IZDAJA DELAVSKI SVET TOVABNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ» KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR
FRANC MEŠKO — predsednik; FILIP DOLINAR» STOJAN KERBLER, dipl. Ing., ANTON KOKOL, CIRIL MURKO, IVAN MA-ZERA, VOJTEH RAJHER, dipl. Ing., FRANC VRLIC, VOJO VELICKOVIC, ANTON ZADRAVEC ih odgovorni urednik STANE TONE JC, dipl. ing.
Tisk CP Mariborski tisk Maribor
Rokopisov in slik ne vračamo
LETNIK VI.
ŠT. t f_ JANUAR 1968 ____
OB ZAKLJUČKU LETA
Po starem običaju se bomo ozrli na kratko na rezultate našega dela, ki smo jih dosegli v preteklem letu v naši tovarni.
V	letu 1967, to je v trinajstem letu redne proizvodnje naše tovarne, so proizvodni rezultati višji od vseh, ki smo jih kadarkoli dosegli. Žal ne morem enako trditi o finančnih uspehih, saj je realizacija v primerjavi z letom 1966 precej nižja.
Proizvodnja glinice je dosegla letos 93.000 ton ali skoraj za 8 #/o več kot lani, proizvodnja aluminija pa je dosegla 38.450 ton, kar pomeni skoraj enak porast kot pri glinici.
Tudi letošnje leto nam redukcija elektroenergije ni ^r^aesla^Neodgovornp gospodarjenje elektrogospodarstva je zopet prišlo pri nas do izraza v izpadu proizvodnje za najmanj 3000 ton aluminija. V sami proizvodnji elektrolize zaznamujemo v zadnjih časih precejšnje poboljšanje normativov, vendar nam le-to ne more biti povod za neko samozadovoljstvo, saj še sedaj ne dosegamo takih rezultatov, kot smo jih že nekoč. Na tem področju ho potrebno vsekakor še precej več naporov in zavestnega dela.
V	zvezi z redukcijo elektroenergije je nižja tudi proizvodnja glinice kot posledica nižjega odjema glinice pri elektrolizah. Presežkov glinice, ki se pojavijo ob znižanju proizvodnje aluminija, ni mogoče tako hitro prodati, ne da bi trpela proizvodnja glinice. Kljub težavam v plasmaju pa smo letos prvo leto dosegli prekoračenje nominalne kapacitete tovarne glinice, in to za dobre 3 #/o.
Našima osnovnima proizvodnima tovarnama, to je tovarni glinice in tovarni aluminija, so pri njunih proizvodnih rezultatih občutno pomagali tudi drugi obrati oziroma službe. Služba razvoja je stalno spremljala proizvodnjo, predlagala ustrezne ukrepe in pomagala v proizvodnji sami. Kot že rečeno, je delo razvoja odločilno vplivalo na
normative v proizvodnji aluminija, pa tudi v proizvodnji glinice normativi v primerjavi s prejšnjimi leti kažejo pozitivno gibanje.
Že lani na ta dan smo ugotavljali porast porabe sredstev za investicijsko vzdrževanje. Tudi v letošnjem letu poraba teh sredstev še nadalje raste. Porabili smo nekaj manj kot dve milijardi starih dinarjev v te namene. Največ smo izdali za remont elektrolitskih peči. V hali »A« je bilo obnovljeno 71 peči, v hali »B« pa 50 peči. Iz leta v leto ponavljajoče se redukcije in zato ustavljanje peči skrajšuje njihovo dobo trajanja skoraj za eno tretjino, in to nam povzroča vedno pogostejše drage remonte.
Uporaba investicijskih sredstev je v letošnjem letu precej porasla. Iz namenskih sredstev za investicije smo porabili skupno nekaj Čez 2,4 milijarde starih dinarjev. Iz tega smo odplačali domače kredite v višini 752 milijonov, inozemske kredite 282 milijonov, za nove investicije pa smo porabili 1380 milijonov. Med drugimi novimi investicijami so za povečanje kapacitet oziroma za cenejšo proizvodnjo najvažnejše inve-
sticije v vparilnici, filtrirni-ci in usmerjevalnici. Fil-trirnica in vparilnica bosta končani v prvih mesecih leta 1968 in s tem se bo povečala kapaciteta tovarne glinice, zamenjava živosre-brnih usmernikov za silicijeve, ki bo predvidoma končana jeseni, pa bo omogočila manjšo porabo elektroenergije. Med drugimi večjimi investicijami v letu 1967 naj omenim še ureditev cest v tovarni, gradnjo treh dekompozerjev, polnilnico vreč, povečanje obstoječe halde ter pripravljalna dela za novo haldo na Ptujski gori. Dosti sredstev pa smo porabili za manjše investicije; pri takih nabavah oziroma pri sprejemanju sklepov o njih, bo treba v prihodnje temeljito premisliti, če so res nujne in gospodarsko utemeljene, sicer se dragocena investicijska sredstva po nepotrebnem in škodljivo drobijo tako, da jih bo manjkalo za mnogo pomembnejše in donosnejše naložbe.
Letošnji celotni dohodek ocenjujemo na 24,5 milijarde starih dinarjev, dohodek pa na 3,5 milijarde.
