2, voj., Tom Berenger 8. MOJA OBILNA GRŠKA POROKA, komedija, Nia Vardalos 9. DVA TEDNA ZA LJUBEZEN, ljub., Hugh Grant, Sandra Bullock 10. FORMULA 51, ak. komedija, Samuel. L. Jackson 11. LOMILKI SRC, komedija, Gene Hackman, Sigourney Weaver 12. TUXEDO, ak. komedija, Jackie Chan, jennifer Lowe Hewitt 13. NEPOVRATNO, drama, Monica Belucci, Vincent Cassel 14. GOSPODAR PRSTANOV - STOLPA, ep.spekt., Elijah Wood Deponija v Dobu? Ne gozd ob cesti v Koseze KAZALO: ŽUPAN O.............................. OBČINSKI SVET................... POMDLA.............................. ....8 NOVICE - ZANIMIVOSTI...... ....9 ŠOLA VRTEC......................... .. 14 KULTURA.............................. .. 15 dru[tva............................. .. 16 TABORNIKI.......................... ,, 17 [port.................................. ,, 17 SKRBIMO ZA SE................... .. 20 POLICIJA 113...................... .. 21 HOJA PO ZELENEM ROBU .. .. 22 VI napi[ete........................ .. 23 VABIJO VAS......................... .. 24 OBVESTILA........................... .. 28 ZAHVALE............................. .. 28 člani uredništva prosimo spoštovane bralce in dopisnike glasila »MENGSAN«, da pošiljajo čim več prispevkov po elektronski pošti ali na disketah. Tako bomo zagotovili hitrejšo obdelavo člankov, skrajšal se bo čas oblikovanja in morda se bo tudi podaljšal rok za oddajo prispevkov. Želeli bi tudi, da je ob vsakem prispevku tudi oznaka, v katero rubriko spada. Prav tako so poleg teksta pomembne tudi fotografije, saj dopolnijo vsebino. Naslov za rokopise in fotografije je Slovenska 30, Mengeš, levo pa je elektronski naslov, na katerega pošiljate zapise, če imate to možnost. Zahvaljujemo se vam za pomoč in pričakujemo še več o dogajanjih v domačem kraju. Pod prispevke je potrebno napisati polno ime avtorja v nasprotnem primeru članek ne bo objavljen. Rok za oddajo za junijsko številko glasila je 9.7.2003. MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Marij Urh - odgovorni urednik, e-mail: mengsan@menges.si Člani uredniškega odbora: Majda Trobec, Ana Jernejčič, Tina Železnik, Katarina Marin, Dušan Pejič, Peter Skrlep Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106 Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si Oglaševanje: Kompare k.d., Mengeš, tel.: (01) 7230 903, fax: (01) 7230 904, e-mail: kompare@siol.net BODO SPREMEMBE?!?! žal tole pisanje ni namenjeno vam, dragi bralci, kot uvodnik. Žal, pišem zato, ker bi moral na tem mestu biti županov uvodnik. Ni ga pa zato, ker razumevanje nekih človeških norm, normalnih odnosov med ljudmi v neki skupnosti, ni na ravni zaupanja v delo tistih, katerim je zaupano. župan kljub prijaznim prošnjam, ni hotel spremeniti svojega uvodnika v katerem opisuje in navaja razloge za nesprejetje proračuna. Edini izmed odgovornih za najpomembnejšo odločitev v občini. Verjamem, da bi vsi radi videli, da bi vse potekalo tako kot je treba in potem ne bi bilo nepotrebnega pisanja in govorjenja. Menim, da je najslabše razčiščevati, karkoli na tak način, v medijih. Vsekakor ne prinese želenega učinka, kvečjemu obratno. Zato, morda res nenadna odločitev, ni v interesu blokade informacij o delu občinskega sveta, ampak ohraniti SPOŠTOVANJE in DOSTOJANSTVO vseh, ki smo jih izvolili. Nesmiselno odgovarjanje na odgovore presega vse meje, sploh v tako prijetnem mestecu Mengšu, kjer bi se morali resnično zavzeti za medsebojno razumevanje. Po seji uredniškega odbora pa sploh ne dvomim v pravilnost odločitve, saj se je večina članov strinjala z njo, tudi z besedami članice, ki pravi, da ni pomembno kdo je tisti, ki je največ prispeval k izgradnji kanalizacije in cest, važno je, da jih IMAMO ter omogočimo občanom kvalitetno bivanje v kraju. Na tem mestu torej odgovarjam g. Markovčiču in seveda g. Tomažu Štebetu, županu, zakaj ni zapisanih njegovih besed. Resnično mi je žal, ampak me vodijo čisto normalne etične vrednote, spoštovanje do vas, do svetnikov, do občanov in sem prepričan, da je to edino prav. Torej, o proračunu bomo še pisali, vendar na drugačen NAČIN. Clan uredniškega odbora bo vedno prisoten na sejah občinskega sveta. Tako bodo informacije dostopne javnosti, zagotavljam pa neodvisno poročanje. Urednik Marij Urh Občankam in občanom čestitamo ob Dnevu državnosti in vam želimo prijetno praznovanje. OO SLS NAJBOLJŠE ZELJE 0b 12. obletnici Državnosti Slovenije Želimo vse dobro in lepe dneve ter lepo praznovanje! Hvala vsem, ki se pošteno trudite za napredek in uveljavitev Republike Slovenije! Naj Vam bo v čast in ponos izobesiti Slovensko zastavo! OO SDS ws UCIIJJl". [;o*:#jMiJi, s jrjcHut Čestitamo vsem občanom in občankam ob Dnevu državnosti. OO LDS Mladi za Mengeš, Loko, Topole, Dobeno In svet Vsem krajanom in krajankam čestitke in lepo praznovanje Dneva državnosti. SAfS Mladi želimo vsem občankam in občanom veselo praznovanje Dneva državnosti ter obenem prisrčne čestitke. OO SMS UPRAVA OBČINE MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi Delovno mesto / Področje Telekom Simobil eNaslov Splošne zadeve, Vložišče, Tajništvo župana in uprave (0)1 723 70 - 81 040 8523 - 52 obcina@menges.si Marta.Kuret@menges.si Zupan 040 8523 - 50 Tomaz.Stebe@menges.si Direktor občinske uprave (0)1 724 71 - 02 040 8523 - 60 Dimitrij.Kovacic@menges.si Svet občine, splošne zadeve (0)1 724 71 - 06 040 8523 - 55 Irena.Podborsek@menges.si Sociala, vzgoja, zavodi, društva (0)1 724 71 - 07 040 8523 - 51 Rika.Binter@menges.si Vodenje, investicije, okolje (0)1 724 71 - 04 040 8523 - 57 Andrej.Urbanc@menges.si Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišča (0)1 724 71 - 09 040 8523 - 59 Robert.Spenko@menges.si Vzdrževanje (redno, investicijsko), nadzor (0)1 724 71 - 01 040 8523 - 53 Boris.Kavcic@menges.si (0)1 724 71 - 05 040 8523 - 54 Mitja.Dolinsek@menges.si Knjigovodstvo, finance (0)1 724 71 - 08 Ivona.Car@menges.si Fakturiranje, obračun (0)1 724 71 - 03 040 8523 - 56 Lidija.Urankar@menges.si Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so možni trije pogovori hkrati (Ixanalogno, 2xISDN). Po mobilnem telefonskem omrežju (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak posamezno v času spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokličite vodjo področja, direktorja uprave ali župana. Zupana (ali direktorja uprave) pokličite tudi v primerih ko menite da je bilo karkoli narobe v ravnanju občine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v občini ali izvajajo dela.Pri županu je možno dogovoriti sestanke za občane vsak ponedeljek popoldan med 15.00 in 18.00. Termin rezervirajte v tajništvu. Zupana lahko pokličete v kateremkoli času. V nujnih primerih se lahko oglasite na občini med 7.30 in 8.00 uro. URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH(Kličite v primeru zasedenosti fiksnega telefona na delovnem mestu v času uradnih ur ali v nujnih primerih v navedenih urah) Ponedeljek, torek, četrtek: od 7.00 do 15.00 Sreda 7.00 do 17.00 Petek 7.00 do 13.00 Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so sodelavci uprave dosegljivi v času uradnih ur.PONEDELJEK: 8.00 - 11.00 12.00 - 15.00; SREDA: 8.00 - 11.00 13.00 - 17.00; PETEK: 8.00 - 11.00 11.30 - 13.00 občinski svet / kultura MENGŠAN ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA ČLANOV OBČINSKEGA SVETA Pobude in vprašanja Jožice Komatar ťSLS) 1. Že tri leta sprašujem, zakaj se ne popravijo ne severnem delu pokopališča stopnice v Pšato. Dostop do vode je nemogoč in nevaren. Prosim, da stopnice takoj utrdite in očistite. Odgovor: Za izvedbo stopnišča na severnem delu pokopališča v letu 2001 in 2002 niso bila planirana proračunska sredstva . Stopnišče bo zasilno popravljeno in očiščeno. 2. Na vprašanje št. 500 november 2002 je g. Župan odgovoril, da bo investicija Kolodvorske ceste končana v 45 dneh. G. Kovačič je odgovoril v časopisu Mengšan, da bo končni obračun za Kolodvorsko cesto znan v sredini marca 2003, ko najbibUa cesta asfaltirana. Ker je že maj mesec, dela pa še niso končana kot je bilo napisano v pogodbi, me zanima alibo izvajalec plačal penale za zamudo. Odgovor: Asfaltiranje je potekalo skladno z dogovorom o terminu izvajanja teh del med nadzorom, izvajalcem in investitorjem. Asfaltiranje v aprilu ni bilo možno zaradi neustreznih vremenskih razmer. Zaradi tega o zamudi ni mogoče govoriti 3. V proračunu za leto 2002 je svet potrdil 33.000.000,00 SIT sredstev za dokončanje Športne ploščadi v Lokiin če upoštevamo 8. člen, ki je bil sprejet z rebalansom junija 2002 maksimalno odstopanje do 47.000.000,00 SIT. Vletu 2002je bilo že realiziranih 45.000.000,00 SIT. V prvem trimesečju2003ste brez potrjenega proračuna na postavki Športna ploščad Loka že realiziralil4.242.000,00SIT Kajtapresežekod proračuna pomeni? Odgovor: Tako imenovani 8. člen (v popravku 2002 2. člen odloka), določa prevzem pogodbenih obveznosti od skupne vrednosti investicijskih odhodkov in ne od posamezne postavke. 4. Prešernova in Slovenska cesta sta od 4. ure zjutraj do 23. ure zvečer preobremenjeni s prometom. To vprašanje je bilo že večkrat izpostavljeno. Kaj je Občina ukrenila glede preusmeritve tovornega prometa. Kerjeto državna cesta, ali so bili dani zahtevki za sredstva za popravilo cestišča? Prosim, da se v letošnjem letu popraviasfalt na kritičnih mestih, kerse uničujejo fasade hiš. Odgovor: Preusmeritev prometa bo možna po obvoznici. Obnova cestišča se bo izvajala ob projektu kolektor. 5. Zakaj se pobude in vprašanja svetnikov ter odgovori ne objavljajo vMengšanu, kot je bilo to sprejeto s sklepom Občinskega sveta. Odgovor: Po sklepu občinskega sveta prejšnjega mandata so v glasilu Mengšan objavljeni odgovori na pisna vprašanja članov občinskega sveta. Za objavljanje vseh vprašanj članov sveta in odgovorov nanje je potrebno predhodno zagotoviti dodatna sredstva v proračunu. 6. Kdaj je bilobjavljen razpis za nabavo 31 stolov /nakladalni fotelj/po 29.369,00 SIT kar je 910.439,00 SIT in 36 stolov /nakladalni fotelj z zložljivo mizico/po 42.102,00 SIT kar je 1.512.672,00 SIT. Odgovor: 27.02.2002 je bil objavljen razpis -oziroma poslana povabila za oddajo ponudb za oddajo naročil male vrednosti - nabava opreme za čitalnico in sejno sobo . Pobude in vpra{anja Brede Jam{ek ťLDS) 1. Kam se uvršča občina Mengeš po kriteriju razvitosti glede na občine v Sloveniji ter po kriteriju dohodka/prebivalca? Kako se trend spreminja v zadnjih letih za našo občino? Odgovor: Glede na to, da Občina Mengeš ne prejema nobene finančne izravnave od države se smatra da spada med bogatejše v državi. Za primerjavo lahko uporabimo merilo znesek dohodnine na prebivalca, ki je v povprečju za Slovenijo-po podatkih za leto 2001 37.126 SIT, medtem ko je za Mengeš 61.203 SIT (Domžale 61.970, Kamnik 49.060, Komenda 48.457, Trzin 105.758 ). Občina Mengeš je zato po ZFO upravičena le do 10% sofinanciranja iz strani države. Podatkov o tendih trenutno ni na razpolago, najbrž pa ni večjih razlik po posameznih letih. 2. Kdaj bodo zamenjane žarnice oziroma kdaj bodo gorele luči javne ulične razsvetljave na Muljavi? Poudarila je, da od petnajstih gorita le dve, in da to, da se jih ne menja, ni sprejemljivo, ne glede na to, da je sedaj poletni letni čas in da je dan dolg. Odgovor: Javna razsvetljava na Muljavi ; svetila so starejše WTS- 125 W izvedbe -- in so zaradi pogostih napak potrebne zamenjave z novimi varčnimi Axial - lučmi - 1X 36 W . Svetilke ( 4 kos ) so bile popravljene na začetku meseca maja. Pobude in vpra{anja Janeza Pera ťSLS) 1. Tokrattretjič prosim za spisek nerealiziranih sklepov občinskega sveta iz prejšnjega mandata. Prvič je bil spisek nepopoln, drugič odgovora sploh nisem dobil. Preberite si tudi 14. člen poslovnika občinskega sveta. Odgovor: Pregled nerealiziranih sklepov občinskega sveta so svetniki že prejeli na svoji 4. Pripravljen pa bo pregled tako imenovanih stalnih sklepov občinskega sveta, ki so zavezujoči za daljše obdobje. VPRAŠANJA 1. Kdo je lastnik ali upravitelj premoženja bivše Melodije? Lokacija je zanemarjena in neizkoriščena! Lastnik je Elektrotehna set v skupini Comming d.d. Območje se bo uredilo v skladu z lani sprejetim ureditvenim načrtom območja M6, ki se v podobmočju tovarne Filc dopolnjuje in je javno razgrnjen v teh dneh (glejte objavo o javni razgrnitvi in javni obravnavi). Lastnikom je s tem dokumentom omogočeno, da v skladu s sprejetim načrtom investirajo in izvajajo svojo dejavnost in skladno s tem in drugimi predpisi uveljavljajo svoj poslovni interes. Kaj je Občinska uprava storila za rešitev problema? Sprejela je preje omenjeni UN M6 - ureditveni načrt. To je tudi vse kar je v njeni pristojnosti. Načrtov o nakupih v tem območju pa nimamo. Bomo pa kmalu morali temeljiteje obnavljati stavbo glasbene šole in skupaj z ostalimi lastniki urejati predvsem parkirišča. 2. Kakšen je plan obnove glavne ulice v Mengšu? Vtis prijaznega mesta na deželi se izgubi na prvem kilometru glavne ulice v smeri iz Trzina! Kaj je občinska uprava storila za rešitev tega problema? Res so robniki uničeni. Samo njihova obnova je bila ocenjena na skoraj 10 milijonov tolarjev. Nujno pa bi morali urediti tudi dotrajano javno razsvetljavo, na enem delu manjkajočo kanalizacijo (narejen je bil predprojekt) in seveda potrebne plinovode, kabelske kanalizacije in obnovo vodovoda. To pa je že velik finančni zalogaj. Menim, da bo moralo to še počakati glede na ostale nujne investicije in omejene možnosti financiranja. 3. Vzpodbudilo me je vabilo Muzeja Mengeš na otvoritev arheološke razstave, v katerem omenjajo prostor prireditve: stari društveni dom; kaj je to? Za natančnejše pojasnilo morate vprašati drugega naslovnika ali pa si oglejte zapise o staremdruštvenem domu v tem objektu v knjigi Mengeš in Trzin skozi čas. 4. Kako se uradno imenuje stavba v kateri ima sedež Občina Mengeš in kako je rešeno lastništvo te zgradbe? Stavba nima posebnega »uradnega« imena. Za ta objekt na Slovenski cesti 30 v katerem je uprava občine Mengeš teče postopek denacionalizacije. Objekt je bil po II. svetovni vojni nacionaliziran, odvzet Cerkvi, s strani takratnega enostrankarskega komunističnega režima. 5. Kje so rezultati vzpodbujanja podjetništva v Mengšu? MENGSAN kultura Lokali se praznijo, podjetniki selijo kapacitete iz Mengša! Vzpodbude, v glavnem v obliki ugodnejših kreditov, so bile izvedene v obliki investicij ali naložb. Dinamika, ki jo posplošeno poudarjate se odvija tudi v obratni smeri. Podjetja in podjetniki prihajajo v občino oziroma v njej investirajo. Največja investicija je trgovsko poslovni center Vele. V »SCT jami« investirajo naši podjetniki in prihajajo od drugod. In upamo, da bodo kmalu stekle investicije na dodatnih zazidljivih površinah v takozvani Industrijski coni Mengeš Topole. Tja prihajajo najmanj trije zunanji investitorji. Pričakujem tudi skorajšnja velika vlaganja na območju bivše Ete in starega traka, Melodije in tudi na območju bivše gostilne Lovec. Dobrodošli so predlogi kaj bi občina lahko storila za podjetništvo oz. zasebništvo, kamor spada tudi kmetijstvo. 6. Kakšni so rezultati deklarirane politike občinske uprave za zagotovitev potrebnih infrastrukturnih rešitev: -obvoznica (kdaj) -vodovod (kdaj, iz katerega vira) Obvoznica Mengeš naj bi po ustni izjavi direktorja DARSA g. Božiča ostala v avtocestnem programu. V letošnjem programu DARSA je z enim stavkom omenjeno nadaljevanje aktivnosti na povezovalni cesti Želodnik Vodice, kamor spada tudi obvoznica Mengeš. Ker niso natančo navedene aktivnosti in planirani zneski sem predlagal njihovo preciziranje in prednostno obravnavo obvoznice Mengeš. Vodovod obnavljamo na vseh trasah kjer gradimo plinovod ali druge komunalne naprave. Do sedaj smo to dosledno izvajali. Kako bomo lahko delali naprej ne vem, ker nekateri v občinskem svetu zagovarjajo čimprejšnjo izgradnjo plinovoda in to pogojujejo s sprejemanjem proračuna. Pričenjamo z izgradnjo prve globinske vrtine za oskrbo polovice občine. Drugo globinsko vrtino pa bomo »raziskali« letos. Hkrati urejamo »odnose« na krvavškem sistemu in se poskušamo dogovoriti za njegovo združevanje s kamniškim vodooskrbnim sistemom. Vse delamo v skladu s študijo o povezovanju obeh sistemov, ki smo jo občine Komenda, Mengeš in Vodice ter MOP financirali in potrdili leta 2001. 