Finančni rezultati se v primerjavi z letom 1966 ob-
čutno znižajo zaradi velikega padca domače realizacije in skrajnega poslabšanja likvidnosti domačih kupcev. Finančni rezultat bi hil še mnogo slabši in zaloge višje, če nam ne bi uspelo plasirati čez 5200 ton aluminija in blizu 12.000 ton glinice v izvoz. Zaradi stagniranja domače prodaje se je tudi proizvodnja zlitin znižala za več kot 30 °/o, kar pomeni znižanje vrednostnega sorti-menta naše proizvodnje. Nižji vrednostni Sortiment ob istočasnem padanju zunanjih cen, slabo plačevanje kupcev, redukcija elektroenergije in višje zaloge gotovih proizvodov, povzročijo, da letošnje leto ne bomo zaključili s takim poslovnim rezultatom, kot smo ga predvidevali.
Sodimo, da je glede na finančne in proizvodne rezultate v letu 1967 vsako neracionalno in neupravičeno razpolaganje s sredstvi izključeno in je delitev doseženega dohodka realna.
Pričakujemo, da bo prihodnje leto uspešnejše in v tem smislu želimo vsem srečno, zadovoljno in uspešno leto 1968.
Franjo Grünfeld, dipl. inž.
Sesiemu letniku na pot
S to številko stopa ALUMINIJ v svoje šesto leto. Le redki optimisti so bili prepričani, da bo preživel več kot eno leto. Časopis je dokazal, da se kar dobro uveljavlja in ßa je prebolel vse začetne težave, ki so skoraj nujne ob nastopu. Danes smo že tako daleč, da ima uredniški odbor vedno dovolj prispevkov za vsako tekočo številko. Ni še sicer na izbiro, toda glavno je, da ne manjka.
ALUMINIJ se je kot glasilo delavskega sveta naše delovne organizacije tako trdno zasidral, da ga ne bo tako lahko »spodnesti«. Edina nevarnost bi mu lahko bila finančna stran, saj zahteva kar precej denarja. Posamezna številka stane povprečno 520 starih tisočakov, kar da letno prek šest milijonov starih dinarjev.
Pa ne mislite, da so avtorski honorarji tako visoki. Ne, ti so le okrog četrtina omenjenega zneska, vse drugo odpade na papir in tiskarno. Upajmo,, da bo tudi to obdobje dobro prebredel in ostal naš spremljevalec tudi v prihodnje.
Bralci ALUMINIJA! Večkrat vam verjetno v njem tudi m vse po godu. Sporočite to in predlagajte, kaj menite, da bi po vašem mnenju še sodilo v naš list. Uredniški odbor se zaveda, da listu manjka vsaj kanec humorja, a teh prispevkov je močno premalo. Mogoče je med vami kak dober humorist? Sodelujte!
' Uredniški odbor
Originalna izdelava papirja
Danski inženir Kark Kroyer je razvil originalno metodo za izdelavo papirja. Celulozo zdrobi in vrže pod pritiskom na trak, kjer se njena vlakna orientirajo v električnem polju in sprimejo s pomočjo kleja. Po nekajminutnem sušenju je papir narejen. Prednost postopka je v tem, da tovarna papirja ne potrebuje velikih količin vode, cena proizvodnje pa je nižja za 40 odstotkov. V kombinaciji z rotacijo bi lahko papir izdelovali in ga hkrati tiskali.
Transformatorji z aluminijskim navitjem
Tovarna za proizvodnjo transformatorjev in pogonskih naprav »Elta« iz poljskega mesta Lodz je izdelala transformatorje majhnih moči z aluminijskim navitjem. Prva serija transformatorjev ima moči do 1 MVA. Novi transformatorji imajo enak izkoristek kot transformatorji z bakrenim navitjem. Uporabljajo jih predvsem v distribuciji. Prvi uspehi transformatorjev z aluminijskim navitjem so povzročili veliko zanimanje pri potrošnikih zaradi nižje cene.
Stojan Kerbler
Gliničar
Društvo inženirjev in tehnikov je imelo občni zbor
Stanko Feguš in Bojan Stanič pri čiščenju plinskih zapor v kalcinaciji II
Četrti redni sestanek članov ZK TGA
SREDI DECEMBRA LANSKEGA LETA (13. 12. 1967) SO SE SESTALI KOMUNISTI NAŠE TOVARNE IN RAZPRAVLJALI O TEKOČIH ZADEVAH. SESTANEK JE BIL NAMENJEN PREDVSEM ORGANIZACIJSKIM VPRAŠANJEM. ORGANIZACIJA, KI IMA 146 ČLANOV, SE NE MORE SESTAJATI TAKO POGOSTO, KOT PREJ MALE OSNOVNE ORGANIZACIJE, KER VSA DROBNA VPRAŠANJA OBRAVNAVAJO KOMUNISTI NA SESTANKIH AKTIVOV V POSAMEZNIH DE.
V petek, 8. decembra, je imelo društvo inženirjev in tehnikov Kidričevo redni letni občni zbor. Od 85 članov društva je bilo na občnem zboru prisotnih 58, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti zadovoljiva udeležba. V začetku mandatne dobe je bila med članstvom anketa o programu dela, sočasno pa se je ponovno formirala članska knjiga; člani so ostali le tisti, ki so želeli v društvu tudi sodelovati. Delo društva je bilo v tem letu res živahnejše kot sicer, kar se je tudi pokazalo pri udeležbi občnega zbora. Med letom je bilo realiziranih sedem strokovnih točk programa, ki so vsebovale tri predavanja, dvakratno predvajanje strokovnih filmov in dve ekskurziji. Pod naslovom družabne dejavnosti pa so bile realizirane tri točke programa in sicer: realiziran je bil ogled svetovnega prvenstva v umetnem drsanju v Ljubljani, organiziran izlet v neznano ter prirejen 12. tradicionalni ples. Povprečen procent udeležbe v vseh teh akcijah je bil po poročilu predsednika 62,2%. Ob tem velja omeniti, da je društvo za družabno dejavnost izkoristilo le sredstva, ki jih je samo pridobilo z družabnim plesom ter s samoprispevki. Iz blagajnikovega poročila je bilo razvidno, da je v tekočem letu veljala družabna dejavnost 3.111 N din, da pa so dohodki iz družabne dejavnosti in samoprispevek znašali 3.190 N din in torej ni bil uporabljen za družabno dejavnost denar iz dotacij.
Strokovna dejavnost jev tekočem letu veljala društvo 8.565 N din. Saldo društva se je zmanjšal za 3.466 N din. Društvo je med
letom dobilo dotacijo od naše tovarne v višini 6.000 N din, za kar se je predsednik v svojem poročilu tovarni zahvalil. V diskusiji so sodelovali predstavnik zveze inžinerjev. in tehnikov iz Ljubljane ing. Žorga, direktor ing. Grünfeld in drugi. Diskusija je obravnavala predvsem vprašanje, kakšna naj bo v prihodnje strokovna dejavnost društva.
Po diskusiji po poročilu upravnega odbora je ing. Auer Franc prečrtal poročilo nadzornega odbora. V poročilu je pohvalil delo upravnega odbora v zadnjem letu ter vzorno blagajniško poslovanje ing. Tropa. Na zakljulčfku svojega poročila je ing. Auer povedal, da za razrešnico dosedanjemu odboru ni ovire. Nekateri člani so želeli, da se mandat dosedanjemu odboru podaljša še za eno leto, vendar je končno le bila izglasovana razrešnica dosedanjemu odboru, kar pa je bilo tudi prav, saj je več članov dosedanjega odbora že več let zapovrstjo bilo voljenih v upravni odbor.
V nov upravni odbor so bili izvoljeni Rudi Babošek, Justika Fuks, Stojan Kerbler, dipl. ing., Franc Lejko, dipl. ing., Jože Operčkal, dipl. ing, Vojteh Raj-her, dipl. ing, Vida Stiplovšek in Milan Trop, dipl. ing. V nov nadzorni odbor pa so bili ponovno izvoljeni Franc Auer, dipl. ing, ter še Rudi Belšak in Stanko Debeljak, dipl. ing. Upamo in želimo, da bo nov,upravni in nadzorni odbor lahko uspešno deloval.
ič
Člani so se tokrat resno pogovorili tudi o izvajanju sklepov. Precej debate je bilo na račun sprejetega sklepa o prispevku pomoči arabskim narodom in žrtvam izraelske agresije. Na predzadnjem sestanku je bil sprejet sklep, da prispeva vsak član enodnevni osebni dohodek. Izkazalo se je, da niso vsi člani vzeli sklepa resno in so prispevali zelo različno. Vsak komunist se mora zavedati, da so na demokratični izmenjavi mnenj sprejeti sklepi v osnovni organizaciji ZK zanj obveznost.
Sekretar OiO Franjo Gnil-šek je seznanil člane s programom politične šole I. in II. stopnje, ki jo organizira Delavska univerza. Sola bo v popoldanskih in večernih urah, tako da je omogočen obisk vsakemu zaposlenemu. Prva stopnja je namenjena vsem, ki še le-te nimajo, medtem ko bi se v drugo stopnjo naj vpisali tisti, ki so v prejšnjih letih že obiskovali I. stopnjo. Sola bo v Ptuju.
Kot posebna točka dnevnega reda je bila tudi razprava o sprejemanju in vključevanju novih članov v vrste ZK. Dolžnost vsakega komunista je, da skrbi za lastno ideološko izpopolnjevanje kot tudi za stalno strokovno usposabljanje. Komunist mora s svojim zgledom dokazati, da sprejema načelo in statut ZK in da se zaveda, da nima kot član nobenih privilegijev, ampak le več dolžnosti. Nikomur ne daje članstvo v ZK pravice do kakršnegakoli položaja, če ni-
ma tudi drugih pogojev, ki so potrebni. Gotovo so med nami v kolektivu ljudje, ki poznajo vsa ta načela'Trf program ZK, na komunistih pa je, da jih pridobijo med svoje vrste.
Vsakega člana kolektiva, ki sprejme program in statut ZK, bomo radi sprejeli med svoje vrste in se skupaj zavzemali za uresničevanje gospodarske in družbene reforme. ZK je do-
stopna vsakomur, vsakdo lahko postane njen član.
. Člani iz DE Aluminij so pfréaìajg’àiiža sprejeTn"tov^iša— Antona Serdinška. Tovariš Anton je bil soglasno sprejet v Zvezo in mu iskreno čestitamo.
Tudi v drugih DE bodo morali biti člani bolj aktivni pri pridobivanju novih članov. Naj ne bo sestanka brez sprejema novih članov!