7. Katerih področja in vprašanja občani lahko rešujemo na občini Mengeš in nam ni potrebno hoditi na upravno enoto v Domžale? Pred dnevi sem dobil osebno zagotovilo ministra za notranje zadeve dr. Bohinca, da so odpravljene administrativne omejitve za vzpostavitev izpostav upravnih enot. To je oddaljenost. Sedaj upam, da bo možno na sedežu občine Mengeš urediti večino enostavnejših upravnih zadev, ki se urejajo na upravnih enotah. Se posebej zato, ker tehničnih ovir ni glede na to da je naša občina že štiri leta v komunikacijsko informacijskem sistemu državne uprave. LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ RASTAVA RISB IN GRAFIK V Kulturnem domu Mengeš je na ogled razstava risb in grafik ki so delno nastale kot priprava na vključitev za izbor na razstavo za ZLATO PALETO 2003 -RISBE IN GRAFIKE in kot prispevek Likovnega društva Mengeš k lepšemu vzdušju ob počastitvi občinskega praznika. Na razstavi Zlata paleta 2003, ki je bila odprta 23. maja v Slovenskih Konjicah. je sodelovalo 48 avtorjev oziroma 9 društev. Iz našega društva so se uvrstili štirje avtorji. Likovno društvo Mengeš je doslej že večkrat sodelovalo v okviru tega projekta, ki med ljubitelji umetnosti pomeni uveljavitev kakovosti v slovenskem prostoru. V ponos nam je sodelovati na razstavi izbranih del in smo mnenja, da že sama uvrstitev na razstavo pomeni priznanje. Med uvrščenimi so se pojavljala imena članov našega društva: Teodora Blejec, Milica Tomšič, Barbara Rabič, Abid Behrič, Handi Behrič, in na novo Miro Kolenko in Miloš Dekič. Izbrana razstavljena dela se komisijsko ovrednotijo s certifikati, kar predstavlja posebno priznanje posameznemu avtorju oziroma društvu . V preteklem letu sta certifikat prejela dva člana našega društva in sicer za kakovost grafičnega izdelka in za slikarsko kreativnost. Tudi to leto sta v Slovenskih Konjicah certifikat pridobila dva naša člana, za računalniško grafiko in za risbo. Vsa doslej nagrajena dela s certifikati so na ogled v Kulturnem domu Mengeš med ostalimi razstavljenimi grafikami in risbami. Ob tem moramo poudariti, da na izbor za Zlato paleto ne pošiljamo vseh izdelkov, ampak naredimo predhodno selekcijo v društvu. Ob takšnih dogodkih se sprašujemo, kako se kraj in krajevna vodstva odzivajo na naše uspehe? Koliko spodbude je pričakovati od tistih, ki krojijo finančne možnosti obstoja in delovanja nekega društva, ki predstavlja kraj? Koliko je občinsko vodstvo pripravljeno vložiti sredstev v razvoj nekih že doseženih rezultatov? Na župana in občinsko vodstvo, se obračamo s pobudo, da pristopi k resni opredelitvi za razvoj kulturnega projekta ustanovitve galerije v Mengšu in da sorazmerno porazdeli sredstva, namenjena društvom ali vsaj tistim, ki dosegajo neke vidne rezultate. Likovniki moramo vse stroške sodelovanja na razstavah, priprav nanje, materialov in prevozov prispevati sami osebno. V projekt Zlata paleta Slovenije je včlanjenih preko 20 likovnih društev V okvirju tega potekajo letno 4 razstave, za katere komisija izbere najboljša umetniška dela, na zaključni razstavi pa se nagradi z zlato paleto najboljši umetniški izdelek s področja risb in grafik, slikarskih del, sodobne likovne ustvarjalnosti in kiparstva-male plastike. Prijavljeni kraji razstav v letu 2003 so: Slovenske Konjice, Maribor, Velenje, Sentvid pri Stični in Trbovlje. Kraji razstav se izbirajo odvisno od možnosti razstavnih kapacitet in aktivnosti likovnih društev ter občinskih vodstev. Obstaja možnost, da bi po predlogu odbora Zlate palete, namesto v Mariboru, bila razstava v Mengšu. Organizacija take razstave bi pomenila veliko priznanje naši občini in kraju, za kar bi seveda želeli, da nam občina zagotovi ustrezni razstavni prostor za razstavo zbranih del avtorjev iz vse Slovenije. Opredelitev da izdelujemo in razstavljamo grafike ni slučajna. V grafična znanja nas je vpeljal akademski slikar in grafik Vinko Železnikar. Mnenja smo, da krajani niso dovolj seznanjeni z umetniško veličino slikarja, našega krajana, delno zaradi njegove skromnosti in delno zaradi pomanjkanja prostora, v katerem bi njegova dela bila lahko sproti predstavljena. Grafika predstavlja vse bolj iskano in priznano ustvarjalnost v svetu sodobne umetnosti. Na ljubiteljskem področju je naše društvo v Sloveniji postalo prepoznavno prav po tej zvrsti. V slikarstvu se motivika večinoma ponavlja, obnavljajo se sodobni pristopi primerni času, posodabljajo se materiali, tehnike izdelkov in podobno. Lahko nas prevzame drugačnost, v trenutku, ko nam pogled zastane na mali podobi v velikem okvirju in ko nam misel postavi vprašanje, kaj je to, kako to nastane. Sama izdelava grafike ni enostavna. Na lesene, bakrene, plastične, kartonske in ostale materiale se vrezujejo ali lepijo risbe direktno ali indirektno. V odvisnosti od materiala in načina izvedbe nastanejo različne tehnike, med katerimi so najbolj znane: bakrorez, lesorez, akvatinta, suha igla, jedkanica, linorez, litografija in ostale. Izdelana matrica se nato obdeluje z različnimi kemičnimi snovmi, premazi, brisanjem premazov in na koncu z odtisi. Zadnji čas pridobiva veljavo tudi računalniška grafika, ki ima svoje specifične postopke. Iz klasične grafike je nastala nova, sodobna grafika, ki izziva z novimi tehnologijami in je pravi raj za likovne ustvarjalce. Zaradi raznovrstnih načinov izvedbe, raznih oblik tiska, kombiniranj materialov, strukturnih podlag, medijskega eksperimentiranja in drugih posebnosti , se vsakemu umetniku odpre nova možnost izražanja. Sodobna grafika je v novejši zgodovini imela znane predstavnike. Med njimi so nam najbolj znani: Warhol, Picasso, Miro, Klee, Mušič, Jakac. EX TEMPORE MAJ JUNIJ 17.05. je ob vznožju Kamniških Alp potekal naš prvi letošnji EX TEMPORE. Pod Senturško Goro, natančneje pri Sv. Lenartu. Proti dolini Bistričice so se na travnatih pobočjih med gozdovi ugnezdile kmetije, cerkvice in redke počitniške hiše. Ob križnem znamenju nas ovinkasta pot popelje do skladovnice drv, male kotanje za parkiranje. V zatišju strmine se pasejo krave in konjički. Pred nami se odpre pogled na pomol, cilj našega dogajanja. Narava je res nekaj čudovitega in če jo človeška roka zna dograditi, ne posegajoč v naravne danosti, ohrani svojo prvotnost in pridobi na udobnosti. Gostitelja, gospa Lili in gospod Jože Gogala nas prijazno sprejmeta.. Takoj začutiš tiho sožitje ljubiteljev umetnosti, v pogledu zaznaš zadovoljstvo in pripravljenost po večini nepoznanim ljudem, ponuditi mirni in poln motivov kraj za ustvarjanje. Na jasi, obdani z drevesi, postavimo naša slikarska stojala in potreben pribor. Levo se med drevjem odpira potka v obliki črke S, ki jo poimenujemo Pot sreče. Kot za nalašč je gospa Lili postavila na to stran, ob okrogli cvetlični gredi, palčka, poimenovanega Srečko. V ozadju . ob poti križ in kultura MENGSAN strehe kmetij. Desno se zazremo na padajoče travnike, presekane z gozdno potjo in strme jase s prosto paso~o živino. Ozadje sestavljajo gozdovi in stara kmetija. Na to stran vodi stezica, ob kateri lahko med borovničevjem, v senci starih dreves, postaviš stojalo in prenašaš na sliko svoj pogled na svet pred sabo. Pred nami vabi temna lesena koča z rdečimi polkni, desno v nizki hribček vgrajeno kurišče in velika lesena miza s klopmi.Ogenj veselo poplesuje v temini sence pod dvema brezama. Skozi vejevje se svetlika pogled na brniško stran. Po lesenih stopnicah in mostišču nas gostitelja popeljeta na sončno teraso, obdano z leseno ograjo. Posedemo za mizo in občudujemo odprtost obzorja. Vse je na dlani: Kamnik, naš Mengeš z Gobavico, za njim Domžale, Rašica, desno Brnik, V jasnem, čistem ozračju, se vidi Triglav v daleč ležečih Julijcih. V hišici, ki sta jo gostitelja poimenovala Hišica ljubezni, se ta ljubezen začuti takoj ob vhodu vanjo. Gospod Jože se pohvali z novo pridobitvijo, mogočno leseno mizo s klopmi, ki so jo zgladile marljive roke domačega mizarja. Nad mizo se bohotijo jelenovi rogovi z vgrajenim svetilom, na stenah dokazi spoštovanja umetnosti, slike, sličice in razpela. Takoj začutiš željo, da se kateri od naših izdelkov znajde med ljubečimi predmeti. Ob idili, ki je ne moreš prezreti se odpravimo na delo. Lili se suče v kuhinji, Jože sproščeno ob ognjišču, mi pa odpremo svoje barve in že na platnih in papirjih nastajajo prve skice. Vizualne vtise skušamo iz naravne forme spremeniti v umetniško.Nekaj vtisov vgradimo v notranjo vizijo in jo ponesemo s sabo za nadaljnje ustvarjanje. Hkrati občudujemo in dograjujemo eden drugega, navajeni na skupinsko delo, kot način spodbude in zdrave medsebojne kritike. Ob koncu, pod vtisom ustvarjalnega delovnega druženja, pritegnemo Lili, ki z nekaj svojimi potezami dokonča eno od zastavljenih slik. Tako je v vzdušju lepega sončnega dne zaključen EX TEMPORE.. Zahvalo gostiteljema izrazimo z besedami »Vaša prijaznost, naš navdih«, v obliki nekake pisne zahvale in podpisi vseh navzočih. 31. maja se je društvo udeležilo medobčinskega srečanja EX TEMPORE v Radomljah. Tematika slikanja je poudarjala ohranjanje kulturne dediščine. Udeležencev je bilo kar veliko med njimi tudi šest naših članov. Izbrana dela bodo na ogled v Kulturnem domu Radomlje. Kaj nas praviloma navdušuje pri takšnih srečanjih? Predvsem spodbuda za ustvarjalnost in ohranitev kulture med nami in morebiti za nami. IZOBRAŽEVANJE V našem društvu skrbimo tudi za to, da se nenehno izobražujemo in dopolnjujemo svoje vedenje o likovnem izražanju. Prav zato je bil v začetku tega leta organiziran trideseturni tečaj risanja za začetnike. O uspešnosti tečaja največ pove priznanje tečajnikoma, ki sta sodelovala na razstavi Zlata paleta. Trije člani našega društva so se udeležili tudi nadaljevalnega medobčinskega tečaja grafike v Kranju, pod vodstvom akademskega slikarja in grafika Boga Dimovskega. Podrobneje so se seznanili s potekom izdelave jedkanice in akvatinte. Nastala dela bodo razstavljena v Kranju v galeriji Pungert. Barbara Rabic Teodora Blejec V soboto, 17. 5. 2003 smo pri KD Antona Lobode iz Loke pri Mengšu organizirali izlet na Koroško. . mm ■v ^ i / ^ Ï â -1 > ^ Ob 6.30 zjutraj smo se odpeljali proti Tuhinjski dolini, Zalcu,Velenju do Mežice, kjer smo si ogledali čudoviti muzej rudnika svinca in cinka. Od tam smo nadaljevali pot proti Dravogradu, kjer smo si ogledali kmetijo, kjer se ukvarjajo z prašičerejo, govedorejo in jelenjadjo. Postregli so nam s pravo domačo salamo in pravim kmečkim toukucem. V Dravogradu nas je čakal vodič in nam predstavil zgodovino mesta ter nas peljal na pokušino dravograjskega piva Relax in grumpove masti. Od tam smo se peljali po dolini Drave do flosa, se vkrcali na flos in se dve uri prekrasno zabavali. Spoznali smo smisel flosarjenja nekoč in danes. Pot nas je peljala naprej po dolini Drave v objemu Kozjaka in Pohorja do Maribora, ogledali smo si Lent in najstarejšo trto na svetu. Okusna večerja nas je čakala v Lovski koči na Spodnji Polskavi.Vrnili smo se v večernih urah. Vsi udeleženci izleta so bili zelo zadovoljni. MENGEŠKA GODBA NA 23. TEKMOVANJU ZVEZE SLOVENSKIH GODB ZLATA! V petek 9. in soboto 10.5. se je v Kamniku odvijalo 23. tekmovanje zveze slovenskih godb 2. težavnostne stopnje, ki se ga je udeležilo tudi KD Mengeška godba. V konkurenci 20 orkestrov iz cele Slovenije je mengeška godba osvojila zlato plaketo in si tako priborila pravico do nastopa v 1. jakostni skupini. Vse godbe so izvajale program s po tremi skladbami. Prva skladba je bila namenjena uigravanju orkestra in spoznavanju akustičnih zmogljivosti dvorane in kot taka še ni bila predmet ocenjevanja. Mengšani smo se tako z dvorano Kulturnega doma v Kamniku spoznali z ogrevalno skladbo skladatelja Carla Strommena, Cumberland cross. Kot druga je bila na vrsti obvezna skladba za 2. težavnostno stopnjo, Sinfonia Carnioli »Soudaška«, avtorja Tomaža Habeta in so jo izvajali vsi orkestri. Tri tekmovalne stavke sicer zelo obsežnega dela je bilo potrebno zaigrati kar se da dobro in z občutkom, saj je avtor omenjene skladbe predsedoval petčlanski strokovni komisiji, ki je ocenjevala izvajanje tekmovalnega programa in je bila zato še toliko bolj stroga do morebitnih napak. Tako so kamniško dvorano napolnili zvoki stavkov Bourre, Sarabanda in Gigue. Se zadnjič pa smo se mengeški godbeniki komisiji in gledalcem predstavili s skladbo po lastni izbiri, Rokovnjači skladatelja Viktorja Parme. Po končanem tekmovanju smo vsi godbeniki nestrpno pričakovali rezultate ocenjevanja in premlevali, koliko točk smo si prislužili. Razglasitev rezultatov je razkrila, da so nam žirantje namenili 319 točk (88,6 % vseh možnih) in s tem zasluženo zlato plaketo ter možnost tekmovanja v 1. jakostni skupini. Sicer o kvaliteti tekmovanja priča tudi podatek, da je poleg mengeške kar 15 godb prejelo zlato plaketo (od tega dve zlato s posebno pohvalo), med njimi tudi sosednji godbi iz Domžal in Kamnika. Ob tej priložnosti vas godbeniki 22. junija vse lepo vabimo v Letno gledaliče Mengeš na Festival koračnic in Območno revijo pihalnih orkestrov, ki ju organiziramo skupaj s KD Mihaelov sejem. Gregor Žun USTVARJALCI MAVRICE Septembra se je pričela Ustvarjalna mavrica, umetniški krožek, ki ga je organiziralo Društvo prijateljev mladine Mengeš. Vsak torek od sedemnajste do devetnajste ure se trudimo in ustvarjamo izdelke iz različnih materialov kot so glina, steklo, svila, volna, mavec in še veliko drugih. Imamo pripomočke, s katerimi si pomagamo pri izdelovanju različnih izdelkov. Vodi nas mentorica Rosana Kleindienst Premk. Naučila nas je oziroma nas še uči veliko načinov ustvarjanja. Nekaj naših umetnin si lahko ogledate tudi v izložbah bivše trgovine Vele na Slovenski cesti. Upamo, da se bomo še veliko naučili in izdelovali še boljše in lepše izdelke, če ne julija na počitniški Ustvarjalni mavrici, pa septembra. PETRA URH P. S. Društvo prijateljev mladine Mengeš organizira tudi počitniško ustvarjalno mavrico od 1. do 4. julija od 9.30 do 14. ure za otroke od 6. leta dalje. Vse informacije dobite po telefonu: 723 74 60 ali 040 838 570. ZAKAJ RAD OBISKUJEM USTVARJALNO MAVRICO Jeseni sem se odločil, da bom resneje začel slikati in ustvarjati. V šoli smo dobili prijavnico za Ustvarjalno mavrico. Prijavil sem se in od takrat naprej pridno hodim na srečanja. Na Ustvarjalni mavrici delamo izdelke iz različnih materialov in z različnimi orodji. Slikamo na steklene kozarce in stekleničke, izdelujemo milo, mozaik, mavčne ulitke, ki jih potem pobarvamo. Posebej pa uživam pri slikanju na svilo in v modeliranju gline. Na srečanjih si tako lahko ustvariš darilo za mamico, očka, bratca, sestrico, dedka, babico in druge sorodnike, ali pa za kakšne zelo dobre prijatelje. Tu sem spoznal tudi veliko novih prijateljev. Ponavadi je na naših srečanjih mirno, včasih pa smo tudi nagajivi in razposajeni. Ustvarjam zelo rad in mislim, da bom to počel tudi, ko bom velik. RK - DRUSTVA NA OBISKU Konec maja in v začetku junija sta v Domu sester praznovali svoj 90. rojstni dan dve sestri; PERKO AMALIJA IN KAMENŠEK ALOJZIJA. Obe sta svoje življenje zapisali redu usmiljenih sester. 21.5.1913 se je v Kostrivnici pri Rogaški Slatini rodila Kamenšek Alojzija- sestra Armaja(po francoskem svetniku). V družini je bilo 9 otrok. Sedaj živi samo še ena sestra, stara 82 let.bratje in sestre so ji pomrli od otroških bolezni, v taborišču Auschwitz, enega pa so ustrelili kot talca v Celju. Tudi oče in mama sta se iz taborišča vrnila bolna. V šolo je hodila v Kostrivnici, nato pa je odšla v Ljubljano v bolnico, od tam pa k usmiljenim sestram v samostan. Iz samostana je odšla v Beograd, kjer je naredila bolniško šolo in se zaposlila kot medicinska sestra v otroški bolnici. Ker je bila tudi katehetinja je otroke poučevala tudi verouk. Penzijon je dočakala v Beogradu, vendar je nato še 10 let skrbela in negovala bolne sestre. V Beogradu je živela 65 let.Spominja se časov med druga svetovno vojno in zadnjo vojno. V obeh vojnah so usmiljenim sestram pomagali zdravniki, da so preživele. Ko ji je zdravje pričelo pešati, je zaprosila za namestitev v Domu sester v Mengšu, kamor je prišla šele pred enim letom. Pravi, da je v Mengšu prezadovoljna. Tudi bolezen, ki jo je decembra napadla, je s svojo vedrino in optimizmom premagala. 5.6.1913 pa se je v Spodnjih Ivanjcih blizu Njegove rodila PERKO AMALIJA-sestra Ireneja. V osnovno šolo je hodila v Njegovo, v gimnazijo pa v Maribor. V Makedoniji, v Skopju, je delala v otroškem vrtcu do upokojitve. Po upokojitvi je šla na Kosovo, kjer je obiskovala bolnike po domovih. Po nekaj letih se je zopet vrnila v Skopje, kjer je skrbela za bolne sestre in reveže. V Mengeš je prišla jeseni l.1999. takoj naslednje leto jo je zadela možganska kap. Sedaj zanjo skrbijo sestre, ki so še pri močeh. Obe sestri sva v imenu RK Mengeš obiskali Draga Bevk in Majda Trobec. Čestitali sva jima ob visokem jubileju in ju skromno obdarili.. Majda Trobec OBVESTILO Člani občinskega odbora RK Mengeš obveščamo občane, da v času počitnic ne bomo opravljali svoje dejavnosti. Z delom bomo nadaljevali prvi četrtek v septembru. V primeru hude stiske pokličite številko mobitela 041-288-612. Majda Trobec gasilci MENGSAN IZLET CLANIC GASILSKE ZVEZE MENGEŠ Komisija za članice je bila ustanovljena že v lanskem letu, vendar pa smo se na naš prvi izlet odpravile šele letos. Cilj je ostal še lanski. Sveti Jošt nad Kranjem, za začetek ne preveč in vendar ravno dovolj, da smo lahko na vrhu upravičeno tudi malo pomalicale. Skupaj se nas je odpravilo na izlet 11 članic GZ Mengeš, 2 iz Loke, 2 iz Mengša, ostale pa iz Topol. Odpravile smo se po poti na Jošt. Čeprav je v vodniku pisalo, da bomo hodile skoraj dve uri, pa smo bile kljub postankom v dobri uri že na vrhu. Celo nekaj dežnih kapelj se je nabralo, vendar pa nas to ni moglo odvrniti od zastavljene poti. Preživele smo lepo dopoldne in sklenile, da bomo tovrstna druženja še nadaljevale. Pa še nekaj sličic za pokušino. Gasilski in planinski pozdrav Mateja Jemec Imena nastopajočih zmagovalcev po kategorijah pionirke: Špela, Katja,Katarina, Tea, Nana, Maruša, žana, Manca, Eva pionirji: Matic, Klemen, Jan, Denis, Tine, Rok, Anže, Domen, Urban mladinke: Barbara, Manca, Nina, Gabriela, Špela, Monika, Kristina, Karmen, Ana-Marija maldinci: Andraž, Anže, Klemen, Rok, Nejc, Jure, Dominik, Leon, Tadej, Matej V MLADI GÂSjlCI ^ ' Na precej vročo soboto dopoldne so se zbrali mladi gasilci Gasilske zveze Mengeš na tekmovanju, ki je tudi zmagovalce popeljalo na regijsko tekmo. Prijetno je bilo videti, koliko mladih je v tem trenutku pripravljeno trdo trenirati in se pripravljati za pomoč vsem občanom. Po besedah starejših gasilcev, ki so kot organizatorji tudi vodili tekmovanje, se vedno več mladih odloča za včlanitev v Gllilsko društvo. Privabljajo jih seveda tudi tekmovanja, pa vendar je še nekaj drugega; gasilci so vedno dobra »klapa«, držijo skupaj kar »vleče« tudi mlajše. Tudi zgled starejših nekaj pomeni, na tekmovanju so mlade spremljali tudi starši, ki sami sicer niso gasilci. Vendar mladi prav snodporo staršev kasneje razumejo in znajo ceniti pomoč v vlogi gasilca. Zmagovalcem po kategorijah je priznanja podelil poveljnik Gasilske zveze Mengeš Franc Hribar. Marij Urh ŠAHOVSKI TURNIR V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE Mengeš, 1.6.2003 V nedeljo 1. Junija je bil odigran šahovski turnir praznika Občine Mengeš. Na turnirju je sodelovalo 52 igralcev in igralk. Turnirja se je udeležil svetovni prvak v šahu do 15 let starosti Lenič Luka. To je dalo prav poseben čar samega poteka šahovskega turnirja. Na turnirju je ostal nepremagljiv! Ob zaključku turnirja so se podelile nagrade. Prav lepi pokali Občine Mengeš so dobili najboljši šahovski igralci. 