Stanko Verbančič
Stanko Verbančič
1
I S T
Na splošno je naloga toplotne mehanike raziskovati odnose med toploto in mehanskim delam. T erhel jito iznam j e teh skupnih odnosov (ne glede na praktično uporabnost) ustvarja predpostavko tehnično gospodarskemu izkoriščanju toplotne energije. Toplotna mehanika podaja
■
teoretične predpostavke, na primer postavlja, da je 1 Kcal = = 427 mkg. V toplotni tehniki in gospodarstvu pa je važno, kakšni so odnosi v praksi, ker pri tehničnih postopkih v praksi dobimo vedno nazaj manj energije, kot smo- jo teoretično pričakovali po vloženi energiji.
Vzemimo, da pri nekem pre-tvonbnem procesu izgine količina energij® Ai. Teoretsko vzeto bi morala nastati spet ista količina energije, to je Ai. V Besnici pa ne dobimo prvotne energije Ai, temveč manj energije Ajz. A2 = Ai M Az.
Z Az označimo energijo, ki se je izgubila, ali kratko »iiziguba«. Razmerje med koristno uporab-1 j eno, energij o (A* '= Ai§§- Az) in energijo Ai imenujemo »stopnjo učinka« oziroma »izkoristek« nekega procesa. Če na primer vložimo 100-mfcg v neki proces, in se izgubi (porabi) 70 mlkig, potem je izkoristek
100 — 70 _ 30
100	“	HM)-0’3’
Izkoristek pove, koliki -del dovedene 'energije koristno porabimo.
Običajno označujemo izkoristek z grško črko 97 (eta) in je torej izkoristek
Ai —Az As m Al
Največkrat podajamo izkoristek v ®/o (odstotkih). Ker je 0,5 g 50 «/o, 0,75 = 75°/» itd, je v-rednost v odstotkih liOO-fcrat tako velika, kakor je decimalni ulomek, torej
Ai'^-Az
r/ gg; A — X 1O0 % =
Aj>	1
= -T-X 100 °/o Al
Izkoristek neke naprave je vedno manjši od 1. To je pravi ulomek, ker je števec vedno manjši od imenovalca. Postopek je tem boljši, to je več vreden, čim večji je izkoristek.
Pri izračunavanju izkoristka moramo paziti: pri napravah z različnimi skupinami izgub imamo tudi ustrezne različne izkoristke. Lahko opazujemo izkoristke za posamezne dele strojev ali naprav, na primer izkoristek gibljivih .delov parnega stroja, toplotna izguba tega, izkoristek celega stroja itd.
Pri tem dolbimo različne vrednosti. Zato maramo točno ozna-
čiti, za kateri del stroja ali naprave je mišljen izkoristek. Posebno je važno, da si zapomnimo, da je skupni izkoristek stroja ali naprave vedno manjši od izkoristka posameznih delov.
Če od 100 mkg vložene energije porabimo v prvem delu 20mlkg, v drugam 30 mkg in tretjem 25 mkg, so delni izkoristki: 1O0 — 20	80
,?1 — 100 ~ 100 = 0,8 ostane na razpolago še 80 mkg .80 — 30	50
- 100 80 0,825 ostane na -razpolago še 50 mkg 50 — 25	25
,?3 S 50	~ 50 ~ °’5'0,
Skupni izkoristek dobimo, če pomnožimo delne izkoristke med seboj :
9?s = 0,8 X 0,6)25 X 0,50 = 0,25 ali 25 izkoriščeno ' •
100 vloženo 0,2,5 ali v odstotkih 0,25 X 100 = 25 °/o. to sledi tudi iz ulomkov 80	50	25	25
" 100 X 80 X 50 - 100 gj0,25 Slika 1 prikazuje (za primer) razdelitev izgub od kalorične centrale do potrošnikov: Dovedena energija (premog, plin, kurilno'olje) 100 mkg.
Izgube:
v kotlu: v pepelu	1 Kcal
v toploti	13 Kcal
v plinih	16 Kcal
skupaj	30 Kcal
Izkoristek kotla:
100 fH 30	70
Vk ~ " ioo ~ 100“ 0,7
ostane na razpolago še 70 Kcal v strojnici:
V trenju	3,1 Kcal
v toploti	5,5 Kcal
v vodi	51,0 Kcal
skupaj	59,6 Kcal
Izkoristek strojnice 70 — 59,6	10,4
Vst =----^-----=-7ČT=	0,148 Kcal
ostane na razpolago še 10,4 Kcal.
W////////A'/
yW//ZwyA
IZKORIŠČENA TOPLOTA 61%
vred, premo $ a;
m% ■
izguba ognjišč a
2% ■
plinih 26%
ostate izgube
n %
TOPLOTNA BILANCA KOTL A pr\T% co2 v dimnih plinth
a
izguba ognjišča 2 % - , v dimnif plinih 15;
V tokovodnikih:	0,9 Kcal
izkoristek v tokovodnikih 10,4 — 0,9
Vt =~	°.913
ostane na razpolago še 9,5 Kcal.
Skupni izkoristek
9,5
Vs = jj)Ö= 0,090 ali v °/o 0,095 X 100 = 9,5 ”/»
Isto dobimo, če pomnožimo med seboj delne izkoristke:
?7b = 0,7 X 0,148 X 0,913 = 0,095 oziroma 0,095 X 100 = 9,5 %.