1. PRAVILNIK 1 . ŠAHOVSKI TURNIR V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE MENGEŠ prireja Šahovsko društvo Mengeš 2. Turnir se igra v predverju Kulturnega doma Mengeš v nedeljo 1. junija 2003 3. Igra se po pravilih FIDE z dodatkom za pospešeni šah, 9 kol po švicarskem sistemu, dirigirana varianta po ratingu. Pari se določajo z računalnikom. 4. Otvoritev turnirja je v nedeljo 1. junija 2003 ob 1000 uri v igralni dvorani. Pred pričetkom turnirja se objavi turnirski pravilnik na oglasni deski. Igralci in igralke potrdijo pravilnik z vpisom. 5. Igralni čas je 15 minut na igralca oz. igralko. 6. Razpored kol. Pričetek v nedeljo 1. junija 2003 ob 1000 uri. Po petem kolu odmor za malico oziroma kosilo. Zaključek: v nedeljo 1. junija 2003, po končanem zadnjem kolu. 7. Preložitev partije ni možna. Odsotni igralec izgubi partijo. 8. Rezultat sporoči sodniku zmagovalec, v primeru remija pa igralec z belimi figurami. 9. Prijave se bodo pobirale v nedeljo 1. junija 2003 do 850 ure. 10. Vsak igralec je dolžan plačati prijavnino: člani: 2.000 SIT, člani ŠD Mengeš 1.500,00 SIT, mladina do 18 let 1.500 SIT, učenci osnovne šole 1.000,00 SIT.. Vsak udeleženec dobi kosilo. 11. Kriteriji za delitev mest: V kolikor so osnovne toček enake se bodo upoštevali naslednji kriteriji: srednji Buholz koeficient, Buholz koeficient, večje število zmag, večje število zmag z črnimi figurami, žreb. 12. Turnir bo prijavljen za rating. 13. Nagrade: nagradni sklad je 50.000,00 SIT, spisek nagrad bo objavljen posebej. Nagrade se ne delijo in se izključujejo. Nagrade se razdelijo po osnovnih točkah, če so te enake pa po srednjem koeficientu Buholz. 14. Vsak igralec je dolžan prinesti brezhibno šahovsko uro. Šahovske figure zagotovi organizator. 15. Glavni sodnik je Franc Poglajen, državni šahovski sodnik. Odločitev sodnikov so izvršne. Pritožbe na odločitev sodnikov rešuje turnirski odbor. 16. Turnirski odbor sestavljajo: Srebrnič, Mazi, Bokalič, Vavpetič, Rožič A., ki se izvoli pred 1. kolom. Pisno pritožbo, s kavcijo 5.000,00 SIT, na sodnikovo odločitev lahko predloži prizadeti igralec turnirskemu odboru takoj po končanem kolu, Turnirski odbor mora o zadevi odločati do naslednjega kola in je njegova odločitev dokončna. Kavcija se vrne igralcu, če je pritožba upravičena. 17. V igralni dvorani kajenje ni dovoljeno. 18. V igralni dvorani ni dovoljena uporaba mobitela. V kolikor bo zazvonil mobitel, se igralcu odvzame 2 minuti časa, gledalca pa se odstrani iz igralne dvorane. II. PRIJAVA IGRALCEV Št. Priimek in ime Rojen Kat ELO Rating klub 1. Lenič Luka 13.05.88 FM 2399 2402 ŠD Vele Domžale 2. Mazi Leon 17.04.59 IM 2395 2383 ŠK Nova KBM Kovinar Maribor 3. Srebrnič Vojko 7.12.48 MK 2240 2205 ŠK Nova Gorica 4. Vavpetič Vid 5.04.34 MK 2239 2170 ŠD Vele Domžale 5. Rožič Vesna 23.03.87 WFM 2127 2146 ŠS Tomo Zupan Kranj 6. Musič Gojko 1.07.40 I 0 2102 LŠK Metalka Trgovina 7. Jakša Cvetko 27.06.53 I 1994 2096 ŠK Grosuplje 8. Skok Boris 12.02.56 MK 2074 2067 ŠD Vele Domžale 9. Jeraj Zlatko 24.08.57 MK 2109 2045 ŠD Jesenice 10. Jeran Boštjan 4.06.77 I 0 2039 ŠD Vele Domžale 11. Podržaj Ivo 2.11.57 I 0 2030 LŠK-upokojenci Kom. Stane 12. Nikolič Stanko 30.09.39 MK 2055 2006 LŠK-upokojenci Kom. Stane 13. Janjič Vitomir 31.03.41 MK 0 2003 ŠD Vele Domžale 14. Rožič Adrijan 29.11.60 MK 0 1985 ŠS Tomo Zupan Kranj 15. Kohek Vladimir 22.10.45 II 0 1952 ŠK Komenda 16. Budkovič Tine 8.01.84 II 0 1936 Ljubljana 17. Novkovič Stojan 22.07.60 MK 2141 1934 LŠK-upokojenci Kom. Stane 18. Peteh Uroš 30.05.82 I 2046 1921 ŠK Komenda 19. Sindičič Branko 18.08.46 II 0 1899 LŠK-upokojenci Kom. Stane 20. Košir Pavla 12.04.42 WM 0 1882 ŠD Vele Domžale 21. Kozarski Filip 24.10.91 II 0 1874 ŠK Komenda 22. Nadvešnik Vilma 7.03.62 WMK 0 1866 ŠD Vele Domžale 23. Jurič Marko 1.02.48 II 0 1832 ŠK Zagorje ob Savi 24. Cokan Mirko 30.09.47 II 0 1814 ŠD Vele Domžale 25. Bizjak Janez 27.10.39 II 0 1808 ŠD Vele Domžale 26. Zupanc Franc 20.11.39 II 0 1797 ŠD Vele Domžale 27. Globokar Anton 11.08.75 0 1796 Ljubljana 28. Grčar Janez 6.10.42 III 0 1794 ŠK Zagorje ob Savi 29. Piskar Rihard 9.02.43 II 0 1768 ŠD Tržič Jedro 30. Ogradi Gregor 7.09.85 II 0 1764 ŠK Komenda 31. Vidali Jože 30.10.36 II 0 1763 ŠD Gorenjka Lesce 32. Veskovič Džemal 2.01.63 0 1748 ŠD Crni graben 33. Kodrič Zoran 6.07.27 I 0 1728 ŠD Mengeš 34. Rožič Samo 16.06.93 II 0 1716 ŠS Tomo Zupan Kranj 35. Štefe Janko 29.04.45 III 0 1712 ŠD Mengeš 36. Bokalič Jakob 6.07.40 III 0 1711 ŠD Mengeš 37. Pavasovič Nikola 15.07.51 II 0 1708 LŠK Metalka Trgovina 38. Kamenšek Ivan 21.01.47 II 0 1699 LŠK-upokojenci Kom. Stane 39. Kozarski Aleksander 23.07.64 III 0 1686 ŠK Komenda 40. Ajtnik Marjan 27.01.61 III 0 1684 ŠK Komenda 41. Orehek Špela 8.09.91 WI 0 1677 ŠD Vele Domžale šport MENGŠAN 42. Kozarski Lara 27.04.90 WI 0 1674 SK Komenda 43. Nadvešnik Maja 23.07.90 WI 0 1663 SK Komenda 44. Dolenc Anja 28.03.91 WII 0 1621 SS Tomo Zupan Kranj 45. Nadvešnik Matej 27.08.91 II 0 1572 SK Komenda 46. Debeljak Jerneja 11.11.91 WII 0 1567 SS Tomo Zupan Kranj 47. Burja Julka 26.11.42 III 0 1559 SD Mengeš 48. Grašič Marjan 18.07.67 III 0 1555 Sd Barob Smarca 49. Reberšek Ivan 28.09.42 0 1544 Sd Vele Domžale 50. Kobold Nadja 25.9.89 0 1500 Oš Mengeš 51. Jančigaj Sašo 11.11.71 0 1500 Ljubljana 52. Lukan Gašper 21.07.89 0 1500 SD Mengeš STATISTIKA TURNIRJA Mednarodnih mojstrov = 1 Mojstrov FIDE = 1 Mojstric FIDE = 1 Nacionalnih mojstric = 1 Stevilo federacij = 1 Igralcev z ELO ratingom = 9 Igralk z ELO ratingom = 1 Skupaj z ELO ratingom = 10 Igralcev z lokalnim ratingom = 42 Igralk z lokalnim ratingom = 10 Skupaj z lokalnim ratingom = 52 Igralec z najvisjim ratingom: Lenic Luka 2399 Igralka z najvisjim ratingom: Rozic Vesna 2127 Igralec z najvisjim lokalnim ratingom: Lenic Luka2402 Igralka z najvisjim lokalnim ratingom: Rozic Vesna 2146 Povprecni rating igralcev = 2189 Povprecni rating igralk = 2127 Celotni povprecni rating = 2183 Povprecni lokalni rating igralcev = 1863 Povprecni lokalni rating igralk = 1716 Celotni povprecni lokalni rating = 1835 Stevilo igralcev = 42 Stevilo igralk = 10 Vseh skupaj = 52 1:0 = 104 0:1 = 103 1/2 = 27 III. KONČNO STANJE Mesto Igralec Kat ELO LRat Točke MBuch Buch 1 Lenič,Luka FM 2399 2402 8.5 39.0 52.0 2 Mazi,Leon IM 2395 2383 8.0 38.5 51.0 3 Peteh,Uroš I 2046 1921 6.5 36.5 46.0 4 Jakša,Cvetko I 2096 6.0 38.5 51.5 5 Janjič,Vitomir MK 2003 6.0 38.5 50.5 6 Skok,Boris MK 2074 2067 6.0 38.5 50.5 7 Srebrnič,Vojko MK 2240 2205 6.0 36.0 47.5 8 Rožič,Vesna WFM 2127 2146 6.0 35.5 46.0 9 Musič,Gojko I 2102 6.0 35.5 46.0 10 Jurič,Marko II 1832 6.0 35.0 44.0 11 Nadvešnik,Vilma WMK 1866 5.5 36.0 45.0 12 Podržaj,Ivo I 2030 5.5 33.0 42.0 13 Veskovič,Džemal 1748 5.5 32.5 40.0 14 Novkovič,Stojan MK 2141 1934 5.5 32.0 41.5 15 Jeraj,Zlatko MK 2109 2045 5.0 40.0 52.5 16 Vavpetič,Vid MK 2239 2170 5.0 38.0 50.5 17 Košir,Pavla WM 1882 5.0 38.0 45.5 18 Sindičič,Branko II 1899 5.0 37.5 48.5 19 Rožič,Adrijan MK 1985 5.0 37.0 49.5 20 Globokar,Anton 1796 5.0 34.5 45.0 21 Jeran,Boštjan I 2039 5.0 33.5 43.5 22 Ajtnik,Marjan III 1684 5.0 28.5 35.0 23 Kozarski,Aleksander III 1686 5.0 27.5 35.0 24 Kamenšek,Ivan II 1699 5.0 25.5 32.0 25 Budkovič,Tine II 1936 4.5 37.0 45.0 26 Nikolič,Stanko MK 2055 2006 4.5 35.5 45.0 27 Ogradi,Gregor II 1764 4.5 33.0 43.0 28 Kodrič,Zoran I 1728 4.5 32.0 41.0 29 Čokan,Mirko II 1814 4.0 35.0 43.5 30 Vidali,Jože II 1763 4.0 32.0 41.0 31 Zupanc,Franc II 1797 4.0 31.5 40.0 32 Kozarski,Filip II 1874 4.0 31.5 39.5 33 Grčar,Janez III 1794 4.0 30.5 41.5 34 Kohek,Vladimir II 1952 4.0 30.0 41.0 35 Stefe,Janko III 1712 4.0 30.0 37.0 36 Bokalič,Jakob III 1711 4.0 29.5 38.0 37 Bizjak,Janez II 1808 4.0 26.5 34.5 38 Nadvešnik,Maja WI 1663 4.0 26.0 34.5 39 Orehek,Spela WI 1677 4.0 25.5 32.0 40 Rožič,Samo II 1716 3.5 33.5 41.5 41 Jančigaj,Sašo 1500 3.5 28.0 35.5 42 Lukan,Gašper 1500 3.5 25.5 32.5 43 Nadvešnik,Matej II 1572 3.5 25.0 32.0 44 Pavasovič,Nikola II 1708 3.0 27.5 35.0 45 Grašič,Marjan III 1555 3.0 26.5 33.5 46 Piskar,Rihard II 1768 3.0 26.0 34.0 47 Reberšek,Ivan 1544 3.0 22.5 30.0 48 Burja,Julka III 1559 2.0 23.0 29.5 49 Kozarski,Lara WI 1674 2.0 20.5 26.5 50 Kobold,Nadja 1500 2.0 19.5 26.0 51 Debeljak,Jerneja WII 1567 1.5 26.0 32.5 52 Dolenc,Anja WII 1621 1.5 22.5 30.5 IV. POROČILO O RATINGU Igralec Kat. Ro N Rc Rp We W W-We Lenič,Luka FM 2402 9 2125 2569 7.47 8.5 1.03 Mazi,Leon IM 2383 9 2098 2449 7.56 8.0 0.44 Srebmič,Vojko MK 2205 9 2002 2127 6.84 6.0 -0.84 Vavpetič,Vid MK 2170 9 1942 1985 7.11 5.0 -2.11 Rožič,Vesna WFM 2146 9 1913 2038 7.11 6.0 -1.11 Musič,Gojko I 2102 9 1893 2018 6.93 6.0 -0.93 Jakša,Cvetko I 2096 9 1947 2072 6.30 6.0 -0.30 Skok,Boris MK 2067 9 2042 2167 4.77 6.0 1.23 Jeraj,Zlatko MK 2045 9 2008 2051 4.95 5.0 0.05 Jeran,Boštjan I 2039 9 1820 1863 7.02 5.0 -2.02 Podržaj,Ivo I 2030 9 1875 1955 6.39 5.5 -0.89 Nikolič,Stanko MK 2006 9 1829 1829 6.57 4.5 -2.07 Janjič,Vitomir MK 2003 9 1967 2092 4.95 6.0 1.05 Rožič,Adrijan MK 1985 9 1951 1994 4.95 5.0 0.05 Kohek,Vladimir II 1952 9 1792 1749 6.39 4.0 -2.39 Budkovič,Tine II 1936 9 1949 1949 4.32 4.5 0.18 Novkovič,Stojan MK 1934 9 1893 1973 5.04 5.5 0.46 Peteh,Uroš I 1921 9 2003 2169 3.51 6.5 2.99 Sindičič,Branko II 1899 9 1991 2034 3.33 5.0 1.67 Košir,Pavla WM 1882 9 1943 1986 3.78 5.0 1.22 Kozarski,Filip II 1874 9 1804 1761 5.40 4.0 -1.40 Nadvešnik,Vilma WMK 1866 9 1943 2023 3.51 5.5 1.99 Jurič,Marko II 1832 9 1927 2052 3.33 6.0 2.67 Cokan,Mirko II 1814 9 1889 1846 3.60 4.0 0.40 Bizjak,Janez II 1808 9 1646 1603 6.39 4.0 -2.39 Zupanc,Franc II 1797 9 1786 1743 4.68 4.0 -0.68 Globokar,Anton 1796 9 1875 1918 3.51 5.0 1.49 Grčar,Janez III 1794 9 1766 1723 4.86 4.0 -0.86 Piskar,Rihard II 1768 9 1724 1599 5.04 3.0 -2.04 Ogradi,Gregor II 1764 9 1924 1924 2.61 4.5 1.89 Vidali,Jože II 1763 9 1810 1767 3.87 4.0 0.13 Veskovič,Džemal 1748 9 1901 1981 2.70 5.5 2.80 Kodrič,Zoran I 1728 9 1829 1829 3.24 4.5 1.26 Rožič,Samo II 1716 9 1877 1797 2.61 3.5 0.89 Štefe,Janko III 1712 9 1758 1715 3.96 4.0 0.04 Bokalič,Jakob III 1711 9 1777 1734 3.69 4.0 0.31 Pavasovič,Nikola II 1708 9 1778 1653 3.60 3.0 -0.60 Kamenšek,Ivan II 1699 9 1784 1827 3.42 5.0 1.58 Kozarski,Aleksander III 1686 9 1753 1796 3.69 5.0 1.31 Ajtnik,Marjan III 1684 9 1750 1793 3.69 5.0 1.31 Orehek,Spela WI 1677 9 1722 1679 3.96 4.0 0.04 Kozarski,Lara WI 1674 9 1647 1427 4.86 2.0 -2.86 Nadvešnik,Maja WI 1663 9 1658 1615 4.59 4.0 -0.59 Dolenc,Anja WII 1621 9 1639 1366 4.23 1.5 -2.73 Nadvešnik,Matej II 1572 9 1674 1594 3.24 3.5 0.26 Debeljak,Jerneja WII 1567 9 1635 1362 3.69 1.5 -2.19 Burja,Julka III 1559 9 1690 1470 2.88 2.0 -0.88 Grašič,Marjan III 1555 9 1725 1600 2.52 3.0 0.48 Reberšek,Ivan 1544 9 1675 1550 2.88 3.0 0.12 Kobold,Nadja 1500 9 1617 1397 3.06 2.0 -1.06 Jančigaj,Sašo 1500 9 1747 1667 1.71 3.5 1.79 Lukan,Gašper 1500 9 1690 1610 2.25 3.5 1.25 Koncno stanje Tit ELO LRat FED Tocke MBuch Buch Zmage W-We 1. Lenic Luka FM 2399 2402 SLO SD Vele Domzale 8.5 39.0 52.0 0.0 1.03 13.05.88 1B20 1W19 1B15 1W2 1W5 1B16 =W7 1B4 1W6 2. Mazi Leon IM 2395 2383 SLO SK Nova KBM Kovinar Marib 8 38.5 51.0 0.0 0.44 17.04.59 1W33 1B34 1W6 0B1 1B3 1W15 1B5 1W18 1W7 3. Peteh Uros I 2046 1921 SLO SK Komenda 6.5 36.5 46.0 0.0 2.99 30.05.82 1W52 1W9 =B8 1B27 0W2 0W4 1B29 1B16 1W21 4. Jaksa Cvetko I 1994 2096 SLO SK Grosuplje 6 38.5 51.5 0.0 -0.30 27.06.53 1B28 1W18 =B10 =W11 0W17 1B3 1W14 0W1 1B15 5. Janjic Vitomir MK 2003 SLO SD Vele Domzale 6 38.5 50.5 0.5 1.05 31.03.41 1B23 1W41 0B2 1W33 1B11 =W5 =B17 1W15 0B1 6. Skok Boris MK 2074 2067 SLO SD Vele Domzale 6 38.5 50.5 0.5 1.23 12.02.56 1W40 1B32 1W29 1W8 0B1 =B6 0W2 1B25 =W9 7. Srebrnic Vojko MK 2240 2205 SLO SK Nova Gorica 6 36.0 47.5 0.0 -0.84 7.12.48 1B46 =W25 0B11 1W40 1B27 1W19 =B1 1W17 0B2 8. Rozic Vesna WFM 2127 2146 SLO SS Tomo Zupan Kranj 6 35.5 46.0 0.0 -1.11 23.03.87 1B30 1W14 =W3 0B5 =W25 0B18 1B11 1W29 1B19 9. Music Gojko I 2102 SLO LSK Metalka Trgovina 6 35.5 46.0 0.0 -0.93 1.07.40 1W13 0B3 1W30 0B18 1B20 1W32 =W25 1B12 =B5 10. Juric Marko II 1832 SLO SK Zagorje ob Savi 6 35.0 44.0 0.0 2.67 1.02.48 1B47 1W21 =W4 =B16 =B19 =W17 0B15 1W23 1B18 11. Nadvesnik Vilma WMK 1866 SLO SD Vele Domzale 5.5 36.0 45.0 0.0 1.99 šport MENGSAN 12. Podrzaj Ivo 2.11.57 13. Veskovic Dzemal 2.01.63 14. Novkovic Stojan 22.07.60 15. Jeraj Zlatko 24.08.57 16. Vavpetic Vid 5.04.34 17. Kosir Pavla 12.04.42 18. Sindicic Branko 18.08.46 19. Rozic Adrijan 29.11.60 20. Globokar Anton 11.08.75 21. Jeran Bostjan 4.06.77 22. Ajtnik Marjan 27.01.61 23. Kozarski Aleksander 23.07.64 24. Kamensek Ivan 21.01.47 25. Budkovic Tine 8.01.84 26. Nikolic Stanko 30.09.39 27. Ogradi Gregor 7.09.85 28. Kodric Zoran 6.07.27 29. Cokan Mirko 30.09.47 30. Vidali Joze 30.10.36 31. Zupanc Franc 20.11.39 32. Kozarski Filip 24.10.91 33. Grcar Janez 6.10.42 34. Kohek Vladimir 22.10.45 35. Stefe Janko 29.04.45 36. Bokalic Jakob 6.07.40 37. Bizjak Janez 27.10.39 38. Nadvesnik Maja 23.07.90 39. Orehek Spela 8.09.91 40. Rozic Samo 16.06.93 41. Jancigaj Saso 11.11.71 42. Lukan Gasper 21.07.89 43. Nadvesnik Matej 27.08.91 44. Pavasovic Nikola 15.07.51 45. Grasic Marjan 18.07.67 46. Piskar Rihard 9.02.43 47. Rebersek Ivan 28.09.42 48. Burja Julka 26.11.42 49. Kozarski Lara 27.04.90 50. Kobold Nadja 25.9.89 51. Debeljak Jerneja 11.11.91 52. Dolenc Anja 28.03.91 I 2030 SLO LSK-upokojenci Kom. Stane 5.5 33.0 42.0 0.0 -0.89 1B44 =W11 0B16 0W13 1B43 1B35 1W26 0W9 1B17 1748 SLO SD Crni graben 5.5 32.5 40.0 0.0 2.80 0B9 1W52 =B21 1B12 0W26 0W20 1B35 1W32 1W25 MK 2141 1934 SLO LSK-upokojenci Kom. Stane 5.5 32.0 41.5 0.0 0.46 1B38 0B8 1W36 1B31 0W16 1W40 0B4 =W28 1B26 MK 2109 2045 SLO SD Jesenice 5 40.0 52.5 0.0 0.05 1B35 1W17 0W1 1B32 1W18 0B2 1W10 0B6 0W4 MK 2239 2170 SLO SD Vele Domzale 5 38.0 50.5 0.0 -2.11 =W27 1B20 1W12 =W10 1B14 0W1 0B18 0W3 1B36 WM 1882 SLO SD Vele Domzale 5 38.0 45.5 0.0 1.22 1W51 0B15 1W24 1W26 1B4 =B10 =W6 0B7 0W12 II 1899 SLO LSK-upokojenci Kom. Stane 5 37.5 48.5 0.0 1.67 1B43 0B4 1W44 1W9 0B15 1W8 1W16 0B2 0W10 MK 1985 SLO SS Tomo Zupan Kranj 5 37.0 49.5 0.0 0.05 1W22 0B1 1W35 1B29 =W10 0B7 =W21 1B20 0W8 1796 SLO Ljubljana 5 34.5 45.0 0.0 1.49 0W1 0W16 1B48 1B22 0W9 1B13 1W36 0W19 1B31 I 2039 SLO SD Vele Domzale 5 33.5 43.5 0.0 -2.02 1W36 0B10 =W13 0B25 1B41 1W27 =B19 1W31 0B3 III 1684 SLO SK Komenda 5 28.5 35.0 0.0 1.31 0B19 1B37 0W31 0W20 1B45 0W28 1B52 1W33 1B38 III 1686 SLO SK Komenda 5 27.5 35.0 0.0 1.31 0W6 0B42 1W51 0B37 1W48 1B33 1W30 0B10 1B34 II 1699 SLO LSK-upokojenci Kom. Stane 5 25.5 32.0 0.0 1.58 0B26 1W50 0B17 0B34 1W51 0W30 1B46 1B37 1W29 II 1936 SLO Ljubljana 4.5 37.0 45.0 0.0 0.18 1W49 =B7 0W27 1W21 =B8 1W31 =B9 0W5 0B13 MK 2055 2006 SLO LSK-upokojenci Kom. Stane 4.5 35.5 45.0 0.0 -2.07 1W24 0B29 1W28 0B17 1B13 =W11 0B12 1W27 0W14 II 1764 SLO SK Komenda 4.5 33.0 43.0 0.0 1.89 =B16 1W31 1B25 0W3 0W7 0B21 1W39 0B26 1W40 I 1728 SLO SD Menges 4.5 32.0 41.0 0.0 1.26 0W4 1B43 0B26 1W45 0W29 1B22 1W34 =B14 0B11 II 1814 SLO SD Vele Domzale 4 35.0 43.5 0.0 0.40 1W50 1W26 0B5 0W19 1B28 1B34 0W3 0B8 0B24 II 1763 SLO SD Gorenjka Lesce 4 32.0 41.0 0.0 0.13 0W8 1B38 0B9 1W39 0W32 1B24 0B23 0W36 1B46 II 1797 SLO SD Vele Domzale 4 31.5 40.0 0.0 -0.68 1W42 0B27 1B22 0W14 1W36 0B25 1W44 0B21 0W20 II 1874 SLO SK Komenda 4 31.5 39.5 0.0 -1.40 1B48 0W5 1B41 0W15 1B30 0B9 =W40 0B13 =W35 m 1794 SLO SK Zagorje ob Savi 4 30.5 41.5 0.0 -0.86 0B2 1W39 1B42 0B6 0W34 0W23 1B47 0B22 1W44 II 1952 SLO SK Komenda 4 30.0 41.0 0.0 -2.39 1B39 0W2 0B40 1W24 1B33 0W29 0B28 1B44 0W23 III 1712 SLO SD Menges 4 30.0 37.0 0.0 0.04 0W15 1B51 0B19 =W43 1B42 0W12 0W13 1B41 =B32 III 1711 SLO SD Menges 4 29.5 38.0 0.0 0.31 0B21 1W45 0B14 1W47 0B31 1W41 0B20 1B30 0W16 II 1808 SLO SD Vele Domzale 4 26.5 34.5 0.0 -2.39 0B41 0W22 1B46 1W23 0B40 0W44 1B45 0W24 1B42 WI 1663 SLO SK Komenda 4 26.0 34.5 0.0 -0.59 0W14 0W30 0B45 =W46 1B47 1W42 =B41 1B39 0W22 WI 1677 SLO SD Vele Domzale 4 25.5 32.0 0.0 0.04 0W34 0B33 1W49 0B30 1B46 1W43 0B27 0W38 1B47 II 1716 SLO SS Tomo Zupan Kranj 3.5 33.5 41.5 0.0 0.89 0B5 1W48 1W34 0B7 1W37 0B14 =B32 0W11 0B27 1500 SLO Ljubljana 3.5 28.0 35.5 0.0 1.79 1W37 0B6 0W32 1B44 0W21 0B36 =W38 0W35 1B51 1500 SLO SD Menges 3.5 25.5 32.5 0.0 1.25 0B31 1W23 0W33 =B49 0W35 0B38 1W50 1B43 0W37 II 1572 SLO SK Komenda 3.5 25.0 32.0 0.0 0.26 0W18 0W28 1B50 =B35 0W12 0B39 1W51 0W42 1B48 II 1708 SLO LSK Metalka Trgovina 3 27.5 35.0 0.0 -0.60 0W12 1B47 0B18 0W41 1W49 1B37 0B31 0W34 0B33 III 1555 SLO SD Barob Smarca 3 26.5 33.5 0.0 0.48 0B11 0B36 1W38 0B28 0W22 1B49 0W37 0W46 1B52 II 1768 SLO SD Trzic Jedro 3 26.0 34.0 0.0 -2.04 0W7 =B49 0W37 =B38 0W39 1B48 0W24 1B45 0W30 1544 SLO SD Vele Domzale 3 22.5 30.0 0.0 0.12 0W10 0W44 1B52 0B36 0W38 1B50 0W33 1B51 0W39 III 1559 SLO SD Menges 2 23.0 29.5 0.0 -0.88 0W32 0B40 0W20 0B52 0B23 0W46 1W49 1B50 0W43 WI 1674 SLO SK Komenda 2 20.5 26.5 0.0 -2.86 0B25 =W46 0B39 =W42 0B44 0W45 0B48 1W52 0W50 1500 SLO Os Menges 2 19.5 26.0 0.0 -1.06 0B29 0B24 0W43 0B51 1W52 0W47 0B42 0W48 1B49 Wn 1567 SLO SS Tomo Zupan Kranj 1.5 26.0 32.5 0.0 -2.19 0B17 0W35 0B23 1W50 0B24 =W52 0B43 0W47 0W41 Wn 1621 SLO SS Tomo Zupan Kranj 1.5 22.5 30.5 0.0 -2.73 0B3 0B13 0W47 1W48 0B50 =B51 0W22 0B49 0W45 Svicar 5.6 by Ales Drinovec, Lastnik: Franc Poglajen Arbiter: Franc Poglajen Menges, Slovenia, 1.6.2003, 9 kol svicar Igralni cas: 15 min Datoteka: C:/MOJIDOè1/SVICAR/SVICARè2/MENGES PRIPOROČAMO V BRANJE Dragi bralec! Če si že odrasel, se gotovo spomniš, kako popularen je bil nekoč Štoparski vodnik po Galaksiji in njegova nadaljevanja, pisca Douglasa Adamsa. Če si bral te knjige, si jih gotovo zato, ker se da ob njih fino krohotati, saj vsebujejo bizarne ideje, povezane s humorjem in še enkrat s humorjem. Če si prebral le eno ali dve knjigi (vseh skupaj je pet: Štoparski vodnik po Glaksiji, Restavracija ob koncu Vesolja, Zbogom in hvala za vse ribe, O življenju, vesolju in sploh vsem ter Losos