Izgube v dimnih plinih v kotlarni so, v glavnem odvisne od kakovosti izgorevanja, to je vsebnosti CO2 v dimnih plinih. Slika 2 a prikazuje 7 °/o OO2 iv dimnih plinih in s tam izgub v plinih 26®/o ter izkoristek kotla 26%. Slika 2b prikazuje 12% CO2 v dimnih plinih in s tam izgulb v plinih 15 % in izkoristek kotla 72%.
Torej pri samo za 5 % boljšam izgorevanju se izkoristek (kotla poveča za 11 %.: Vzemimo, da je letna poraba premaga 80.000 ton in je prihranek letno 8800 ton premoga.
Računski primeri:
1.	Stroj prevzame energijo Ai = 450 mkg in odda energijo A2 =,,320 mkg.
Kolikšen je izkoristek?
Tu je oddana energija (dovedena manj izgube) podana neposredno, tako da jo lahko postavimo v števec v enačbo As 320
’ = XI = 450 = 0,711 = 71,1 %
2.	Koliko toplote je potrebno, da se 20'kg sivaga železa z začetno temperaturo 20° C stali?
Železo moramo segreti do temperature taljenja, to je na 1200® C. Zato maramo železo segreti za 1200 — 20 = 1180» C. Spec. toplota železa c = 0,115 Kcal/kg. Da se segreje 20 kg železa za 1180® C, je potrebno dovesti Q = c. G (ti — ts) = 0,115 X X 20 X 1180 = 2720' Kcal.
Da se 1 kg železa tali, je potrebno dovajati 30 Kcal, torej za 20 kg je 20 X 30 = 600 Kcal. Skupno torej 2720 + 600 = 3320 Kcal.
Koliko toplote moramo res dovesti, da se železo tali, če je izkoristek peči za taljenje 97 = Ai
= 20 %? Iz enačbe 97 = m- dobimo potrebno količino toplote A2 3320
Al=i~ =	=16-00°Kcal.
Steklo tanjše od papirja
V laboratorijih tehnološkega inštituta v Illinoisu (ZDA) so izdelali steklo v obliki folij, ki je debelo 0,05 milimetra in je torej tanjše od papirja. Iz 50 takih folij, ki jih zlepijo s sintetično smolo, dobijo prozorno ploščo, ki ni nič manj trdna od jekla. Takšne plošče uporabljajo med drugim tudi za iluminatorje pri nuklearnih reaktorjih.
Izvoz sovjetskih avtomobilov
Sovjetska avtomobilska industrija je izvozila v letu 1967 okoli 100.000 avtomobilov, ,od tega največ v Nemško demokratično republiko, Bolgarijo, Madžarsko in Češkoslovaško, med zahodnimi deželami pa so Finska, Belgija in Nizozemska.
Dopisujte
v
ALUMINIJ
PROIZVODNJA -
V zadnjih petnajstih letih opažamo močno težnjo po povečanju kapacitet pri gradnji tovarn glinice. Takšno povečanje proizvodnje ustreza iskanju nižje proizvodne cene. Spomnimo se nekaj kapacitet tovarn glinic, ki so bile zgrajene pred desetimi leti in so veljale tisti čas za velike. Firma Kaiser Aluminium v ZDA je dala leta 1957 v pogon tovarno z letno kapaciteto 390.000 ton glinice. V juliju 1958 so v Burnside, prav tako v Združenih državah Amerike, dali v pogon tovarno s kapaciteto 312.000 ton. Konec leta 1959 je bila otvoritev tovarne Ewarton v Jamajki z letno kapaciteto 245.000 ton glinice.
Značilna za nagel porast aluminijske industrije je Avstralija. Od 35.000 ton kapacitete leta
V istem času se bo aluminijska industrija v Avstraliji povečala na 190.000 ton in obstaja
PORABA GLINICE I N ALUMINIJA
Dve leti pozneje je tvrdka Alcan povečala svojo tovarno glinice Mackensie v Gvajani na 220.000 ton na leto. Vsekakor je bila to doba, v kateri zaznamujemo po-vdčanje kapacitet tovarn glinice, posebno, če omenimo še nekaj večjih tovarn, kot je Arvida v Kanadi, ki je sposobna narediti letno preko 1 milijon ton glinice, nadalje še velike tovarne v ZDA, kot so Hurricane Creek in Mobile.
In kakšna je sedaj normalna velikost tovarne glinice? Novogradnje gravitirajo vse proti kapacitetam 600.000,	800.000 ali
1,000.000 ton. Za primer naj navedemo nekatere: Firma Alcoa
1,961 se bo s predvideno povečavo proizvodnje povzpela na tretje mesto na svetu. Razpredelni-
možnost povečave za nadaljnjih
150.000	ton. Skupna proizvodnja bi torej bila 340.000 ton. Poraba
PRIMARNEGA
v Surinamu 800.000 ton, Quees-land Alumina v Avstraliji z začetno kapaciteto 600.000 ton in možnostjo povečanja na 900.000 ton. V Jamajki gradijo firme Reynolds-Kaiser-Anaconda tovarno s kapaciteto 800.000 ton in poznejšo razširitvijo na 1,200.000 ton. Tudi Rusija gradi v Sibiriji tovarno s kapaciteto 1 milijon ton: Tu je jasno nakazana smer, v kateri se giblje velikost tovarn.