dvoma) predvidevam, da zato, ker smeh preveč utrudi in si se odločil malo počivati. Spomnim se svojega potovanja po Norveški, kjer sem sopotniku kar naprej vzklikala: "Lej!!!", toliko je bilo lepih stvari. Od vseh slapov, mavric, barvitih hišic, hrustljavo čmokastih močvar in podobnih krasot sem bila že čisto utrujena in sem si po treh tednih želela domov že samo zato, da vse to nekako prebavim. Takrat sem prvič ugotovila, da je tudi lepota lahko naporna in nekaj podobnega sem odkrila ob branju Douglasovih knjig - tudi odličnega humorja se včasih naveličaš. Pred skoraj tremi leti pa sem v knjigarni zagledala novo knjigo tega sijajnega avtorja, Zadnja priložnost. Pa še relativno poceni je bila (in je še vedno), tako da sem takoj planila nanjo. Po zvrsti popolnoma drugačna od "Vodnika", daleč od znanstvene fantastike, saj gre v nji za kruto resničnost, po slogu pa prav tako imenitna. In o čem govori? Pisatelj opisuje svoje dogodivščine s potovanj, na katera ga je takorekoč "zvlekel" zoolog Mark Carwardine. Spozna najrazličnejše ogrožene živali, npr. ljudožerske komodske zmaje ali na pol slepe delfine baije. Spoprijema se z neznosno birokracijo različnih uradnikov in se pogovarja z vsega naveličanim, a vendar največjim strokovnjakom za strupenjače na svetu. Resna knjiga ob kateri (spet enkrat) razmišljamo, hkrati pa se ne moremo premagati, da nas ne bi tu in tam popadel glasen, nekontroliran smeh. Knjigo je leta 2000 izdala založba Gnosis. Vse knjige Douglas Adamsa priporočam tudi še ne čisto odraslim. Ne vem, kako je s tabo, zase pa vem, da lahko tudi v visokogorju sedim na sočni in sončni travici in berem knjigo o Jadranskih ribah. Dobro knjigo. Nekako bolj praktično pa je, če s tako knjigo sediš na robu pomola, z masko za potapljanje ob sebi in vsake toliko časa preveriš, ali je tisto, kar te žgečka po nogah, ki jih namakaš v morje, babica ali kozica (ali mogoče morski pes, ha, ha). In ta hip je naj knjiga za tovrstno početje prav gotovo knjiga Mateta Dolenca: Morski portreti : o ribah, rakih, školjkah in drugih rečeh, s fotografijami Boruta Furlana. Napisana je tako za ljubitelje rib kot za požeruhe (ljubitelje dobre hrane), za bolj ali manj pogumne potapljače (velja tudi, če brcamo po plitvini s preprosto potapljaško masko) in bolj ali manj strastne ribiče (celo za tiste s kruhom na trnku). Pa za vse ljubitelje literature. Vsaka morska žival (res je, v knjigi so tudi morski konjički in celo morska kumara) je opisana na približno dveh straneh ter opremljena z res dobrimi fotografijami. In kar je najlepše, knjiga ni niti najmanj dolgočasna! Ribe z Matetom končno postanejo "prave" živali s svojimi zgodbami in karakterji in med branjem nas gotovo zamika na morski dopust. Založba Pisanica, 2003. Pa še najnovejše ter branja vredno za mladino... - Spinelli, J.: Zvezdica, založba Grlica, 2003 (lepo) - Mazer, Norma Fox, 1931-: Ranjeno srce, založba Grlica, 2003 (lepo in pretresljivo) - Walker, S.: Žal mi je, založba Mladinska knjiga, 2003 (pretresljivo) in otroke... - Ostheeren, I.: Martina ni več strah, založba Kres, 2003 (v pomoč) - Hachler, B.: Pukec pa puka, založba Kres, 2003 (zelo zabavno) Če želiš še več nasvetov, si poglej Knjižni kotiček v šolskem glasilu Koraki! Ulaga Mojca MENGEŠKI UČENCI IN BRALNA ZNAČKA Bralna značka ima v Sloveniji že zelo dolgo tradicijo. Je tudi najbolj razširjena organizirana oblika spodbujanja branja pri otrocih, čeprav seveda še zdaleč ni edina. V osnovnih šolah potekajo kot motivacija za branje najrazličnejši projekti - npr. Knjigobuba, knjižni nahrbtniki in podobno. Bralna značka pri vseh novostih ostaja, nič kaj posebno drugačna od tiste, ki smo jo opravljali mi, ki smo sedaj mentorji. Kovinske značke so zamenjala prijaznejša priznanja, nalepke in mape, medtem ko potek in seveda namen bralne značke ostaja enak. Otroci preberejo določeno število knjig, ki si jih ponavadi sami izberejo iz priporočilnih seznamov, nato pa mentorji to branje na lahek in prav nič stresen način preverijo. V vsakem razredu se otroci spoznajo tudi s poezijo, pa tudi s poučnimi knjigami, primernimi za njihovo starost. Večina šol na koncu šolskega leta za vse »bralne značkarje« organizira prireditev. Največkrat med otroke povabimo kakšnega od znanih knjižnih ustvarjalcev. Branje se tako poveže s pisanjem, prevajanjem, dramatiziranjem in ilustriranjem, skratka s knjigo in njenim ustvarjanjem. Kako berejo za bralno značko naši otroci? Bralno značko je letos na OŠ Mengeš opravilo 72% učencev, medtem ko je slovensko povprečje 56%. šola MENGŠAN V prvih treh razredih so prebrali knjige prav vsi učenci! Najbolj vztrajnih, »zlatih značkarjev«, torej tistih, ki so brali vseh osem let, je veliko, kar 43.To so: Behrič Edita, Burgar Petra, Cerar-Godec Lucija, Dodič Mateja, Kendi^ Mirela, Kimovec Matic, Lemut Urška, Petrič Anja, Petrič Denise, Redži^ Mirsada, Stokovnik Ema, Testen Bojan, Tratnjek Ula, Vučko Uroš (vsi iz 8.a razreda), Bergant Nejc, Grčar Anže, Labrovič Kaja, Marjanovič Maja, Marolt Uroš, Redži^ Šeherezada, Sušnik Suzana, Zabret Monika (8.b), Behrič Manca, Hren Domen, Iki^ Edin, Janežič Luka, Jenko Uroš, Kodeh Marinka, Rovanšek Špela, Štiftar Urška, Voler Žiga, Zec Šemsa, Zupan Gregor (8. c) ter Avbelj Lara, )oki^ Bojana, Ilovar Saša, Krstič Matej, Merše Nina, Novak Saša, Plahutnik Petra, Rojs Veronika, Šetinc Mateja in Žargi Anja (8.d). Zaključno prireditev smo letos pripravili v dveh delih. Za učence od 4. do 8. razreda smo povabili pisateljico in igralko Deso Muck, ki je luštna in zabavna in nenazadnje - slavna. Morda je kakšen od otrok dobil na ta dan dva podpisa - enega od Dese Muck, drugega pa od svojih staršev, ker je zamudil k naslednji uri, zaradi stanja v vrsti za avtogram. Njene knjige požirajo tudi mlajši -knjižna zbirka o deklici Anici je ena najbolj branih. Ob izidu vsake nove knjige iz zbirke se pri izposojevalnem pultu kar tre raznih branja željnih Anic in Jakobov (tisti, ki ste knjige brali že veste o čem govorim). Poseben hit v višjih razredih so bile Desine knjige s skupnim naslovom Blazno resno o med najbolj branimi knjigami v šolski knjižnici pa sta tudi njeni knjigi Sama doma in Hči Lune. Desa je bila torej kar zaželjena in pričakovana oseba. Ni nas razočarala. Imela je odgovor na vsako vprašanje in ne glede na to, kako izvirno je bilo, odgovori so bili vsi po vrsti iskreni ter duhoviti. Za mlajše učence pa smo, tako kot lansko leto, pripravili knjižni kviz »Lepo je biti knjigožer«. Čisto »taprav« kviz z voditeljem Tilnom, ki bi lahko mirno postal pravi Jonasov naslednjik. Voditelj in tekmovalec sta vprašanja brala z računalniških zaslonov, ki jih je za to priložnost (spet) posodilo podjetje Maitim. Publika je dogajanje spremljala v živo, za pomoč pa smo imeli še projekcijo na platnu. Tekmovalce smo žrebali sproti, da je napetost bolj rasla, saj je prav vsak izmed gledalcev lahko že naslednji trenutek postal potencialni milijarder, pardon, knjigožer. In da ni bilo nič za hec, so bile tudi nagrade čisto poštene. Za šest pravilnih odgovorov so tekmovalci že dobili manjšo nagrado, za 13 pravilnih pa knjigo po izbiri. Nagrade sta prispevali založba Mladinska knjiga in Karantanija. Vzdušje je bilo pravo in kdor bi samo poslušal, kaj se dogaja, bi verjetno pomislil na kakšno košarkaško tekmo, gotovo pa ne na nekaj tako »dolgočasnega«, kot so vprašanja iz literature. Mimogrede - vprašanja so v veliki tajnosti sestavljali člani knjižničarskega krožka. Brez našega računalničarja Bojana Peska, ki je sestavil tako super program, pa bi se najbrž kviz igrali s kredo in tablo (in smrdljivo gobo). Ne boste verjeli, ampak knjižni kviz je ena izmed »igric«, ki je popularna tudi v računalnici in internet kabinetu. To pa tudi nekaj pomeni! Bralna značka torej je in bo. Upajmo, da bodo otroci še naprej toliko brali. In mislim, da bodo. Zdaj vsi čakamo novega Potterja, nadaljevanje Vetrne piščali, tretji del Artemisa in še druge, bolj skrite knjižne ljubezni. Ampak o tem drugič. Mojca Ulaga USPEHI IN DOSEŽKI V ZNANJU V ŠOLSKEM LETU 2002/2003 Ob koncu vsakega šolskega leta potegnemo črto in ugotavljamo, ali so bili naši učenci uspešni. V primerjavi s prejšnjimi je bilo letošnje leto še posebej uspešno. Tekmovanja v znanju se pričnejo najprej na šolskem nivoju, najboljši se uvrstijo na regijsko in državno tekmovanje. Vsako leto naši učenci sodelujejo na tekmovanjih za Cankarjevo, Vegovo, Štefanovo in Preglovo priznanje, pa na tekmovanju v znanju iz zgodovine, angleškega jezika, logike, Vesele šole. Udeležijo se tekmovanja Turistične zveze Slovenije-Turizmu pomaga lastna glava in tekmovanja o poznavanju sladkorne bolezni. Da naši učenci ne berejo radi, ne drži! Na naši šoli učenci vedno znova odkrivajo skrivnosti in domišljijo, ki jim jo ponuja knjiga. Radi obiskujejo šolsko knjižnico in brskajo med novostmi, ki jih pri nas nikoli ne zmanjka. Zato imamo veliko dobrih in zvestih bralcev. To dokazuje podatek, da je kar 43 učencev osvojilo Zlato bralno značke! DOSEŽKI V ZNANJU Vesela šola Mentorica: Darja Kruljec Saša Ilovar, Manca Behrič in Žiga Strmšek so se uvrstili na državno tekmovanje. Saša Ilovar je postala državna prvakinja. Turizmu pomaga lastna glava Mentorica. Nika Mušič Mentor dramske skupine: Goran Završnik Raziskovalna naloga: Znane osebnosti (prof. dr. Ljudevit Merčun in sladkorna bolezen) Turistični krožek je dosegel srebrno priznanje. Kemija Mentorica: Marija Otoničar Srebrno Preglovo priznanje so osvojili Nadja Kobold, Blaž Sašek, Tjaša Koncilja, Rok Kimovec, Zala Krbavčič in Matej Krstič, zlato pa Denis Aleksander Križman, Matej Ulčar, Saša Ilovar, Manca Behrič, Uroš Marolt in Saša Novak. Matematika Mentorici: Tanja Kozarski, Jožica Perne Srebrno Vegovo priznanje so osvojili Blaž Rugelj, Miha Hrovat, Urška Testen, Matic Kapš, Žiga Vučko, Katja Ilovar, Tilen Špenko, Nadja Kobold, Blaž Sašek, Denis Aleksander Križman, Rok Kimovec, Matej Ulčar, Tjaša Koncilja, Tina Radulovic, Uroš Marolt, Saša Novak, Manca Behrič, Veronika Rojs, Domen Hren, Matej Krstič in Nejc Bergant. Zlato- Nadja Kobold, Uroš Marolt, Manca Behrič. Uroš Marolt je bil povabljen na sprejem najboljših matematikov v državi na Ministrstvo za šolstvo znanost in šport in se bo udeležil poletnega tabora matematikov na Madžarskem. Fizika Mentor: Jože Kosec Srebrno Stefanovo priznanje so dobili Matej Ulčar, Tina Radulovic, Matej Kovač, Nadja Kobold, Matej, Krstic in Uroš Marolt. Zlato Stefanovo priznanje sta osvojila Nadja Kobold in Matej Kovač. Angleški jezik Mentorici : Marija Livakovic, Marjanca Petrina Uroš Vučko je osvojil zlato priznanje. Srebrna priznanja pa so dobili Jure Kopušar, Maja Marjanovic, Anja Petrič, Kaja Labrovič in Saša Ilovar. Slovenski jezik Mentorice: Nada Cotman, Dragica Železnikar, Barbara Zibelnik Srebrna Cankarjeva priznanja so osvojili Manca Behrič, Veronika Rojs in Uroš Marolt. Na pesniškem natečaju Društva slovenskih pisateljev je bil za svoje pesmi nagrajen Uroš Marolt. Na natečaju Cankarjeve knjižnice na Vrhniki » Z DOMIŠLJIJO NA POTEP« je sodeloval s svojo knjigo »VELIKO ODKRITJE« tudi Nejc Trampuž in bil eden izmed desetih zmagovalcev. Zgodovina Mentorica: Ljubica Rožman Zlato priznanje je osvojila Saša Ilovar, srebrno pa Matej Krstic in Uroš Marolt. Logika Mentorica : Jana Dolenc Srebrna priznanja so osvojili Manca Behric, Uroš Marolt in Blaž Rugelj, ki je osvojil tudi l.mesto na regijskem prvenstvu. Mladi tehniki Mentorici: Ana Bekric , Jana Dolenc Lego- dacta Žiga Skok je osvojil 2.mesto, Rok Luzar pa 4.mesto na regijskem prvenstvu. CICI- cad Nejc Bergant je dosegel 6.mesto na regijskem prvenstvu. Fischer- tehnic Tone Kunstelj je osvojil 7.mesto. Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni Mentorica : Nika Mušič Zlato priznanje sta osvojila Saša Ilovar in Uroš Vučko, srebrnega pa Petra Plahutnik. Sodelovanje na natečaju » Elementarne nesreče«, ki ga je razpisala Uprava RS za zaščito in reševanje Nagrajeni literarni izdelki Oh, ta trinajsti- Nejc Trampuž, mentorica Nada Javh Nesreča nikoli ne počiva- Maša Žekš, mentorica Veronika Drolc Požar- Petra Ručigaj, mentorica Barbara Zibelnik Potres- Maša Skok, mentorica Barbara Zibelnik Nesreča nikoli ne počiva- Matic Slokan, mentorica Barbara Zibelnik Nagrajeno likovno delo Izliv nafte v morje- Domen Štamfel, mentorica Viktorija Uršnik DOSEŽKI V ŠPORTU Mentor šolskega športnega društva: Primož Kos Jesenski kros - 2. mesto OŠ Mengeš na medobčinskem tekmovanju Odbojka. - dečki -2.mesto mesto na medobčinskem tekmovanju - deklice - 3.mesto na medobčinskem tekmovanju Košarka dečki (88 letnik) - l.mesto mesto na medobčinskem tekmovanju - l.mesto na področnem tekmovanju in uvrstitev med 8 najboljših v Sloveniji deklice (88 letnik) - l.mesto na medobčinskem tekmovanju - l.mesto na področnem tekmovanju in uvrstitev med 16 najboljših v Sloveniji dečki (90 letnik) - l.mesto mesto na medobčinskem tekmovanju - l.mesto na področnem tekmovanju in uvrstitev med l6 najboljših v Sloveniji deklice (90 letnik) - 3.mesto na medobčinskem prvenstvu Namizni tenis - l.mesto Lare Avbelj na medobčinskem in področnem tekmovanju in v četrtfinalu državnega prvenstva med deklicami Medobčinsko prvenstvo v atletiki Zlate medalje: Zoran Štraus Dimitrijevic- tek 60m Ula Tratnjek- suvanje krogle Katja Ilovar- tek 60m Urška Testen- tek 100m Polona Golob- met žogice Srebrne medalje: Tadej Vrzel- tek 300m Tomaž Mihelčič- suvanje krogle Veronika Rojs- tek 300m Špela Rovanšek- suvanje krogle Denis Sušnik- skok v daljino Štafeta- dečki 4x100m Štafeta- deklice 4x100m Bronaste medalje: Edin Ikic- tek 1000m Luka Janežič- skok v višino Marko Juric- met žogice Kaja Labrovic- tek 60m Kim Prokič- tek 1000m Atletski troboj Mateja Testen- tek 60m- 1.mesto, met žogice- 2.mesto, skupno 2.mesto Boštjan Brumec- tek 60m- 3.mesto, skupno 2.mesto Špela Colnar- met žogice- 3.mesto Nejc Dolinšek- skupno 3.mesto Akrobatika- C program Matic Bratovž- 1.mesto na državnem prvenstvu v akrobatiki, Pokal Slovenije- mala prožna ponjava- 1. in 3.mesto Državno prvenstvo C program- 2.mesto Akrobatika- A program Žiga Šilc- Insbruck( mednarodna tekma) mnogoboj 6.mesto 1. in 2. mesto v mnogoboju v Ljubljani in Rušah Državno prvenstvo v mnogoboju- 1.mesto, parter -1.mesto, drog- 2.mesto, ekipno- 3.mesto V vse dosežke je bilo vloženega veliko truda tekmovalcev. Vsako tekmovanje zahteva disciplino, veliko vaje in mnogo odrekanja. Morda je ob tem priložnost, da se zahvalimo mentorjem, ki so s svojim strokovnim delom prispevali k doseženim rezultatom. Seveda pa brez pomoči in sodelovanja staršev ne bi šlo. Z motiviranjem, vzpodbujanjem in spremljanjem so veliko prispevali k uspehu svojih otrok in šole. Vsem učencem in staršem želimo pedagoški delavci in vodstvo šole veliko sonca, sproščenih iger in prijetnih počitniških doživetij. Irena Sedej- Pečenko, pom. ravnatelja NESREČA NIKOLI NE POČIVA Ministrstvo za obrambo RS je v sklopu Uprave RS za zaščito in reševanje razpisalo državni natečaj na temo " Nesreča nikoli ne počiva ", ki smo se ga kot vse ostale natečaje udeležili tudi učenci naše šole. Razpisane so bile tri različne kategorije : 1. kategorija : - učenci 1. in 2. razreda OŠ , - učenci 2. in 3. razreda devetletke , - učenci 1. do 4. razreda OŠ s prilagojenim programom in - učenci 1. in 2. razreda ostalih šol in zavodov. 2. kategorija : - učenci 3. do 5. razreda OŠ , - učenci 4. do 6. razreda devetletke , - učenci 5. do 8. razreda OŠ s prilagojenim programom in - učenci 3. do 5. razreda ostalih šol in zavodov. 3. kategorija : - učenci 6. do 8. razreda OŠ , - učenci 7. do 9. razreda devetletke in - učenci 6. do 8. razreda ostalih šol in zavodov. Spet so se učenci 3.a pridno lotili pisanja. Pisali so spise o nesrečah , ki so jih sami doživeli , bili opazovalci , se o njih seznanili preko sredstev javnega obveščanja ali jih kako drugače doživeli in videli. En spis je bil boljši od drugega in po nekaterih bi lahko posneli kar zanimive in napete filme. Večina spisov je bila o nesrečah , ki so jih učenci sami doživeli ali kot posamezniki ali pa se je nesreča zgodila njihovi družini. Padci , zlomi , požari , prometne nesreče , poplave , potresi, delovne nesreče , nesreče v gorah...Učenci so resnično zajeli zelo širok spekter raznovrstnih nesreč. Težko se je bilo odločiti , katere spise poslati na natečaj , a kot kaže smo se dobro odločili , saj je učenec NEJC TRAMPUZ znova dobil nagrado. V vsaki kategoriji je komisija izbrala pet najboljših literarnih izdelkov in v 2. kategoriji najboljših je bil tudi naš Nejc , zapisan na prvem mestu. Nejc je napisal spis o nesreči , ki se je njegovi družini zgodila med počitnicami na morju. Spis je bil tudi zelo lepo likovno opremljen in zvezan v knjigo. Vsi smo bili njegovega uspeha zelo veseli , najbolj pa seveda on sam in njegova družina , ki mu je pomagala z nasveti in ga pri delu spodbujala. Zaključna slovesnost za vse nagrajence je bila 13. maja 2003 v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Sama sem bila v tem centru prvič in moram priznati , da sem bila prijetno presenečena. Bolj kot kakšen izobraževalni center mi je vse delovalo kot hotelski kompleks. Krasna okolica ob robu gozda , urejene zelenice in potke , okrasni grmički , lične , majhne stavbe s čudovito notranjo opremo , jedilnica , restavracija , varnostnik na recepciji , bazen , zadovoljni obrazi zaposlenih in onih , ki so prišli na izobraževanje. V takem okolju je prav gotovo lepo delati. Tudi nas so lepo sprejeli. Vsem so že zjutraj pripravili zajtrk , ki pa ga Nejc zaradi vsega razburjenja ni mogel pojesti. Sledil je pozdravni govor g. Bogataja in g. Dervodela in predstavitev natečaja. Vsi nagrajenci , pa tudi odrasli spremljevalci , smo nato uživali ob gledanju lutkovne predstave Jabolko , ki jo je pripravilo gledališče FRU - FRU. Najtežje je bilo seveda počakati na razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad. Nejc je ves čas pridno fotografiral dogajanje in le ko je prišla vrsta za nagrado na njega , je aparat " posodil " mamici , da se ta njegov uspeh ne bo pozabil. Nato so imeli otroci ustvarjalne delavnice , mi odrasli pa nekaj časa , da smo v miru in tišini spili kavo. Potem so nas vse skupaj odpeljali na ogled centra , ki je lepo in moderno opremljen z vsem , kar se za hitro in uspešno reševanje potrebuje. Učence je prav gotovo najbolj navdušil gasilski avto z več kot 25 metrov dolgo lestvijo. Vsi , nekateri celo dvakrat , med njimi seveda tudi Nejc , so se spravili nanjo , da jih je potem naš vodič spravil visoko v zrak. Ogledali smo si še , kje vadijo za reševanje iz visokih stavb , reševanje izpod ruševin , kje se urijo potapljači in še veliko drugega. Med ogledom nas je malo zmotil dež , ki pa je na srečo hitro ponehal in nam ni pokvaril dneva. Po ogledu so imeli za vse pripravljeno še kosilo , potem pa smo se veseli in polni novih doživetij odpravili domov. Res je bil prekrasen dan , ki se ga bomo vsi , ki smo bili na Igu še dolgo spominjali. Nejcu želim še veliko podobnih uspehov , ki jih z veseljem z njim delijo njegovi starši , stari starši in tudi učitelji. Nada Javh novice MENGSAN Mednarodni multikulturni Festival Carniola - Poletje v Kranju V Kranju bo med 27. junijem in 6. septembrom potekal mednarodni multikulturni festival. Dogajanje, ki poživi mestno jedro in popestri poletne dni, ponuja obilo novih kulturnih spoznanj in enkratnih doživetij za prav vsak okus in žep. Pester program stotih raznovrstnih dogodkov bo v desetih tematsko obarvanih vikendih pripravilo več kot petsto izvajalcev iz desetih držav, pričakujejo pa okoli 60.000 obiskovalcev. Festival, ki poteka že tretje leto, lani še pod imenom Poletje v Kranju, bo vsak konec tedna med četrtkom in soboto obiskovalcem ponudil številne kulturne, zabavne in športne aktivnosti. Za malčke pod okriljem Kiselfesta, otroškega festivala, pripravljajo otroške delavnice, različne predstave z glasbeniki in čarovniki ter lutkovna gledališča, za prefinjene okuse pa v okviru festivala poteka že tretji Kranjski jazz festival, ki se bo odvijal ob sobotnih večerih na Pungertu. Festival Carniola, ki ga pripravljata Art center in Center mladih, se že tradicionalno prične s celodnevno prireditvijo za mlade ob koncu šole -Hurej, počitnice! Ves dan bo po ulicah Kranja potekala predstavitev poletnih dejavnosti za mlade, nastopali bodo ulični umetniki in folklorna skupina, obeta se show z akrobatskim letalom, zvečer pa še koncert Parnega valjka na Khislsteinu. Deset tematskih vikendov, ki bodo potekali do začetka septembra, ponuja pester program -od uličnega gledališča, romske glasbe, starogradskih pesmi, madžarskih plesov, gledaliških predstav, delavnic capoeire -brazilskega borilnega plesa, pa do raznovrstnih koncertov, na katerih bodo blestele skupine in posamezni glasbeniki kot so Tamara Obrovac, Sukari, Brina & String.si, New swing kvartet, Katrinas in za konec tudi Laibach. Vsak četrtek pod krošnjami dreves pripravljajo večere kultnih, pozabljenih in prezrtih filmov, petki so namenjeni uličnemu gledališču in večernim koncertom, ob sobotnih dopoldnevih bodo na Pungertu potekale otroške delavnice, na Maistrovem trgu pa bodo predstavitve različnih dežel, njihove kulinarike in posebnosti pod imenom 'Odisejeva sobotna sreča'. Sobotni večeri bodo razveseljevali glasbene sladokusce ter ljubitelje različnih glasbenih zvrsti in izvajalcev. Festival bo poskrbel za vašo dušo in telo, zato ne bodo manjkale niti športne prireditve kot so turnir v streetballu Mega3ce in v odbojki na Glavnem trgu. Sprejmite športni izziv in se s prijatelji prijavite na slednjega! Prijavnina za tričlansko ekipo znaša 3000 sit. V nedeljo, 6. julija, bo potekal tudi kolesarski spust z Jošta 'Spustimo se za naše malčke', udeležite pa se lahko tudi poletne šole capoeire, brazilskega bojnega plesa, ki bo dirigiral ritme mesta med 10. in 12. julijem. Zadnji vikend, ki za šolarje napoveduje konec poletja, že drugo leto pripravljajo pod imenom Bek tu skul. Petkov dopoldanski sejem rabljenih učbenikov se bo v večernih urah nadaljeval s koncertom skupine Laibach, sobotni pa s hip hop koncertom. Ulično dogajanje v okviru festivala je brezplačno, za Kiselfest in koncerte v Khislsteinu pa bo za 1800 tolarjev moč kupiti programsko brošurico s kuponi, ki jih lahko zamenjate za vstopnice ali ste deležni popusta pri njihovem nakupu. Več o nepozabnih doživetjih in bogatem kulturnem programu najdete v programskih brošuricah festivala in na www.festivalcarniola.com. Mojca Ocvirk v v Depoja z GRADIŠČA GobavicA nad Mengšem in drugi depoji starejše železne dobe (1. del) NAMESTO UVODA Kako daleč smo še od tega, da bi nam bila skrb za kulturno dediščino način življenja, da bi nam bila prav ta dediščina temeljno izhodišče za uveljavljanje in kakovosten razvoj na najrazličnejših področjih. Tokrat naj se omejim na usodo predmetov iz davne kulturne preteklosti, ki jo je že stoletja in tisočletja prekrivala in ohranjala ruša. Skoraj ni zemeljskih del, pa naj bodo na poljih, vrtovih, jarkih in še kje, da ne bi trčili nanje. Na področju Mengša je večji del arheoloških najdišč znanih, z arheološkim nadzorom pa se pomembno dopolnjuje njihov obseg in pomen. Evidenco najdišč vodi Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj, ki investitorjem izdaja dovoljenja, soglasja in navodila ob gradnjah ter skrbi, da ni nedovoljenih posegov in uničevanja dediščine. Od leta 1995 arheološki nadzor in izkopavanja v Mengšu in okolici vodi Muzej Mengeš. Prepogosto pa se dogaja, da se navedene institucije zaobidejo. Od tod nestrokovni posegi v naravno in kulturno dediščino, ki s hitrim tempom razvrednotijo naš življenjski prostor. Tako so velikokrat za arheološko stroko pomembne najdbe izkopane brez kakršnih koli ustreznih dokumentarnih postopkov: fotografiranja, risanja tlorisov in profilov, dnevnikov, geodetskih posnetkov ... - primer je depo Gobavica I. Spet druge pa so izkopane brez dovoljenj in mimo pristojnih institucij - primer za to je Gobavica II. Skrajna zbirateljska strast nekatere peha za vedno novimi eksponati, narodovi zakladi pa jim postajajo plen oziroma trofeja. Polaščajo se dediščine, oblikujejo svoje zbirke, z najdbami, iztrganimi iz neposrednega okolja in iz konteksta, se celo trguje, njihovi najditelji pa so finančno nagrajeni. Ali ni morda kdaj pa kdaj pri tem odpovedala celo stroka, ki s takimi kopači sodeluje, namesto da bi bila vzor pri spoštovanju zakonov, za uveljavitev katerih se je bojevala? Morda z njimi sodeluje v želji, da bi rešila, kar se še rešiti da, in jih pri tem hočeš nočeš podpira pri njihovem početju. Nastala nepopravljiva škoda pa se povečuje in ima skrb zbujajoče posledice. Najdbe večji del ostajajo v zasebnih zbirkah daleč od stroke, v najboljšem primeru pa v kakšni oddaljeni instituciji. Večina lokalnih muzejev tako neupravičeno ostaja brez pomembnega gradiva, ki jim je bilo odvzeto in odneseno z domačega praga, namesto da bi se vsi Pogled na Gobavico iz zraka z vrisanim gradiščem in področjem depojev I in II. Vir: Ortofoto, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 2001 akterji trudili, da bi (kjer je to seveda možno), gradivo ostalo tam, kjer je bilo najdeno. Na ta način se pospešeno siromaši lokalna kulturna zavest, poleg neustrezne osnovne izobrazbe in omike pa grozi splošna odklonilna klima do kulturne dediščine. Ali naj torej ostaneta depoja z Gobavice (poleg drugih številnih predmetov v zasebnih zbirkah), ki sta skoraj tri tisočletja ležala na hribu, na katerega se vidi tudi skozi muzejsko okno, le plen? In moje pisanje le nadomestek uvoda v le delno opravljeno zadano nalogo? Janez Škrlep Gradišče GOBAVICA Najznačilnejša železnodobna naselja so gradišča. To so bila utrjena naselja na hribih, vzpetinah in gričih, katere ostanke najdemo še danes. Večina gradišč je imela tudi dovolj veliko poljedelsko zaledje. Glavna značilnost teh utrjenih naselij so seveda močna obzidja. Táko je bilo tudi gradišče na Gobavici (433m), vzpetini nad Mengšem, ki s svojo lego dominira nad zahodnim delom mengeškega polja. Med pripravami na razstavo o depoju z omenjenega gradišča smo arheologi Milan Sagadin iz ZVKD OE Kranj, mag. Primož Pavlin in dr. Janez Dular iz IA SAZU, Janez Škrlep in podpisani izvedli ogled Gobavice. Poskušali smo določiti obseg prazgodovinskega gradišča in potek obzidja. Bili smo dokaj uspešni. Na severni in zahodni strani so ostanki obzidja lepo vidni, na vzhodni in južni strani pa nam ga ni uspelo določiti. Na južni in vzhodni strani gradišča je teren strmejši in težje dostopen. Na tem delu obzidje verjetno ni bilo tako mogočno, saj je gradišče že naravno zavarovano. Na vzhodnem izteku dela Gobavice je stal srednjeveški grad, katerega sledi danes le še slutimo. Malce bolje ohranjeni so restavrirani temelji grajske kapele, na Gobavici pa je bil urejen tudi park. Vsi ti posegi so seveda počasi, a vztrajno načenjali nekoč mogočno halštatsko obzidje, saj je bilo kamenje prav gotovo uporabljeno tudi kot gradbeni material. Arheoloških izkopavanj na gradišču žal ni bilo. Iz preteklosti so znane le naključne najdbe pri kopanju jarkov za vodovod in drugih gradbenih posegih. Odgovore na vprašanja, za kakšno vrsto obzidja gre, kakšna je bila notranjost gradišča, kakšne in kje so bile hiše, predvsem pa odnos do najdišč pod Gobavico in ostalih bližnjih gradišč, pa bodo lahko dala le izkopavanja. Gregor Štibernik SE NADALJUJE! Razstava z zgornjim naslovom bo v starem društvenem domu na Slovenski cesti 30 v Mengšu odprta do 12. julija 2003 vsak dan med 17. in 20. uro. Ob ponedeljkih in praznikih je razstava zaprta. Vabljeni! MOJE LETO NA BAVARSKEM - 4. DEL No, me je že moja ljuba stara mama opozorila, da naj nikar ne pišem, da sem na Bavarskem, da se ne sliši tako lepo kot v Nemčiji. Še več, da se Bavarska sploh ne sliši prav daleč. Hm, saj res ni tako daleč in vendar popolnoma drugačen svet, kakor bi ga lahko sicer pričakovali v Nemčiji. Mi je tudi bavarski prijatelj popolnoma pritrdil, da nikakor ne morem napisati, da sem v Nemčiji. Sem na Bavarskem. Bavarska je nekaj posebnega - svobodna država, to nosijo že v imenu in kljub Bismarckovim spomenikom, ki so bili postavljeni v času združevanja Nemčije v drugi polovici 19. stoletja, je Bavarska še vedno nekaj zelo čudnega. Sami Bavarci so prepričani, da so najboljši, vsi ostali se jim pa smejejo. Pa se jim Bavarci smejejo nazaj, češ, mi že vemo, kdo je boljši. Da so pa zato milo rečeno nekoliko posebni, se pa človek privadi -haha, celo sama sem se. Hrana No, prav podhranjenih ljudi človek tukaj res ne sreča. Še več, nekateri so prav neokusno debeli. Pa ne da bi bila sama prav poosebljena idealna postavica, ampak tako zelo nesorazmerna pa vendarle nisem. Kaj moremo, tukaj je vendarle dobra hrana velika in mastna svinjska pečenka, od katere se maščoba kar cedi. Haha, nič ne rečem, da kakšen kos ni kdaj okusen, res pa je, da tukaj hrana nima pravega okusa. Vse je tako umetno, da smo Slovenci lahko še vedno presrečni, kako dobro jemo. Tudi če kupim hrano v ne vem kakšnih (seveda svinjsko dragih) bio-trgovinah, je v Topolah solata še vedno stokrat boljšega okusa. To pač lahko primerjam, mengeške, loške in dobenske še nisem poskusila, pa se mi zdi, da bi bavarsko že prehiteli. No, glavna specialiteta so pa tukaj bele klobase (Weisswurstl - se jim po bavarsko reče). Ravno od dobrega človek ne more skupaj pasti, sem jih pa jedla pri prijateljih, ki so me povabili na spoznavanje dežele in kulture na Starnberško jezero. No, zraven belih klobas se mora jesti sladka gorčica in seveda sem jaz kot prepričana gasilka navajena na našo gorčico (ki jo resnici na ljubo največkrat jem prav na gasilskih veselicah) - se pravi, ker je ravno ne sladkam, se mi ni zdela preveč dobra in sem raje posegla po majonezi. Izraza na obrazih svojih prijateljev ne morem opisati - zgražanje, gnus, gledali so stran in videlo se jim je, da se odločajo med golim zgražanjem in morebitnim bruhanjem. Meni se je pa zdelo smešno in sem rekla, da mi je tako boljše. No, še vedno se čisto vsi zgražajo, kadar jim to omenim. Ker pa takšne specialitete tudi sicer niso pri meni prav priljubljene, imam raje kaj drugega in sem poizkušanje opustila. Belusi, pravzaprav šparglji Ko se bliža maj, se začne tudi sezona špargljev -vsepovsod - so sicer zelo dragi, čeravno brez kakšnega posebnega okusa. Hahaha, tako je vsaj ocenila gospa, pri kateri stanujem. Pa sem si rekla, no, če so šparglji že povsod, si jih bom kupila tudi sama. So bili kupci tako zagrizeni, da so jih v pol ure razprodali in sem morala kupiti vložene. Ker sem jih pa res ta dan hotela jesti. No, pač, okus res ne zaposli vse borbončic na jeziku, ampak se da preživeti. Pivo Pivo je pa seveda tukaj pomembnejše kot vino v Sloveniji. Bavarska je dežela modrega neba in piva, vsaj tako prodajajo glas o svoji deželi vsem tujcem. Je pa seveda res nekaj zanimivega, če človek naroči veliko pivo, pa dobi v roke litrski kozarec, ki ga komaj dvigne. Tako sem se naučila naročati malo pivo. Zopet je posebnost belo pivo, ki zaradi kvasa daje vtis, da je motno. Prijateljičin oče mi je celo rekel, da je prvič mislil, da pije pokvarjeno pivo. Hm, pa je kar dobro. No, vsaj za toliko piva, kakor ga jaz popijem v enem letu, to čisto zadostuje. Za večje porabnike, pa je zagotovo razlika pomembna. Resnici na ljubo pamoram priznati, da sem ga sedaj na Bavarskem popila več, kot sem ga kdaj koli prej. No ja, spoznavanje dežele in kulture se reče temu. Sicer pa se pozna, da je v deželo prišla pomlad. Vse cveti. V zadnjih dneh tudi neprestano dežuje in sredi maja je pravo aprilsko vreme in vse razmočeno, bi prav rada poslala kaj dežja še domov, ampak kaj moremo. Ni več sorazmerja. In kadar so Bavarci še posebej ponosni na svoje poreklo, to pa je praktično ves čas, postavijo v vsaki vasi Maibaum - to je sicer podobno našemu mlaju, toda naši mlaji so naravni in prav nič kičasti - ti pa so pobarvani z belo in modro barvo, nanj pa so obešeni tudi znaki krajevnih obrtnikov, ki so za ta mlaj prispevali. Ponavadi stoji blizu cerkve, tako da dobimo res tipičen pogled na bavarsko podeželje. Ki je sicer kar lepo, ampak dom je le dom. Vsem tujcem prodajajo tudi pogled na hribe. Kar se je meni seveda spet zdelo smešno, saj imamo doma precej lepši pogled na hribe. Ampak, tukaj so hribi vendarle na meji z Avstrijo in od Muenchna je to le malce oddaljeno. Mateja Jemec OB 300. OBLETNICI ROJSTVA FERDINANDA AVGUTINA HALLERSTEINA (*27. 8. 1703, t 29. 10. 1774) Merkurjevi prehodi in Avguštin Hallerstein 7. maja smo lahko opazovali navidezni prehod (prečkanje) Merkurja čez Sončev disk. Ob tej priliki sem se spomnil, da je več Merkurjevih in kar dva Venerina prehoda čez Sončevo ploskvico opazoval tudi Avguštin Hallerstein (o Ferdinandu Avguštinu Hallerju pl. Hallersteinu (1703-1774), znamenitem Kranjcu, ki je bil misionar na Kitajskem in je tam deloval kot matematik, astronom in politik, je pisala Spika 1995/1 in 1995/2) in sicer iz jezuitskega astronomskega observatorija v Pekingu. Takrat so bila takšna opazovanja zelo moderna, še posebno veliko pozornost so jim posvečali na kitajskem dvoru (koledar, določanje zemljepisne dolžine, merjenje zornega kota Sonca, določanje vrednosti astronomske enote...). Merkurjev prehod leta 1756 v Evropi ni bil v celoti viden, na Kitajskem pa so ga lahko opazovali v celoti. Mercurius in Sole observatus Pekini Sinarum anno 1756. die 7. novembrismane (Opazovanja Merkurja ob njegovem prehodu čez Sončevo ploskev, opravljena v Pekingu 7. novembra 1756 dopoldne) je naslov Hallersteinovega članks, ki ga je objavil v Novi commentarii Academiae scientiarum Petropolitanae pro anno 1762-63, stran 503-512. Poročilo: Pojav je Hallerstein s sodelavci opazoval s teleskopom 14 čevljev. Merkur je bil prvič viden na vzhodnem robu Sonca ob 9" 29m 15S po lokalnem času, popolnoma pa je vstopil v Sončev disk ob 9" 30"' 305 (čas vstopanja torej 1 minuta in 15 sekund). Merkur je začel zapuščati Sončev disk ob 14" 54"' 22S in je bil ves zunaj ob 14" 56'" 6S. Prehod je torej trajal 5 ur, 26 minut in 51 sekund in bil opazovan iz Pekinga z geografsko širino 39° 54' 0" in razliko geografskih dolžin Peking-Sankt Peterburg Dl = 5" 44"' 165. V Evropi Merkurjevega prehoda ni bilo mogoče opazovati v celoti, saj je bilo Sonce na začetku pojava še pod obzorjem (zato je vrednost Hallersteinovih opazovanj še večja; op. Merkur ob navideznem prehodu čez sončev disk 9. maja 1970. Foto: M. Prosen. M. P.). Pojav je eksaktno zabeležen z diferencialnim mikrometrom in sicer 58 leg Merkurja glede na Sončev disk (kar je dalo navidezno Merkurjevo pot na Sončevem disku; op. M. P.). Poročilo nadalje pravi, da je opazovanja opravil pl. A. H., predsednik matematičnega tribunala v Pekingu (S. J. Pekini Sinarum Tribunalis Mathematici Praesidis...), Adama Shalla, Ferdinanda Verbiestija in Ignacija Koeglerja vreden naslednik, mož, ki je posebno izobražen v humanističnem duhu in dobro podkovan v lepih umetnostih, zelo pismen in sam jamči, da so podatki (meritve) hvalevredni in uradni. Naj ob koncu omenimo, da je prvi prehod Merkurja čez Sončev disk 7. novembra 1631 napovedal J. Kepler že leta 1629. Večinoma navajajo, da je to prvi napovedan prehod opazoval iz Pariza francoski filozof, matematik, astronom in mehanik Pierre Gassendi (1592-1655). Pred kratkim pa sem "odkril", da je to prehod opazoval tudi Švicar jezuit Johann Baptist Cysat (15861657), ki je bil učenec Scheinerja. Ja, tako je to. Marijan Prosen - Majo Vir: Prosen, M., 2003. Merkurjevi prehodi in Avguštin Hallerstein. Spika. April 2003, št. 4: 163-164. „H U-n. T^ it^ J. _ ÍJ ^^^ lu ------ ■ ■ I ^ i ť ' - ^ Hd -HH ■ li I I ť Ud ibH J Ui ttllM , ÉÉ KU ^U ^ -W < M W- P-P H fi li C t II I V 1 y SOLE aUI.kYl^TV] FCIlir JIlhm[» inf. dlï t' NiHB. h P. «-CI-STLW JIJLUEirEJir I I. E£k, TtMnim' it r'^ ■ ■. 