Kakšne so bile kapacitete tovarn glinice leta 1961 po vsem svetu ter po državah in firmah, nam kaže naslednja razpredelnica:
ca kaže sedanje in bodoče kapacitete glinice v Avstraliji:
glinice bo torej manj kot 700.000 ton in bo ostal presežek glinice
1,400.000	ton letno.
Država	Tovarna (firma)	Letna kapaciteta v tonah	
		v tovarni	v državi
	Boksitogorsk	150.000	
	Kamensk-Uralski	350.000	
Sovjetska zveza	Krasnoturinsk	350.000	1,180.000
	Volklov	80.000	
	Zaporožje	250.000	
	Gardanne	372.000	
Francija	Salindres	100.000	630.000
	La Barasse	105.000	
	Saint-Louis-les-Ayalades	60.000	
	Martinswerk	140.000	
Zahodna Nemčija	Ludwigshafen Lippewerk	120.000 130.000	500.000
	Nabwerk	110.000	
Italija	Porto Marghera Porto Marghera	125.000 100.000	225.000
	Almasfuzito	120.000	
Madžarska	Ajka	60.000	215.000
	Magyarovar	35.000	
Vzhodna Nemčija	Lautawerk	130.000	130.000
Jugoslavija	Kidričevo	90.000	100.000
	Lozovac	10.000	
Anglija	Burntisland	53.000	98.000
	Newport	45.000	
Norveška	Höyanger	20.000	20.000
Švedska	Kubikenborg	80.000	80.000 ,
	Mobile	893.850	
	Bauxite	380.940	
	Point Comfort	340.125	
Združene države	Hurricane Creek	662.110	4,413.045
Amerike	La Quinta	662.110	
	Baton Rouge	770.950	
	Gramercy	390.000	
	Burnside-Ormet	312.920	
Kanada	Arvida	1,200.000	1,200.000
Jamajka	Kirkvine	490.000	735.000
	Ewarton	245.000	
Angleška Gvajana	Mackensie	220.000	220.000
Brazilija	Ouro Preto	H 15.000	44.000
	Aluminio *	' 29.000	
Gvineja	FRIA	480.000	480.000
Avstralija	Bell Bay	35.000	35.000
	Shimizu	190.000	
Japonska	Yokohama	130.000	440.000
	Kikumoto	120.000	
Formoza	Takao	30.000	30.000
Indija	Muri Jaykaunagar	20.000 5.000	25.000
Kitajska	ocenjeno		120.000
Skupno			10,900.000
Firma	Sedanja letna kapaciteta	Bodoča letna kapaciteta
Alcoa	410.000 t	620.000 t 1968
Comalco	51.000 t	51.000 t
Queesland Alumina	610.000 t	915.000 t
Nabalco		510.000 t
Skupno	1,071.000 t	2,096.000 t
Vzdrževanje transportnih naprav
Montaža
ROTACIJSKA P E Č
(četrto nadaljevanje)
Do sedaj sem bralce našega časopisa seznanil z zunanjim izgledom rotacijske peči, z nekaterimi funkcionalnostmi, opisom dimenzij in z mazanjem, ki ima velik vpliv na ta opis, kateremu mislim posvetiti zadnje poglavje. Če mi bo uspelo prikazati potrebno skrb, iznajdljivost in znanje vsem tistim, ki se zani-
majo za pravilno ravnanje s pečjo, in za tiste, ki jim je dolžnost za pravilno vzdrževanje in popravilo, potem si bom štel to v veliko zadovoljstvo.
V ilustracijo bi navedel le en primer iz časov montaže, ki bi naj dal misliti bralcu, da pravilno vzdrževanje peči v svoji legi ni tako enostavno, kot si ga večina pri nas zamišlja.
Pri montaži rotacijske peči št. 4, v kalcinaciji ena, so nastopile tudi politične težave. Iz teh razlogov je namesto petinšestdeset-letnega monterja Ditza prišel drugi monter, ki je tudi montiral večkrat rotacijske peči, vendar krajše. Ko je to peč dokončal in jo poskusno obratoval, je ugotovil, da ni povsem ravna. Bil je starejši človek, ki je po svojih
trditvah imel tudi večje izkušnje, zato je uporabil vse svoje znanje, da bi to napako odpravil. Kljub vsem naporom mu to ni uspelo. Iz obupa je sedel ob stebru peči in se razjokal kot mali otrok. Rešitev pa je bila v tem, da je znova prišel stari in šegavi Ditz, z njim pa tudi glavni inženir podjetja. Ta dva sta delno napako odpravila s ponovnim centrira-
njem, vendar sta povedala, da zamujenega ne moremo več nadomestiti. In tako je pač peč ostala s prirojeno napako, ki nam še kar naprej povzroča težave. Za tisto napako vemo, koliko napak in napakic pa je pri drugih pečeh, tega ne vemo, ker jih je lahko monter takrat zaradi naše neizkušenosti in neznanja spretno prikril.
Pri opisovanju pravilnega centriranja za aksialno potovanje v obeh aksialnih smereh bom moral uporabiti nekatere kratice in formule, zato prosim, da mi tisti, ki jim delajo take reči težave, naj ne zamerijo.