11. n nn iA ^ obifnnrui ^LJad Šninnd .lldd L? i^. iL f. Noubulb L r. JJdL^faM^Lp. * +■- K h I ±1. (l^kntai m ta k-m-. ' J- HT m- * ■t rt- ^nn taod D ^ pi wmíiMi ■n u ^ n^^lFi iHii^j rt J. r^n^ I L M Mrr-Ktfa^m nr*-* v ua , rt pirj d. r^ tan , ů hi^fa juk« P IJbiihm ^ bd lpûï>> "i ^ f. Pf Í IT- -i- □ ■ ■ IT. nn 1 T ■ D. J.4.t. t 1. ^ □ ■ h>, >1' i- Prva stran in del podatkov iz Hallersteinovega poročila o opazovanju prehoda. Druga predstavitev evropske mreže za svetovanje in posredovanje ponudb in povpraševanj inovativnih izdelkov in storitev Druga predsatvitev se je zgodila 3. junija 2003 v dvoranici Središča Slamnik (nad knjižnico). Predstavitve so se udeležili predstavniki šestih družb oz. samostojni podjetniki ter predsednica Podjetniškega združenja Mengeš. Na sliki z leve so gospa Marija Vrhovnik (MBB d.o.o. Mengeš), gospod Klemen Koman, partner koordinatorja mreže za Slovenijo (Inštitut za ekonomska raziskovanja Ljubljana, komankŽier.si, 01 5303870, www.ier.si) in gospa Nuša Jelen, predsednica PZM Mengeš. Gospod Koman je ponovil opis. Poudaril je da se lahko v EU mrežo povpraševanja in ponudbe uvrsti vse kar izpolnjuje pogoj o nečem boljšem, bolj inovativnem, tehnično izboljšanem. S ponudbo in uvrstitvijo v mrežo lahko podjetniki lahko tudi preverijo svojo novo rešitev, idejo, inovacijo, postopek ter preizkusijo njeno vrednost s tržnim odzivom iz te mreže. Vsa svetovanja in postopki v tej EU IRC mreži so brezplačni. Pogoj za to je vsaj nekaj na izdelku ali storitvi kar lahko opredelimo kot noviteto. Nekateri so izrazili strah pred prevzemom ali krajo novosti. Dilema med vstopom na širši trg in nevarnostjo ter možnostjo kopiranja idej je realna. Rešitev je v modelni in patentni zaščiti. Možno je novost opisati le tržno brez podrobnejših tehničnih opisov. Z veseljem smo slišali da se je družba MBB iz Mengša uspela v začetku junija uvrstiti v mrežo. Zadevo smo preverili preko interneta na občinskih računalnikih v čitalnici. Vsebino opisa lahko najdete na http://irc.cordis.lu v rubriki »Industrial Technologies« . Slovenska stran je www.irc-slovenija.ijs.si. Priporočam sprehod po teh spletnih straneh. Zelo zanimivo. Tomaž [tebe PRED BOGOM IN VESOLJEM Se prav spominjam, da smo še v maju bentili, ker nikakor ni hotelo posijati sonce? Jeza je zdaj, sredi junija, že zagotovo pozabljena. Pa še kaj več. Tudi nevihtni oblaki in strele na drugem koncu neba vzbujajo v nas prijetno upanje, da bo morda pa le prikapljalo. Inje! Včeraj, v petek, 13.! Izključila sem elektriko (ker mi strela vsako leto v hiši kaj oplazi in uniči), drugega dela kot stati pri oknu in opazovati veličastno sproščanje enormnih energij nisem imela. Po vsej zahodni strani neba se je ulil proti zemlji ogenj, hip zatem je treščilo, da si je pes (ki se silno boji grmenja in se zavleče v takih trenutkih v najtemnejši kotiček dnevne sobe) s tacami zatisnil ušesa, začel globoko dihati in me molče, z najbolj zaskrbljenim pogledom, spraševal, kdaj bo vendarle že konec te more. Debele kaplje so padale na žejno zemljo, čedalje gostejše so bile, čez pet minut je lilo kot iz škafa. Kako blagodejno! Vsa okna in vrata bi odprla, če ne bi pihal tako močan veter. V zatemnjeni košari v kotu pa je spokojno spalo mačke dete. Še danes ne vem, če je punčka ali fant. 4. junija, ko so ga našli v plastični vrečki v smetnjaku, je pisalo na koledarju Franc. Če je punca, bo Franca, če je on, bo Franc. Navzlic številnim izkušnjam z živalskimi brezdomčki še vedno ne znam določiti spola. Komajda je odprlo očke in se zagledalo v hladni beli svet. Po kapalki smo ga hranili prve dni; vsake tri ure - podnevi in ponoči. Zdaj, ko tole pišem, je že pravi korenjak. Iz posodice zna jesti sam(a), tudi mleko že pije, čeprav se kar nekajkrat zloži v krožniček s prednjimi tačkami po vsej dolžini^ V petek, ko sem stala pri oknu in opazovala, kaj se dogaja, ko tako težko pričakovane kaplje začno padati na zemljo, sem imela dovolj časa, da sem lahko razmišljala in opazovala. Travnik za hišo se je v trenutku napolnil s pticami, za katere sploh nisem vedela, da domujejo v moji bližini. Nič se niso prepirale, niso preganjale druga druge. Najbrž imajo polna gnezda otrok. V teh hudih sušnih časih je še mrčes kar nekako poniknil. Njihovi potomci so podhranjeni in žejni. Prav čakale so, v najhujšem nalivu in najbolj razbesneli nevihti, da se bo prikazal iz zemlje kak deževnik ali kakšna drugačna oblika beljakovinske hrane. In so dočakale. Prav vlekle so jih, vkleščene v kljunih, iz travnih bilk, z listov grmovja so snele vse, kar se je živega pojavilo na njem, prežale so na pajke, ki so v dolgih dneh brez dežja spletli tako močne lovilne mreže, da se je zdela živa meja pozneje, ko se je zalesketala v soncu, kot Trnjulčicino domovanje med dolgim spanjem. Pretresena sem bila, ko sem razmišljala, da so to starši nebogljenih otrok, ki široko odprtih kljunov čakajo, da bodo prileteli in prinesli odrešitev - in preživetje. Pa o Franci (menim, da je samička, ker je tako vztrajna borka in taka ljubiteljica čistoče, da se sama umiva še potem, ko jo očistim že jaz). Nekdo jo je moral zavreči. Nekdo od tod. Kako, ljudje, ne pomislite, da so to otroci, čeprav živalski! Potrebujejo mamo, nego, ljubezen! Strah jih je, zebe jih, vročina jih ubija. Tako kot naši malčki se radi stisnejo v varno naročje! Kar na bruhanje mi je šlo (iz razočaranja nad ljudmi), ko sem si predstavljala, kako se je počutila Francina mama, ko se je vrnila v svoj brlog: z napetimi seski od obilice mleka, ki naj bi preživelo njene otroke, zmedena in prestrašena, ko je ugotovila, da jih ni^ Luna se je pomikala po znamenju Leva tiste dni. To v astrologiji pomeni, da je posebej prizanesljiva in zaščitniška do malih in velikih mačk. Je mogla ženska roka storiti tak zločin? Tudi, če jo je moška, za to ni opravičila. In pomislila sem na procesije, ki se nekajkrat na leto vijejo po cesti mimo mojega bivališča. Ljudje v njej ponižno sklanjajo glave in prosijo boga za srečo. Bo v naslednji tudi tisti, ki je nebogljeno Franco zaprl v vrečko in ga bo ta ob mimohodu opazovala? Ne hodim v cerkev, a sem globoko verna. To, kar je nekdo zagrešil nad mucico, je hud greh! Vprašajte župnika, če ne verjamete! In spametujmo se! Nič bolj pomebni (v kozmosu in pred Bogom) nismo od tistega črva, ki ga je mati kosovka izvlekla iz zemlje med nevihto, da bi ohranila nadaljevanje vrste! Tudi živali imajo dušo, mi, ljudje, premoremo še razum in duha^ Meta Malus DEKANIJSKI PASTORALNI DAN DOMŽALSKE DEKANIJE To kar se je dogajalo v soboto 24. maja 2003 na Brdu pri Lukovici pod geslom SRCE IN ROKE ZUPNIJI, lahko imenujemo krščanski shod osemnajstih župnij dekanije Domžale. Ti besedi sem večkrat slišala med udeleženci in vsem so mnogo bližje kot dekanijski pastoralni dan in prav je tako. Omogočeno je bilo namreč, da so se shoda udeležili vsi, ki jim je župnija blizu skupaj s svojimi družinami. Zupnija Mengeš je bila na tem dnevu zelo dobro zastopana. Mlada študentka likovne akademije Jana Škrlep je oblikovala znak na geslo dneva, ki je bil zelo dobro sprejet. Vodili smo študijsko skupino, kjer se je obravnavalo področje kulture, zastopani smo bili tudi v vseh drugih skupinah predvsem v skupini dobrodelnosti. Naši pevci mešanega cerkvenega zbora so vodili petje pri zaključni sveti maši, naša župnija je bila tudi zadolžena za obveščanje in stike z javnostjo, mladi in sestra Andreja so bili zelo dejavni v programu mladih, ki je potekal vzporedno s študijskim delom po skupinah. Srečanja se je udeležilo preko sto mladih, kar je še posebej razveseljivo za današnji čas. Mladi čutijo, da je v služenju bližnjemu in v prostovoljstvu in razveseljevanju drugega veliko večje osmisljenje lastnega življenja, kot pa egoističnem gledanju samega sebe. Potrdilo se je načelo slovenskega pregovora »slaje je dajati, kot jemati« Srečanje smo začeli že dopoldan z uvodnim bogoslužjem. V Božji besedi in nagovoru nam je bilo dano sporočilo, da je kristjan luč sveta in njegovo življenje je nenehno oznanjevanje kjerkoli je. Dopoldanski del je potekal študijsko po skupinah. Preko celega dne se nas je zvrstilo blizu 400. Dobra tretjina je delala po skupinah, otroci in mladi so v veseli igri in sproščenem vzdušju odkrivali, kje v župnijah je njihovo mesto. V župnijski cerkvi se je neprenehoma molilo in spovedovalo. Organizatorji župnije Brdo s številčno ekipo so zelo dobro poskrbeli, da ni ničesar manjkalo in da je vse potekalo v najlepšem redu. Bilo je tako kot v prvi Cerkvi. Res nas je bilo v primerjavi s celotnim prebivalstvom petih občin le peščica, toda tudi prvih kristjanov je bilo le peščica. V delu po skupinah se je izoblikoval posnetek trenutnega stanja, ki vlada v naših župnijah. Iz poročanja skupin je bilo razvidno, da ima večina župnij veliko bogoslužnih sodelavcev, da je na področju oznanjevanja zelo dobro pokrit in oblikovan program osnovnošolskega verouka, po osnovni šoli pa nastajajo vrzeli. Služenje občestvu se najbolj udejanja v karitativnih dejavnostih župnij, vendar je to le delček tega, kar diakonija zajema. Novo na tem srečanju pa je bilo ugotavljanje stanja na prosvetnem, kulturnem in športnem področju v župnijah. Čuti se pomanjkanje povezanosti s kateheti, šolo, župnijo in civilno oblastjo. Udeleženci teh skupin so bili polni idej, ki se lahko v prihodnosti uresničujejo. Vzpostavili so pomembno povezovalno vlogo dekanije v prihodnosti na področju kulture in športa. Led je prebit, bi lahko rekli in zagnanih prostovoljcev je kar nekaj. Z božjo pomočjo se bodo tudi ta področja oživela. Pri skrbi za materialne danosti župnij se je izkazalo, da bi bilo prav, da sosed pomaga sosedu. Če je v stiski, naj bo z njim, če je v veselju naj se veseli z njim. Tako naj bodo župnije povezane v dekaniji. Skupna vsem je bila ugotovitev, da se vse začenja v družini in da bi bila potrebna večja povezanost vseh med seboj. Popoldan je bil kulturno in duhovno zelo bogat. Ob pestrem kulturnem programu v katerem je sodelovalo pretežni del župnij je bila zelo zanimiva predstavitev vseh župnij naše dekanije. Od najstarejše pražupnije Mengeš do najmlajše Vir smo izvedeli kdaj in kako so nastajale. Vrhunec dneva je bilo popoldansko sklepno bogoslužje, ki ga je vodil generalni vikar ljubljanske nadškofije g. Božidar Metelko skupaj z dekanijskimi duhovniki. Posvečeno je bilo Mariji pomočnici Kristjanov, ki je bila pomočnica prvi Cerkvi in je pomočnica tudi nam danes. Sv maša je bila res daritev in odraz dogajanj celotnega dneva, ki se je najbolj očitno razkrilo pri darovanju samem. KAKO PREBUDITI SPEČEGA VELIKANA -ZUPNIJO, se je po besedah g. Marjana Turnška spraševal g. Metelko? Pogoj - ostati povezan s Kristusom sleherni trenutek dneva po zgledu apostolov in Marije. Ko prebiramo v Apostolskih delih o življenju prvih kristjanov, dobimo odgovore na vsa vprašanja. V poglobljenem duhovnem življenju, bomo sami začutili poklicanost in naše srce se bo na široko odprlo in roke se bodo dajale na razpolago tam, kjer bomo najbolj potrebni. Tako se bo lahko uresničevalo tudi življenje v smislu našega gesla - SRCE IN ROKE ŽUPNIJI. Izgradnja vrtine M1 Občina Mengeš že od leta 2000 vodi projekte za zagotovitev dodatnih virov pitne vode za območje občine. Trenutno potekata dva projekta in sicer izgradnja vodnjaka za koriščenje globinske vrtine M1 (pri Opekarni) in izdelava poskusne globinske vrtine M2 na severnem delu Mengša. O obeh projektih smo že pisali. Občina Mengeš je v maju prejela gradbeno dovoljenje za izgradnjo vodnjaka M1 ter vključitev vrtine v vodooskrbni sistem. Pogodba z izvajalcem del (Komunalne gradnje Grosuplje) je bila podpisana že v letu 2002. Izgradnja se bo pričela sredi junija, dela bodo izvedena po pogodbi najkasneje v 60. dneh. Projekt novega vodnjaka je usklajen z Zasnovo bodoče vodooskrbe in hidravličnim izračunom (Hidroinženiring Ljubljana, september 2001). Voda iz vodnjaka bo oskrbovala vodohran Žeček (na hribu nad vrtino v smeri proti zahodu) . S to vodo bodo zato lahko oskrbovani prebivalci južnega dela Mengša in Loke. Glede na zahtevnost projekta (oskrba s pitno vodo) računamo, da bomo prejeli uporabno dovoljenje v septembru 2003. Sele takrat bo lahko vodnjak vključen v vodooskrbni sistem Občine Mengeš. Občinska uprava PRIMOŽEV VEČER V LOKI řfeíaffl i» « ^ i&j} NOVI ČRIČKI Otroški pevski zbor »ČRIČKI« se je prejšnji mesec v salonu klavirjev BENTON predstavil z novimi uniformami na uspešnem koncertu. Po besedah staršev je Občina Mengeš zagotovila sredstva, da je trenutno najboljši otroški zbor v občini tudi po videzu enak najboljšim v državi. Poleg tega nastopa so člani zbora, vodi jih pevovodkinja Andreja Polanec Kolenc, zapeli še na nekaj prireditvah v Mengšu, tako, da so se predstavili kar najširšemu občinstvu. Povsod so naleteli na potrjevanje njihovega uspešnega dela z dolgotrajnim ploskanjem občinstva. Največji problem pri zboru je vsekakor menjava pevcev, saj bo vsakič znova verjetno potrebno uglasiti pevske glasove. Sicer pa, če bodo prav tako lepo peli, tega niti opazili ne bomo. Marij Urh I . I I rad JmdBTi |j r I I l!ll Prizadevni člani KD Antona Lobode iz Loke so tudi letos priredili Primožev večer v cerkvici sv. Primoža in Felicijana. V goste so povabili ljudske pevke iz Ponikve pri Žalcu in študentko Akademije za glasbo, kitaristko Meto Skok iz Mengša. Kar nekaj poslušalcev je menilo, da njeno izvabljanje zvokov iz strun pritegne še takega nepoznavalca tovrstne glasbe. To se je tudi videlo, saj so ob njenih zapletenih prijemih na vratu kitare, poslušalci vstajali s stolov, da bi videli, če ji morda kdo ne pomaga. Akordi so še dolgo odmevali po cerkvici, vsi pa smo si bili enotnega mnenja, da bi bilo takšnih koncertov lahko še več, saj imamo v Mengšu resnično izobražene virtuoze, le potruditi se je potrebno in organizirati takšne ali podobne večere. Ljudske pevke so prinesle spomine na dekliške in fantovske večere, iz njihovega petja je vel pridih starih kmetij in življenja, ki ni bilo tako brzeče ter odmaknjeno. Pevke si zaslužijo vse priznanje, saj je malo skupin v Sloveniji, ki bi še negovale tisto pravo narodno petje in ohranjale besedila pesmi naših staršev. Prireditev je simpatično vodila Barbara Brojan. Marij Urh Gradnja novega vrtca SONČEK Gradnja novega vrtca poteka skladno s terminskim planom. V objektu so v teku še zadnja obrtniška dela, zaključuje se fasada. Izvajalec je pričel z deli na zunanji ureditvi. Občina je pridobila izvajalce za opremo vrtca. V začetku julija bo potrebno, zaradi rušenja, izprazniti stari vrtec. Izvajalec naj bi z deli zaključil do konca julija. 1.9 2003 bo po, predvidevanjih, novi vrtec lahko sprejel otroke in pričel z obratovanjem. Glede nato, da o gradnji kroži veliko (dez)informacij je potrebno povedati, da gradnja poteka ob velikem angažiranju tako izvajalca, nadzora kot tudi občinske uprave. Zaradi stremljenja po boljšem končnem rezultatu (v prid kvalitetnejšemu bivanju otrok v vrtcu) smo se odločili za več izboljšav oziroma sprememb projekta. Vsaka sprememba se odraža tudi v stroških projekta. Informacije o tem so bile oziroma bodo še posredovane občinskim organom, podatki iz končnega poročila pa bodo objavljeno tudi v Mengšanu. Občinska uprava MAJ V avditoriju župnišča so se zbrali vsi pevski zbori, ki trenutno delujejo v občini Mengeš. »Spet kliče nas venčani maj«, je bil naslov pevskega večera, kjer so nastopili MKZ Mengeški zvon, Nonet Vigred, MePZ Svoboda in OPZ Črički. Tako so s skupno pesmijo dokazali, da se tudi v Mengšu lahko zberejo pevci na enem mestu in poslušalcem pričarajo večer v čast, tokrat Marijinemu mesecu maju. Z dobro voljo in pogledom uprtim v prihodnost, predvsem pa z namenom zapeti, se v nasprotju z nekatero miselnostjo premaga tudi ideja o pripadnosti daljni zgodovini. Tako bomo verjetno še kdaj slišali skupno pesem najboljših pevcev v Mengšu, saj je v našem malem mestecu tako malo potrebno, da se prijazno dobimo skupaj. Marij Urh PRAZNIK OBČINE MENGEŠ Trdinov dan in obenem praznik občine Mengeš so krajani počastili v Kulturnem domu s svečano akademijo. V kulturnem delu, ki ga je povezoval Niko Robavs so sodelovali KD Mengeška godba, Moški pevski zbor Lek, KD Antona Lobode iz Loke, Glasbena šola Mengeš, Drago Plevel in Nataša V. Jerič, ki je poleg izdelave scenarija opisala tudi nekaj življenjskih utrinkov iz življenja Janeza Trdine. Župan, Tomaž Štebe je v svojem govoru poudaril pomembnost dokončanja začetih projektov. Kar nekaj jih je, ki so pred izvedbo in kot pravi, je prepričan, da lahko optimistično zremo v uspešen razvoj občine. Dotaknil se je še prioritetnih nalog kot so pričetek izgradnje obvoznice (l. 2006), obnova vodovoda in izboljšati ali poiskati nove vire pitne vode. Večer je minil v prijetnem ozračju, bilo bi lepo, če bi se lahko še večkrat videli na skupnih praznovanjih. Kar nekaj naših eminentnih oseb v Mengšu smo ob prazniku občine pogrešali na slavju. Manj Urh »FUSBAL« ZNANIH V Mengšu ima nogomet •e dolgo tradicijo. Pridejo sicer èasi, ko se klub otepa mnogoterih te^av, do sedaj so se )e vse re)ile. Tokrat ni govora o klubu, temveè o tekmi znanih Meng)anov in športnih novinarjev Slovenije. Pri najbolj poznanih Meng)anih so igrali nekdanji nogometa)i, podjetniki in javni delavci. Med drugim tudi Dimitrij Kovaèiè, direktor obèinske uprave. Novinarji so sicer dokazali, da znajo igrati nogomet, izstopa Toma^ Klemenèiè, so jih pa vseeno na)i drsali na primerni razdalji. Na koncu rednega dela je bil rezultat 1:1, po streljanju enajstmetrovk pa so zasluzeno zmago odnesli Meng)ani. Nekaj utrinkov s tekme smo postavili na ogled. Marij Urh Mm n UmÊ. TABORNIŠKE NOVICE PRIJAVNICA IME IN PRIIMEK NASLOV DATUM ROJSTVA IME VODNIKA PLAVALEC V tokratni števiki objavljamo razpis za poletni tabor, ki bomo tako kot vsako leto v Ribčevem lazu v Bohinju. IZMENA: Tabor bo potekal od nedelje 3.8 pa vse do sobote 9.8. CENA: znaša 15.000 sit za člane oziroma 21.00 za nečlane, vključuje pa 6-kratni polni penzion, namestitev v šotorih, turistično takso, prevoz udeležencev in izvedbo samega programa. AKTIVNOSTI NA TABORJENJU: kopanje v Bohinjskem jezeru (ob prijavi je potrebno povedati ali je vaš otrok plavalec oziroma neplavaec), pohodi, razna tekmovanja, streljanje z lokom, gozdna šola,... SESTANEK ZA STARŠE: Sestanek bo v sredo 16.7 ob 18. uri v letnem gledališču Mengeš (kamnolom). Tabornino je potrebno plačati do odhoda na taborjenje na transakcijski račun RUP-a Mengeš številka : 183010013696320 OSTALE INFORMACIJE: Za vse druge informacije se obrnite na vodnike ali pa na telefon 7230856 (Tomaž). Zadnji vikend v mesecu maju smo organizirali propagandni tabor pred osnovno šolo, to je bil nekakšen prikaz dela, ki se bo odvijal v Bohinju. Prijavilo se je kar nekaj otrok, tako članov kot tudi nečlanov. Za njih je bil to prvi stik z taborniškim svetom in priznati moram, da so bili nekateri zelo navdušeni. Dogajanje se je začelo v petek z razdelitvijo v vode, razporejanjem v šotore in dvigom zastave ter taborniško himno. Sledila je popoldanska gozdna šola, ki je bila namenjena, spoznavanju voda, izbiri imena in nekaterimi osnovnimi informacijami o taborništvu. Ker pa je tabornik iznajdljiv in praktičen, so si morali tudi naši otroci priskrbeti večerjo, pekli smo hrenovke na ognju. Ura je bila kmalu namenjena nočnemu počitku, sledil je običajni del večera-spust zastave, delo nočnih straž in počitek. Sobota, nov dan nove dogodivščine. Jutranja telovadba je prebudila tudi tiste najbolj zaspane. Dopoldanski del programa je bil v znamenju gozdne šole in priprave na popoldansko orientacijo. Po kosilu in počitku je bil pa za nekatere najbolši del tabora-tekmovanje. Z nalogami in dobro voljo so se podali na pot po Gobavici. Zadnji večer ob ognju, na katerega smo pobavili tudi starše je bil pa en krasen zaključek tega kratkega tabora. Naslednji dan smo imeli pred sabo še eno veliko nalogo-pospravljanje. Upamo, da je ta vikend pritegnil še kakšnega novega otroka da bi se nam pridružil. Žel im vam lep poletni mesec junij, propangandistka KATARINA Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU! 4.10 Î* i ill f ) i Prilagam odprto pismo glede urednikove odločitve o zapori objavljanju polemike oz. stališč v dogajanjih pri sprejemanju občinskega proračuna objavljeni v majski številki Mengšan-a. Predpostavljam, da si vsi želimo pluralno, samokritično in v napredek obrnjeno družbo. To pa zahteva od nas, da stojimo v realnem svetu, ki je mnogokrat zelo krut. Zatorej so običajno prepovedi verbalnega soočanja s katerim koli problemom vedno manj ugodna rešitev od odprte polemike. Tako mi je nesprejemljivo, da v občinskem glasilu vspostavljamo zapore za posamezne teme. Danes proračun jutri? Vsekakor pričakujem in odobravam prepoved za nedostojne in osebno žaljive zapise med običajnimi državljani. Ko pa vstopijo v politiko postanejo več ali manj javne osebe. V tem primeru je ena izmed posledic, da se morajo sprijazniti tudi z neprijetnimi stvarmi. Urednikovo skrb tedaj vidim samo v tem, da ne dovoli kršitve človekovega dostojanstva. Želim, da uredniški odbor preuči moj predlog. Od urednika želim, da Odprto pismo objavi skupaj z odgovorom uredniškega odbora.Pa karkoli boste že sklenili. S spoštovanjem! Aleksander Markovčič P.s.:Če je mogoče objavite odprto pismo za novicami občinskega sveta. Urednik nepreklicno končuje pisanje in objavljanje o proračunu Urednik našega glasila Mengšan se je nenadoma in presenetljivo odločil, da bo ustavil vsakršno javno razpravo o proračunu, ker »Proračun torej še ni sprejet in zato se s to številko (maj 2003) nepreklicno končuje pisanje in objavljanje v glasilu Mengšan o tej temi, ki Ne morem si kaj, da se ne bi zgrozil nad tako logiko. O nečem, kar še ni in se bo moralo še narediti, se bo dogajalo, ne sme nihče več pisati, se nepreklicno ne bo objavljalo. Haloooo!!!! Tako se danes moderno sočno in lepo lahko le čudimo. O najpomembnejšem (letnem) dokumentu občine, za katerega občinski svet ni zaključil niti prvega koraka sprejemanja - splošne razprave, se s strani urednika (in uredniškega odbora, ki ga predstavlja???!!!) predpisuje nepreklicen molk! In to zato ker ON (urednik g. Marij Urh) meni, da je to bolj obtoževanje kakor informiranje, da na dogajanja vpliva preteklost, zamere in celo politična ideologija. In da se govori marsikaj hujšega, ki pa z njegove strani ne bo predmet pisanja in obveščanja. Neverjetno! In vse to takorekoč istočasno sam v drugi reviji pozabi in več kot prepričljivo zaključi o proračunu v prvem stavku svojega prispevka takole: »Slabo sestavljen proračun, negospodarno ravnanje, nesprejem proračuna in še kaj, lahko grobo primerjamo kar s podjetjem blizu stečaja.« Pisanje, vredno zagrizenega političnega apologeta. Zanimiva in morda ne slučajna je tudi uvrstitev prispevka politične stranke LDS v rubriko občinski svet. Mag.Tomaž[tebe, župan DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE MORAVČE Kot vsako leto tudi letos Društvo podeželske mladine Moravče organizira tradicionalni, letos že 25. Kmečki praznik v Moravčah, ki bo v nedeljo 27.julija 2003 in ga bo po toliko letih ponovno spremljala povorka. Kmečki praznik se bo pričel ob 15. uri s povorko kmečkih del in običajev, po končani povorki bo sledila podelitev priznaj, govor častnih gostov, nato pa bo sledila veselica z ansamblom Mladi Dolenjci in srečolovom. - KAJ: tradicionalni, že 25. Kmečki praznik - KJE: v Morav~ah - KDAJ: v nedeljo, 27.07.2003 s pri~etkom ob 15.00 uri - ORGANIZATOR: Društvo podeželske mladine Moravče - NAMEN OBJAVE: ker je nastopilo leto, ko bo v Moravčah ponovno zaživela povorka, je prav, da k sodelovanju povabimo vse, ki so željni sodelovati v povorku in na zanimiv način pokazati kakšno delo, ki so ga opravljali v preteklosti še naše babice in dedki, kateri še niso poznali mehanskih strojev in traktorjev in so še vse delali ročno - KONTAKTNI OSEBI, ZA PRIJAVO-SODELOVANJE V POVORKI: Mirko Ribič (041-208-546) in Janez Majdič (031-594-045) - SKUPNI SESTANEK VODIJ SKUPIN: 21.07.2003 ob 20.30 uri v prostorih Sejne sobe nad Napredkovo trgovino v Moravčah KD MIHAELOV SEJEM VABI vse občanke in občane na VII. Festival koračnic ki bo v nedeljo, 22.6.2003 ob 10. uri v Letnem gledalis~u v Mengšu. V primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu Mengeš Obenem člani KD Mihaelov sejem čestitamo ob Dnevu državnosti. VABILO in OBVESTILO Obvestilo je namenjeno vsem, ki vas zanima katera izmed naslednjih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji: predelava sadja, izdelava kruha v krušni peči in izdelava potic, predelava mleka, predelava mesa: Za registracijo teh dejavnosti je potrebno najprej izpolnjevati pogoj ustrezne izobrazbe (zahteva se IV. stopnja izobrazbe kmetijske, živilske ali gostinske smeri). Po novem pa to ni več nujni pogoj! - kot ustrezna izobrazba šteje tudi državni certifikat. Kako ga pridobite? Predložiti morate potrdila o opravljenih tečajih(potrdila Srednje biotehniške šole Kranja), rezultate in priznanja z ocenjevanj izdelkov, (Dobrote slovenskih kmetija Na podlagi predloženega posebna komisija ugotovi, če z listinami dokazano znanje zadostuje in potrdi ustrezno poklicno kvalifikacijo, ali pa vas napoti še na preverjanje znanja. Za vse te dopolnilne dejavnosti bodo organizirani nekajdnevni seminarji, ki bodo vključevali vsebine (teorija in praksa), zahtevane za pridobitev certifikata. Na seminarju se boste seznanili tudi z zahtevami glede urejenosti prostorov in zdravstveno sanitarnimi pogoji. Seminarji bodo obenem tudi priprava na preverjanje znanja. Organizirani bodo naslednji seminarji: - Peka kruha kot dopolnilna dejavnost na kmetiji - Peka potic kot dopolnilna dejavnost na kmetiji - Predelava sadja - Predelava mleka - Predelava mesa Prvi bo organiziran seminar Peka kruha. Vse natančnejše informacije dobite na kmetijski svetovalni službi (01/8343557), na tej številki se za opravljanje seminarja tudi prijavite. Prosimo, da nas vsi zainteresirani pokličete. Kmetijska svetovalna služba Svetovalkam..... Vse, kar vas zanima v zvezi s pridobitvijo nacionalne poklicne kvalifikacije, dobite na naslovu spletnih strani Centra za poklicno in strokovno izobraževanje, na strani http//:www.cpi.si (mapa povezav/certifikati/ katalogi standardov). Na tem naslovu boste našle med drugim tudi seznam vseh potrjenih katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti. Če se pomikate navzdol po seznamu, boste našle med ostalimi tudi: predelovalec/predelovalka sadja, izdelovalec/izdelovalka kruha iz krušne peči, predelovalec/predelovalka mleka, predelovalec/ predelovalka mesa, čebelar/čebelarka,..... Sistem je takšen: kmet se najprej zglasi pri svetovalcu za izdelavo portfolia (Joži ali Janja). Ta mu svetuje, katera dokazila naj zbere, kje jih dobi, kako napiše življenjepis, kaj naj vsebuje. Če je dokazil bolj malo, mu svetuje, da opravi še kakšen tečaj v zvezi z manjkajočimi vsebinami. Tečaji bodo organizirani v organizaciji Kmetijske svetovalne službe na območju Ljubljanske regije tekom naslednjih mesecev, prva bo peka kruha. Kmetje bodo za tečaj tudi finančno nekaj prispevali (podobno, kot so morali udeleženci seminarja Predelave mesa, ki ga je organizirala Helena Mrzlikar). Na terenu se javljajo sicer tudi drugi organizatorji teh tečajev- različne srednje kmetijske in biotehniške šole, ki so do neke mere naša konkurenca. Res pa je tudi, da se bomo v določenih vsebinah delno posluževali tudi njih, ne pa v celoti- tudi tu se bo lahko prislužilo kakšen tolar. (Težnja šol je namreč, da postopek za kandidate peljejo v celoti- od izobraževanja, do izdelave portfolia in poberejo od njih vse sami. Zaračuna se namreč vsaka stvar posebej-tečaj, izdelava portfolia, izpit, ^ Cena vseh zadev od tečaja naprej še ni znana, bo pa kmalu. Izdelan portfolio (osebno mapo) se nato do razpisanega roka (razpisal ga je Državni izpitni center- RIC) odpošlje. Naslednji razpisan rok je v začetku septembra. Pošiljam vam še na kratko eno obliko obvestila za cajtng- same pa ga preoblikujte indopolnite tako kot želite. Obvestilo za kmete bo prišlo takoj, ko bo znana cena tečaja. KAKO PRIDOBITI POTRDILO O USTREZNI IZOBRAZBI ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI Naslednje vrstice so namenjene vsem, ki se usmerjate v katero izmed naslednjih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji: predelava sadja, izdelava kruha iz krušne peči, predelava mleka, predelava mesa. Kot ste se verjetno že sami seznanili, je potrebna za priglasitev katere izmed teh dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg ustrezno urejenih prostorov in izpolnjevanja zdravstveno sanitarnih pogojev tudi ustrezna izobrazba. Če nimate najmanj IV. stopnje izobrazbe kmetijske, živilske ali gostinske smeri, se kot ustrezna izobrazba šteje tudi certifikat (javna listina, ki izkazuje nacionalno poklicno kvalifikacijo) za opravljanje ustrezne dejavnosti. Da boste pridobili certifikat, boste predložili potrdila o opravljenih tečajih s področja, povezanega z izbrano dejavnostjo, rezultate in priznanja z ocenjevanj izdelkov, skratka, vse kar dokazuje vaša znanja in sposobnosti za opravljanje te dejavnosti. Na podlagi predloženega bo posebna komisija ugotovila, če z listinami dokazano znanje zadostuje in potrdila ustrezno poklicno kvalifikacijo. Če dokazila ne bodo zadostovala, vas bo napotila še na preverjanje znanja. Na podlagi Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Ur. list RS, št. 81/2000) je torej sedaj razen z uspešnim zaključkom ustrezne šole možno nacionalno poklicno kvalifikacijo za opravljanje zgoraj omenjenih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji pridobiti tudi s tem, da dokažete, da imate določena znanja in spretnosti. Predpisana so tudi znanja in spretnosti, ki naj bi jih obvladal kandidat za pridobitev certifikata. Eno izmed ustreznih dokazil je tudi potrdilo o opravljenem tečaju za ustrezno dejavnost. Tečaji za posamezne dejavnosti (predelava sadja, izdelava kruha iz krušne peči, predelava mleka, predelava mesa), ki bo zajemal vse predpisane vsebine potrebne za pridobitev certifikata, oz. dokazovanje znanja za opravljanje teh dejavnosti, bo organiziran na območju Ljubljanske regije, in se bo organiziral, ko bo zbrano zadostno število interesentov. Tečaj bo obenem tudi priprava na preverjanje znanja. Vse dodatne informacije dobite na kmetijski svetovalni službi, kjer se za opravljanje teh tečajev tudi prijavite. Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99) PONOVNI RAZPIS za oddajo poslovnih prostorov na Slovenski cesti 28 in 30 v Mengšu 1. Predmet razpisa je 5 poslovnih prostorov, ki se nahajajo v središču Mengša: A) v drugem nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesti 30. - poslovni prostor v velikosti10,79m2 (jamstvo - 44.360,00 SIT) - poslovni prostor v velikosti 18 m2 (jamstvo -74.000,00 SIT) - poslovni prostor v velikosti 71,45 m2 (jamstvo - 293.700,00 SIT) B) poslovni prostor v pritličju poslovnega objekta na Slovenski cesti 28 v Mengšu v velikosti 41m2 (204.100,00 SIT) C) poslovni prostor v prvem nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesti 28 v Mengšu v velikosti 24,5 m2 (jamstvo - 100.800,00 SIT) Vsi prostori imajo možnost souporabe sanitarij, razen prostora pod točko a), ki ima lastne sanitarije. Obstaja možnost najema posameznega poslovnega prostora, dveh ali več skupaj oziroma vseh. Prostori so primerni za pisarniško, trgovsko ali podobno mirno dejavnost. 2. Prostori so urejeni in neopremljeni, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan urediti poslovni prostor v skladu z bodočo namembnostjo na svoje stroške. 3. Prostor oddajamo v najem za določen čas, z najmanj tri mesečnim predplačilom najemnine. 4. Izklicna začetna cena mesečne najemnine je v tolarski protivrednosti 5,12 EUR/m2 za prostor v nadstropju oz. 6,2 EUR/m2 za prostor v pritličju. 5. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. 6. Prijava na razpis mora vsebovati: - predstavitev dejavnosti, višino ponujene mesečne najemnine, ki ne sme biti nižja od začetne, - jamstvo za resnost ponudbe v višini kot je navedena pri posameznem prostoru mora biti plačana na TR 01272-0100001612 do 18. 7. 2003. Potrdilo o plačilu jamstva je sestavni del zahtevane razpisne dokumentacije. 7. Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji: - ponujena višina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tiste, ki je navedena v javnem razpisu, - ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, nova in edina dejavnost v kraju, - število na novo odprtih delovnih mest, - občani občine Mengeš, - dejavnost, ki ne povzroča hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši meri, - prva zaposlitev ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo. 8. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš tel 724 - 7106. 9. Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako »oddaja poslovnih prostorov«, do 16. 7. 2003 do 12. ure. 10. Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka. 11. Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plačano jamstvo za resnost ponudbe brezobrestno vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire. Številka: 361-3/2003 Datum: 10.6. 2003 Ob~ina Mengeš Mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan OBČINA MENGEŠ PRODA STANOVANJE V DOMŽALAH IN VEČJE STAVBNO ZEMLJIŠČE TER ODDA V NAJEM VEČ POSLOVNIH PROSTOROV. INFORMACIJE NA WWW.MENGES.SI oglasi MENGŠAN Občina MENGEŠ Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš Tel. 01 723 70 81, Fax.723 89 81; e-mail: obcinaŽmenges.si Številka: 101-02-1/2003 mag.Tomaž Štebe, župan Razpisuje prosta delovna mesta za določen čas: I. Finančna referentka v knjigovodstvu občine Pogoji: - srednja ekonomsko komercialna izobrazba - 2 leti delovnih izkušenj - znanje uporabe orodij za avtomatizacijo pisarniškega poslovanja - komunikativnost in sposobnost odgovornega samostojnega dela in dela v skupinah II. Svetovalec župana za področje vodenja in dela na področju knjigovodstva, financ, računovodstva, premoženja in gospodarstva Pogoji: - visoka strokovna izobrazba ekonomsko finančne smeri - 5 let delovnih izkušenj - znanje angleškega ali nemškega jezika - znanje uporabe orodij za avtomatizacijo pisarniškega poslovanja - komunikativnost in sposobnost odgovornega samostojnega dela in dela v skupinah Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (12 mesecev z morebitnim podaljšanjem) zaradi odsotnosti delavke na porodniškem dopustu s 6 mesečnim poskusnim delom. Upoštevali bomo pisne prijave z življenjepisom (strokovnim in delovnim), dokazili o zahtevani izobrazbi, ki bodo prispele na gornji naslov do 01. 7. 2003 do 14. ure. PREDSTAVITEV KNJIGE POTOVANJE V PRAVLJIČNO DEŽELO »Prebivalci pravljične dežele so živeli pravljično življenje. Ničesar niso pogrešali in vsega so imeli ravno prav. Ničesar preveč in ničesar premalo. Nikomur ni bilo dolgčas in vsakdo je lahko počel tisto, kar mu je bilo najbolj pri srcu.