1. POGOJI ZA PRAVILNO AKSIALNO POTOVANJE PEČI
Z regulacijo nosilnih kotaljk dosežemo pogoj, da se rotacijska peč blago nasloni na zgornje stabilno odrivno kolo. Iz slike št. 1, ki je bila objavljena v eni prejšnji številki, je videti, DA JE CELOTNA SILA, ki je potrebna, da se peč pomakne po strmini navzgor, enaka:
Qg = Pi X us + Pa
Qig = celotna aksialna sila, ki je potrebna za pomik navzgor
Pi = teža peči, s katero tišči pravokotno (vertikalno) na kotaljke
us = koeficient trenja pri mazanju z vodo
Pa = aksialna sila, ki nastaja zaradi strmine, ker je peč montirana pod kotom in zaradi tega nastaja zraven vertikalnega tlaka še aksi-alni.
Ko to dosežemo, dodamo vodi (v katero so namočene nosilne kotaljke) malo olja. Nosilne kotaljke prenesejo vodo, ki ji je primešano olje, na nosilni obroč. V tem trenutku se menja koeficient trenja, ker postane površina bolj spolska, s tem pa se tudi menja predznak sile P2 v minus. Spodnja sila je potem: (sila, s katero sili peč po strmini)
Qd = Pi X un — P2
Qd = sila, ki je potrebna, da peč potuje navzdol
un — koeficient trenja takrat, kadar je vodi primešano olje.
S tem smo tudi dosegli pogoj, da peč potuje po strmini navzdol. Količino dodanega olja in število tekalnih mest, ki se morajo mazati, da premagamo silo principa navoja, (saj ostanejo kotaljke na svojem mestu), je stvar strokovnjaka, ki zasleduje obratovanje peči in ki se ukvarja z regulacijo peči.
Pri tem moramo nujno paziti na to, da je količina dodanega olja le tolikšna, da se porabi v momentu, ko peč narahlo naleže na spodnje stabilno odrivno kolo. Ko je dosežen stik s spodnjim od-rivnim kolesom, se mora zopet koeficient trenja zamenjati in celotna najprimernejša sila je spet Qg = Pi X us + P2.
Idealni slučaj potovanja bi nastopil takrat, ko bi bil ta pomik po zakonu sinusoide (slika 2). V praksi to dosežemo samo z vgraditvijo pomičnih vodilnih koles, ker nam v tem primeru ni treba ustvarjati principa vijaka in matice.
Pri uporabi stabilnih odrivnih koles, lahko pomik peči samo približamo zakonu sinusoide, kot je to narisano z debelo črto na sliki 2 v prejšnji številki. Zaželeno in najbolj koristno za peč je, da je to aksialno gibanje peči kontinuirano (zaporedno), enkrat do trikrat v 24 urah.
Za mazalno sredstvo je najbolj primerno cilindrično olje (ker se najbolje spaja z vodo), ki ima viskoznost 4 — 4,5° E/1000 C (En-
(Nadaljevanje na 6. strani)
iStiK? i
Od
Qd~ ß	- Pi
, Slikal
0Ù j: 0
0
«/v v «S §
?<Q :
Gornje staOitoo odn mo %afo\
Spodnje stoMtoe odrivno kolo


'-8SC

ct = 0\
rej1 ^	1 y
J-g
ß = 0 oc
0
Oblika Sitka4
Od
0^0
U4 Oblikaß
Oblika C c>:
, 6-24 h _ 5-24 h J.
Stila Z.
pogonske ure [hi
:9~T
1s	
r i L''' :	
g	h f Ur*: fcr
	ff*;
ci t 0
ìli
ßtO
ß
Oblika e'
ROTACIJSKA PEČ
(Nadaljevanje s 5. strani) glerjevih stopinj pri toploti 100 stopinj Celzija).
2.	UGOTAVLJANJE TRENUTNEGA STANJA
Da bi lahko določili nivelacij-sko stanje rotacijske peči, moramo najprej napraviti poizkus. Za izvršitev te naloge uporabimo dva zelo dobra sistema v kombinaciji s proučevanjem s svinčeno žico in S cheli-test aparatom.
3.	PREIZKUS S SVINČENO ŽICO
Za ta preizkus je potrebna svinčena žica debeline 1,3 mm, ki jo spustimo pri vrteči peči med nosilne kotaljke in obroč, da se izvalja. Žico je potrebno vložiti paralelno z osjo kotaljke in peči, po celi širini ene kotaljke.
Mesto, na katerem moramo vložiti svinčeno žico nam prikazuje slika 3.
Ko je žica izvaljana med obročem in kotaljko, dobimo karakteristični prikaz, po katerem lahko sklepamo, če je kotaljka paralelna z osjo peči ali pa je zamaknjena.
Oblika »A« (slika 4) nam prikazuje, da je preizkušeno kolo paralelno z osjo rotacijske peči.
V tem primeru je kot osi kotaljke enak a = ß = O. Bočna zračnost »Zi« (aksialna, ki jo ima vsaka kotaljka med dvema ležajema) je v obeh ležajih enakomerna. Delovanje nosilnega valja glede na aksialni pomik je v takem primeru nevtralno.
Oblika »B« (slika 4) z zračnostjo »Zr« v obeh ležajih, nam prav tako dokazuje nevtralno stanje nosilnega valja. Razlika z ozirom na obliko »A« je v kotih osi a = 0, ß 0. Vzrok, da kot beta ni enak nič je lahko v netočni montaži, obrabi posameznih ležajev ali poševni obrabi nosilnih valjev in obročev.