«(Mojiceja Podgoršek, Potovanje v pravljično deželo) V sredo 23.04.2003 smo v OŠ Jurija Vege v Moravčah doživeli enkratno in domiselno predstavitev lesene knjige, njihove vedno bolj ustvarjalne knjižničarke Mojiceje Podgoršek z naslovom POTOVANJE V PRAVLJIČNO DEŽELO . Lahko si predstavljate, da predstavitev lesene knjige ni nekaj običajnega, lahko bi rekli, da je, v teh novodobnih časih, nekaj povsem izvirnega, domiselnega, ravno tako kot avtorica sama. Vendar delo za najmlajše ni bilo izdano samo na lesu, kje pa!, izšlo je tudi na običajen način - v knjižni obliki in na zgoščenki -glasove so posodili učenci predmetne stopnje. Predstavitev knjige je potekalo tako, da so učenci knjižničarskega krožka pripravili uvodne misli, pri katerih smo se ali zamislili ali pa od srca nasmejali, zaigrali nekaj lepih skladb na različne inštrumente. Scena, namenjena predstavitvi je bila dodatno okrašena z gorečimi čajnimi lučkami, katere so še poudarile pravljičnost dogodka. Pravljično delo smo poslušali z zgoščenke, dve učenki pa sta listali leseno knjigo, katera je zelo domiselno opremljena z posebnimi učinki, drevesi, ljudmi, živalmi skratka, kot bi imeli pred seboj čisto pravo knjigo, le da je vse bolj živo, bolj resnično. Predstavitve so se udeležili, poleg učiteljev in ravnateljice OŠ Jurija Vege, tudi županja občine Moravče, Adi Smolar in nekaj knjižničark okoliških osnovnih šol, predstavnik založbe Miš in glasbenik Boštjan Perovšek, ki je posnel zgoščenko. Po predstavitvi knjige so učenci med obiskovalce razdelili spominska darila, ki so jih izdelali sami. Ravnateljica Eva Karažja in županja Ljudmila Novak sta bili nad projektom zelo navdušeni in presenečeni kar tudi nista uspeli prikriti. Obe, ravnateljica in županja, sta tako kot vsi ostali, Mojiceji Podgoršek čestitali in jo vzpodbudili, da bi s svojim ustvarjalnim delom še naprej nadaljevala, a kot sta tudi sami poudarili, da glede na značaj avtorice, se ni potrebno bati, da bi njeno ustvarjalno delo kaj prenehalo žareti. O knjigi. Knjigo je izdala založba Miš, ilustracije je prispevala Petra Obidič. Sama vsebina je hkrati pravljična, a na žalost tudi zelo resnična. Vsakdo, ki se spomni svojih otroških dni, okolja kjer je odraščal, se spomni, kako je bilo v tistih otroških dnevih res pravljično, veliko gozdov, travnikov, kako so kar naenkrat iz zelenic zrasle stavbe, hiše, kako so prišli stroji in pravljičnost otroštva uničili, a nekako smo se vsi sprijaznili s tem in uživamo v tistem, kar nam je ponujeno. Strinjali se bomo, da to velja za vse generacije. O avtorici. To je njena četrta izdana knjiga. Prva knjiga nosi naslov Hinkovi skrivni zapisi, katero je napisala s pomočjo najstnikov - učencev knjižničarskega krožka; druga je strokovna knjiga in nosi naslov Maša obišče šolsko knjižnico, tretja se ponaša z naslovom O levčku, ki ni hotel v šolo in četrta Potovanje v pravljično deželo. TinaPrezelj PRIJATELJSKO SREČANJE MED ŠAHOVSKIMA SEKCIJAMA ŠD SOTESKA IN ŠD LOKA PRI MENGŠU V četrtek 15.05.2003 smo se že tretjič srečali in merili znanje v šahu s šahovsko sekcijo ŠD Soteska. Tekmovanje se je začelo ob 19.00 in je potekalo v Okrepčevalnici Tavčar. Igrali smo na štirih igralnih deskah po 10 minut po sistemu »vsak z vsakim«. ŠD Soteska so zastopali: - IZTOK BRUNŠEK - MARJAN KERN - CVETO MLAKAR - FRANC SPRUK ŠD Loka pri Mengšu so zastopali: - MATJAŽ ANŽLOVAR - BRANKO HRIBAR - MARJAN OCEPEK ml. - MARJAN OCEPEK st. Tekmovanje je vseskozi potekalo v prijetnem prijateljskem vzdušju. Če se je med tekmovanjem v igralno sobo pritihotapila napetost, je zanjo poskrbel, tako kot vedno, naš najmlajši igralec Anžlovar Nejc, ki je skupaj s svojo sestrico sodeloval kot navijač naše šahovske sekcije; tudi kolegi s ŠD Soteska so skupaj s tekmovalno ekipo pripeljali navijače - navdušene šahiste. Tekma je bila po naravi prijateljska - lahko bi rekli da je šlo bolj za druženje saj tekme nismo prijavili na Šahovski zvezi, zato osvojene zmage - točke niso nikomur prinesle reiting točk. Sodnik, zapisovalec tekmovalnih parov in osvojenih točk je bila kar Urška Tavčar. Tekmovanje se je zaključilo ob 22.00. Žal se je tudi tokrat izkazalo, da je šahovska sekcija ŠD Soteska močnejša, a izid tekmovanje je bil razveseljiv - premagali so nas le za štiri točke; ŠD Soteska je osvojila 18 toč, ŠD Loka pri Mengšu pa 14 točk. Tokratni poraz je imel sladek priokus - nasprotnikom smo dali vedeti, da v prihodnje ne bo lahko igrati z nami, kar smo tudi glasno povedali. Za ŠD Soteska je bil izziv prevelik in so nas takoj povabili na ponovno srečanje - tekmovanje v jeseni, le da bo takrat tekmovanje potekalo na »teritoriju« ŠD Soteska. Po končanem tekmovalnem delu smo kolege s ŠD Soteska povabili k prigrizku, skupaj smo preučili dobljene in izgubljene partije, drug drugemu dali kakšen koristen napotek, nasvet, na koncu pa smo, tako kot se spodobi za taka tekmovanja - druženja, naredili »gasilsko sliko«. Urška Tavčar KOZA IN SONCE Prihajajo najtoplej{i meseci v letu, ko smo najbolj izpostavljeni vplivu sonca. Koža v tem času potrebuje intenzivnejšo nego. Sončne žarke delimo na različne tipe, od katerih vsak drugače deluje na naše telo. UVA žarki, prodirajo v globlje plasti kože in povzročajo staranje kože, pri veliki izpostavljenostim pa lahko tudi kožnega raka. UVB žarki imajo na kožo največji vpliv saj povzročajo sončne opekline, rdečino, dražijo očesno veznico in roženico, povzročijo pigmentne spremembe, ter so najbolj odgovorni za staranje kože, ki ga povzročajo sončni žarki. UVC žarki nimajo vpliva na naš organizem, ker se v celoti absorbirajo v zgornjih plasteh ozračja in ne dosežejo površine zemlje. UVA in UVB žarki zmanjšujejo imunski odgovor, njihov kvarni vpliv na našo kožo pa se z leti sešteva. Prvi odgovor kože na izpostavljanje soncu je zadebelitev kože in tvorba kožnega pigmenta melanina, ki preprečujeta prodiranje UV žarkov v globlje plasti kože. Poleg tega pa vsebuje koža lastne antioksidante in vrsto drugih varovalnih mehanizmov, ki nas ščitijo pred kvarnimi vplivi sonca. Zavedati se moramo, da so te sposobnosti omejene. Okvare zaradi pretiranega izpostavljanja UV žarkom, vodijo v preobčutljivostne reakcije, sončne opekline, prezgodnje staranje kože in nastanek kožnega raka. IZBIRA PRAVEGA PRIPRAVKA ZA SONČENJE Preden izberemo pravi pripravek za sončenje moramo oceniti, kakšen je tip naše polti, tip kože, trenutna porjavelost, starost, geografsko področje (hribi, morje, ekvator..) in časovno obdobje (zima, poletje). Poznamo štiri tipe polti, od katerih je tip1 najobčutljivejši. Zaščitni faktor označujemo s kratico SPF (sun protecting factor) in pomeni kolikokrat dlje smo lahko izpostavljeni soncu brez prvih znakov pordelosti kože, v primerjavi s časom, ki bi ga brez opeklin lahko prebili na soncu, če ne bi uporabili zaščitnega sredstva. TIP 1 Keltski tip M o d r o o k i , svetlolasi ali rdečelasi, močno pegasti ljudje. Koža hitro postane rdeča in ne porjavi. TIP 2 Svetlopolti Evropejci Imajo svetlejši tip polti. So svetlooki, svetlolasi ali rjavolasi. Koža počasi tvori pigment, hitro pordi in slabo porjavi. TIP 3 Manj občutljivi temnopolti Evropejci Imajo svetlo rjav ten polti in so običajno rjavolasi. Njihova koža tvori kožni pigment in le redko pordi. Niso nagnjeni k sončnim opeklinam in hitro porjavijo. TIP 4 Neobčutljiv mediteranski tip Imajo temen ten polti, so rjavooki in temnolasi. Njihova koža hitro tvori pigment. Ne pordijo in dobro ter globoko porjavijo. SPF 2 do11 pomeni minimalno zaščito kože, 12 do30 zmerno zaščito in 30+ visoko zaščito. Ljudje z zelo občutljivo kožo, otroci in nosečnice morajo uporabljati zaščitne kreme s faktorjem 30 in več (lahko celo SPF 60). S pridobljeno porjavelostjo pa lahko zaščitni faktor znižamo. Posebno previdni moramo biti pri dojenčkih in majhnih otrocih. Zaščitni mehanizmi njihove kože še niso razviti, skozi nežno kožo pa lahko sredstvo prodira v telo. Pri otrocih do dopolnjenega šestega meseca starosti zato odsvetujemo uporabo zaščitnih sredstev. Prav tako velja da otrok do prvega leta starosti kljub temu, da so oblečeni in zaščiteni s kremo, ne izpostavljlmo močnim sončnim žarkom. Priporočljivo pa je za otroke uporabljati zaščitne faktorje 30 ali več. Nosečnice se lahko sončijo, morajo pa biti zmerne in ustrezno zaščitene saj je njihov krvni obtok bolj obremenjen. Preden pa se sproščeno prepustimo sončnim žarkom pa moramo vedeti še naslednje: - z zaščitnim sredstvom se moramo namazati vsaj dvajset minut pred sončenjem, - posebnopozomostposvetimoušesom, nosu, ustnicam, ramenom in zatilju, dekolteju ter gornji strani stopal, - s sončenjem pričnemo zlagoma in se mu izogibamo v času od desete do petnajste ure, - po vsakem prihodu iz vode se moramo ponovno namazati, tudi če uporabljamo vodoodporne izdelke, - kapljice vode na naši koži sicer hladijo, vendar delujejo kot leče in zbirajo sončne žarke na koži, - opeče nas tudi, ko smo v vodi, saj ultravijolični žarki prodirajo skozi zgornje plasti vode. Če je vaša koža mastna ali aknasta izbirajte med hidrogeli, losioni ali penami. Če pa je vaša bolj suha, pa se raje odločite za kremo, lipogel ali olje z ustreznim SPF. Kadar se odločate za letovanje v krajih kjer imajo sončni žarki večjo moč, morate temu primerno izbrati tudi višji faktor. Najintenzivnejši so žarki na ekvatorju, njihova jakost pa proti poloma pada. Moč sončnih žarkov narašča z nadmorsko višino. NEGA KOŽE PO SONČENJU Tudi po sončenju moramo kožo primerno negovati.Vloga kozmetičnih pripravkov po sončenju je trojna. Z njimi kožo negujemo, lajšamo znake draženja in opeklin, pomagamo koži da se hitreje obnovi in ji vrnemo izgubljeno vlago in maščobo. Pri hudih opeklinah in težjih alergijskih reakcijah je nujno poiskati zdravniško pomoč. Največkrat uporabljamo: - izvlečke in eterična olja kamilice, ki imajo protivnetni in pomirjevalni učinek, - izvlečekognjiča, ki imapodobneučinkekotkamilica, - izvlečke aloe obliki gela, za lajšanje sončnih opeklin, ki zmanjša oteklino in pordelost kože, - olje šentjanževke, olivno olje ali ribje olje, za vračanje mehkobe in prožnosti, ter tako prispevajo k lepšemu videzu kože. Negovalni pripravki ponavadi vsebujejo tudi vitamine. Koži vračajo elastičnost in jo pomljajujejo (vitamin A), hitreje obnavljajo kožo (pantenol) in zmanjšujejo kvarne posledice sončenja, kot so nastajanje gub in pospešeno staranje kože (vitamin E). Pripravki za nego po sončenju so v obliki gelov, losionov ali emulzij, in zaradi visoke vsebnosti vode prijetno hladijo. Najboljša zaščita pred soncem je, da se sončenju izogibamo, oziroma poskrbimo za zadostno zaščito in primerno nego naše kože. Pripravili Mojca Kavčič in Alenka Uršič Gorski kronometer Dobeno 2003 TOČKOVAN ZA POKAL SLOVENIJE V soboto, 7. junija je Kolesarsko društvo Mengeš organiziralo v počastitev občinskega praznika že tradicionalno prireditev Gorski kronometer Dobeno 2003, ki je eden izmed petih, ki štejejo tudi za točkovanje rekreativcev v pokalu Slovenije. Ostali že obiskani so bili: Bukova gora, Kras, Marostarjev, Kamniška Bistrica (obenem štel tudi za državno prvenstvo v posamični vožnji na čas). Gorski kronometer na trasi Loka (kamniti most)-Zg. Dobeno je bil organiziran že v letih 19951998, od leta 1999-2002 pa gorske dirke s startom v Mengšu in zaprto vožnjo do kamnitega mostu v Loki, kjer nato leteči start do cilja. Nastopilo je 192 tekmovalcev in tekmovalk z in brez licenc iz vse Slovenije (trije so odstopili). Za imetnike licenc velja sistem točkovanja do 15-mesta v posamezni kategoriji. 1. mesto v kategoriji prinese tekmovalcu 30 točk, 2. mesto 25, 3. mesto 21, itd..., 15. mesto pa 1 točko. Kolesarji in kolesarke razvrščeni v 15 kategorij so se v vročem, sončnem vremenu spoprijeli z 218 m višinske razlike na 4,5 km dolgi (šprinterski) progi, od starta izpred športne ploščadi v Loki do cilja pri Kmečkem turizmu Blaž na Zg. Dobenu. Prvega tekmovalca so štarterji in glavni sodnik spustili na progo točno ob 15. uri, vsi naslednji prijavljeni so štartali v presledkih 30 sekund. Vsaka zamuda na startu gre v škodo tekmovalca, ki sicer kljub temu lahko nastopi. Med prijavljenimi je bilo veliko starih znancev, prekaljenih mačkov hribolazcev od blizu in daleč, ni manjkalo niti kolesarjev s super aerodinamično profesionalno opremo, niti ljubiteljskih navdušencev na povsem običajnih konjičkih. S prihodom skozi ciljno črto je računalnik vsakemu tekmovalcu izmeril in zabeležil točen čas vožnje. Delo časomerilcev je potekalo pod budnim očesom sodnika, ki je nadziral potek tekme. Vsi tekmovalci so se okrepčali s pijačo in hrano. Dogajanje na progi so spremljali številni gledalci, ki so pozdravljali in bodrili tiste, ki so se borili s klanci in sekundami. Kot že lani na dirki, je letos ponovil sloves absolutno najhitejšega Miran Cvet, kategorija amater C (30 do 39 let) iz KD Hrastnik s časom 9 min. 36 sek. in 51 stotink in prejel posebno nagrado- stensko uro. Pokale so prejeli prvi trije uvrščeni po kategorijah in tri najštevilčnejše ekipe. Pokal za 1. mesto s 24 tekmovalci smo prejeli domačini (KD Mengeš), 2. in 3. mesto je zaradi povsem enakega števila (16 tekmovalcev) odločil žreb. KD Brda Dobrovo se je veselil pokala za 2. mesto, KK Izvir Vipava pa je prejel namanjši pokalček. Pokala za najhitrejšo občanko in občana sta šla tako kot že več let zapored v roke Neži Škrlep za čas 13:02,09 in Gorazdu Lukanu (12:07,65). Pokala jima je izročil župan Občine Mengeš g. Tomaž Štebe, ki je kot član KD Mengeš tudi sam tekmoval. V času obdelovanja podatkov in izdelave rezultatov je potekalo žrebanje praktičnih nagrad, ki so jih za vse tekmovalce tako kot vsako leto doslej prispevali številni sponzorji. Uvrstitve članov domačega kolesarskega društva po kategorijah so: 1. mesto sta osvojila: Kotnik, Skok; 2. mesto: Škrlep; 3. mesto: Kališnik, Osolnik, Verbič; 4. mesto: Bajda; 5. mesto: Uršič; 6. mesto: Zakotnik, Martinčič; 7. mesto: Trkman, Sikošek, Rode; 8.mesto: Turek; 9. mesto: Urbanija M. Poleg teh gredo čestitke tudi za naslednje uvrstitve: Lavrič, Štebe, Prešeren, Bregar, Lukan, Jeraj, Kosirnik, Urbanija R. Rezultate si lahko ogledate na internetni strani www.bicikel.com. Kolesarsko društvo Mengeš se zahvaljuje vsem, ki so na karšenkoli način pripomogli k uspešni izvedbi tekme, še posebej pa gre zahvala naslednjim donatorjem: pokrovitelj: Občina Mengeš, glavni donator: Kmečki turizem Blaž Zg. Dobeno, ostali: Totter Midi d.o.o. Mengeš, Rudi Jeraj s.p.Mizarstvo Gora 2, Komenda, IZI Mobili Mengeš- pohištvo po meri, AZ NET d.o.o. Mengeš, Bele Frido s.p., izdelava letne obutve Mengeš, Tatjana in Milan Strmšek Mengeš, ozvočenje in napovedovanje na cilju, Avtoprevozništvo in vrtnarstvo Hubat Zg. Dobeno, HA-NI trgovina tekstilnih izdelkov Mengeš, ITU IMEX d.o.o. Črnuče, L'Oreal Slovenija d.o.o. Ljubljana, Teamtrans d.o.o. Črnuče, Rekki R Grosist d.o.o. Ljubljana, Bolero Oblak d.o.o.Kranj, proizvodnja oblačil, Lek d.o.o. Ljubljana, MM Ogrinc s.p. Jarše, stenske ure in poslikava lesa, Titan Kamnik d.d., Jungheinrich d.o.o. Trzin, Avtoservis Gregorc d.o.o. Mengeš, Tagor d.o.o. Mengeš, Kiwi, sadje -zelenjava Mengeš, Avto Car d.o.o. Mengeš, Prokolo Kamnik, trgovina s kolesi in opremo, Leben Boris s.p. Špica Mengeš, servis in prodaja koles, Škofic Marija s.p. Mengeš, IGMA Maver Igor s.p. Ljubljana, Glaso d.o.o. Trzin, Standox Domžale, Medic- Canon Mengeš, trgovina, servis in fotokopiranje, Opti-Com d.o.o. Mengeš, FIM Kovinoplastika s.p. Mengeš, Avto el izbira d.o.o. Kamnik, Simax Domžale, trgovina z avtodeli in dodatno opremo, Gostilna Pavovec Mengeš Jankovič Robert s.p., Optika Golavšek Vida s.p. Mengeš, Robson d.o.o.Mengeš, Svečarstvo Pirc s.p. Mengeš, Trdinov hram, Marko Brinar s.p. Mengeš, Vendo -barve laki, Pušnik s.p. Mengeš, Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu, Mesnica in delikatesa Zaprice Kališnik s.p. Kamnik, Ščetarstvo Rebolj s.p. Moste, izdelovanje vseh vrst ščetk, Vinotoč Cotman Slavko Rodica, Plima Lendava d.o.o. dr. Verbančič, trgovina z zdravilni pripomočki in svetovanje v veterini, Tosama d.d. Domžale, Žolna Šport Ljubljana, izdelava športnih oblačil, Trgovina Pan-kam d.o.o. Kamnik, Akrol Alojz Kosec s.p. Mengeš, rolete, žaluzije, Erdani šport d.o.o. Domžale, Frizerski salon Jana Mengeš, Mladinska knjiga biro oprema d.o.o. Ljubljana, Slaščičarna Flere Milena s.p. Mengeš, Gostilna Ručigaj Dobeno, TOM COM d.o.o. Dobeno, Jelen Milan s.p.Mengeš, hidravlične cevi, plinski elementi, inštalacije, Sadni vrt Ravnikar Franci s.p. Mengeš, Meso Kamnik d.d., SI-JA d.o.o. Črnuče, Radio HIT Domžale, MI2-Group d.o.o. Ljubljana, Mladinska knjiga trgovina d.d. Ljubljana Čimveč športnih užitkov in kolesarskih poti. Urša Urankar-tekst Jože Trplan-foto POPOLDANSKI VETER Z MORJA GLAVNO MESTO V JUŽNI MESTO AVSTRAL. RUSIJE (NAŠA PISAVA) EMILE ZOLA MLADA AFRIŠKA DRŽAVA OB RDEČEM MORJU TEKOČA SESTAVINA SADEŽA TEKOČA ZAČIMBA FRANC. ALPSKA REKA NEPRI-lOST AVA JETNOST, TEŽA!" KRAJ PRI UUBUANI PONJAVA ZA SKAKANJE PIVO STARIH SLOVANOV TIP AMER. VESOU. SOND FERDINAND PO DOMAČE MLADENIČ POHORSKA KAMNINA ZORAN THALER ČUTILO ZAVm MESTO V VZHODNI BOSNI KRAUEVIČ IZ EPA MAHAB-HARATA PREIZKUS ZNANJA AUSPO-SOBNOSn OSNOVNA MERA GALU NEKD. AVS. SMUČAR (HANS) LOJZE LEBIC TANEK SKUPEK VLAKEN NAJVEČJA REKA V INDOKINI, DOLGA 4425 km OPnČNA NAPRAVA, KI PRIBLIŽA PREDMET SMUČAR. SKAKALEC (PETER) MANEKENKA MAC-PHERSON ODMEV, ODZVOK SUAJ KRAJ PRI KRANJU DELAVEC NA NEZGOD. ODDELKU SELEN ZLniNA Z ŽIVIM SREBROM SUMLJIVO POŽIVILO V PRAVEM ČAJU OPRUEM NASPROTNIKA PRI BOKSU PEVKA VILER NOČNI ZABAVNI LOKAL IZPITJE NA DUŠEK KOS POHIŠTVA ZA SEDENJE ZOLAJEV ROMAN TURŠKO JEZERO ŠTUDENT PRED DIPLOMO MITOLOŠKI VELDOW RIBIŠKA PRIPRAVA \ KOČUAŽEV VZKUK IWOŠ ŽHNK PRITOK DONAVE IZ ROMUNIJE VEZNIK KONEC GORENJA AU SVETENJA PIANIST BERTONCEU I NASPROTJE KATODE NA VRTNARIJI VAM ZA VAŠA CVETOČA OKNA, BALKONE IN VRTOVE NUDIMO: * pokončne pelargonije, bršljanke, fuksije, surfinije, vodenke, obešanke * vse strukturne rastline in enoletnice * po želji nasadimo tudi vaša cvetlična korita _ ali pa to storite sami z našo mešanico zemlje I * dišavnice in zelenjave Telefon : 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si TEČAJ C. P. P. 7.7.ZDD3 - 21.7.2DD3 □ B 1 B.DD URI TĚL.: □! / 729 !□ 26, FAX: □! / 729 ID 27 GSM: 041 623 3D3, E-MAIL: RETQS@SIDL.NET l-nTP:/A«WW.RETDS.SI NIKJER NE MORETE ZA TD CEND ODBITI VEG ^ A 3 E) ^ LOKA pri Mengšu I/ vabi ob praznovanju O letnice delovanja V SOBOTO, 28.junija 2003 na ogled meddruštvenega tekmovanja za pokal LOKE^ s pričetkom ob 14.00 uri Po končanem tekmovanju bo VELIKA VRTNA VESELICA Z ansamblom SICER Ob 21.00 uri občinska proslava ob Dnevu državnosti v NEDELJO, 29.junija 2003 na ogled VELIKE GASILSKE PARADE _s pričetkom ob 16-00 uri_ Po končani slovesnosti bo VELIKA VRTNA VESELICA Z ansamblom SLAMNIK Vabijo loški gasilci! v 11 « S ^ S V « M t 8 « s il » « II