Obremenitev nosilnega valja in obroča v takem primeru ni enaka po celi delovni površini, kar dokazuje nevarnost ustvarjanja jamic na površinah, izpadanje in luščenje na kotaljnih
površinah, v nekaterih ekstremnih primerih pa tudi rušenje mehanskih sil med pestjo in platiščem.
Oblika »C« (slika 5) z zračnostjo »Zr« v zgornjem delu ležaja in kotoma alfa ni enaka nič in beta je enako nič, dokazuje, da bo rotacijska peč pri prikazani smeri vrtenja na tem preizkušenem valju, odrivana proti spodnjemu stabilnemu vodilnemu kolesu. Če je ta kot velik, lahko pride do večje in škodljive obrabe na nosilnem valju in obroču.
Oblika »D« (slika 5) z zračnostjo »Zr« v zgornjem delu ležaja, s kotoma alfa ni enak nič in beta ni enak nič, dokazuje, da bo rotacijska peč tudi v tem primeru, če se vrti v nakazani smeri, silila proti spodnjemu vodilnemu kolesu.
Kakor pri obliki »C«, tako tudi tukaj obstaja nevarnost teh posledic, predvsem zaradi tega, ker nastaja tu koncentracija obtežitve.
Vzroki za obstoj takih kotov in oblik odtisov zvaljane svinčene žice, ki je prikazana na sliki pet, so povzročili faktorji, ki so opisani v obrazložitvi za obliko »B«, in pa tek peči na določenem mestu brez aksialnega potovanja v obeh smereh.
Oblika »E« (slika 6) z zračnostjo »Zr« v spodnjem delu ležaja in kotoma alfa ni enak nič ter beta je enak nič, dokazuje, da pri prikazani smeri vrtenja preizkušeni nosilni valj pritiska rotacijsko peč proti zgornjemu odriv-nemu vodilnemu kolesu.
Če povzroča tako aksialno potovanje rotacijske peči tako močan »posmak navoja«, da se slišijo udarci, je to znak, da je na zgornje odrivno kolo tako veliki pritisk, da mora z vzmetno silo konstrukcija vračati peč proti spodnji smeri. Tako vračanje je nevarno, ker se kotaljne površine druga ob drugo drsajo.
K. A.
(Nadaljevanje sledi!)
Gliničar pri čiščenju svojih prostorov
Franc Kozoderc pri pripravi steklenih cevi za merjenje pritiskov plina
Najdaljši podvodni močnostni kabel na svetu
Italijanski strokovnjaki dokončujejo delo pri gradnji najdaljše močnostne podvodne prenosne proge na svetu, ki bo povezovala italijansko kopno z otokom Sardinijo. 400 km dolga kabelska proga za enosmerno napetost bo omogočala prenos električne energije iz Sardinije v Toskansko nižino in Lombardijo z zmogljivostjo 200 MW. Končni postaji sta gradili italijanska družba ENEL in britanska družba English Electric. Glavni vir električne energije na Sardiniji je termoelektrarna Porto Vesme z zmogljivostjo 500 MW. Centrala razpolaga s presežkom moči 200 megavatov. Izbrani enosmerni prenos energije je po računih gospodarnejši od trifaznega izmeničnega sistema.
Iskanje okvar z ultrazvočnimi aparati
Neko ameriško električno podjetje se je odločilo za uporabo ultrazvočnih naprav za iskanje okvar v transformatorskih postajah. S tem so močno skrajšali porabo časa za ugotovitev defektnih izolatorjev. Tako so v neki postaji skoraj v hipu našli napako na izolatorju 69 kV zbiralnice, ki ni imel vidnih znakov defekta. Naprava je sestavljena iz sonde — mikrofona, ki jo držimo v roki in je občutljiva na akustično energijo v območju 36 do 44 kHz, in iz 4 kg težkega tranzistorskega baterijskega a-parata za pretvorbo ultrazvoka v slušno frekvenco, ki jo oddaja po zvočniku ali slušalkah. Različne so vrste zvokov, ki jih oddajajo električna korona ali oblok, ne-tesnosti v vodih tlačnega zraka, pokvarjeni ležaji ipd.
— Janez, zdi se mi, da naš vodja ne bi bil zadovoljen s to zaščito... !
NEPOTREBNA
POŠKODBA
12. decembra 1967 ob 8. uri se je v prodajnem skladišču aluminija ponesrečil tov. Jože BAUMAN, polkvalificirani skladiščni delavec.
Nesreča se je pripetila pri razkladanju sklada odlitkov. Sam sklad pa je bil pred kotaljenjem zavarovan z zagozdami (Z). Pri tem razkladanju je ponesrečenec stal z eno nogo med odlitki, z drugo pa ob njih (glej sliko išt. 1). S tega mesta je ročno potiskal oziroma pomikal odlitke. Pri tem delu pa se je s sklada en odlitek skotalil pa tla in zadel ponesrečenca po gležnju desne noge, kjer je utrpel tudi lažjo poškodbo.
Slika št. 1
Vzrok nesré&e je bil nepravilni način dela, zato ker je pri tem delu ponesrečenec stal na nepravem mestu oziroma stal je v nevarni, coni kotaljenja odlitkov (A), zaradi česar je prišlo tudi do nesreče.
PRAVILNO
!
Slika št. 2
Za tovrstno delovno operacijo bi bil varen položaj BAUMANA, če bi z obema nogama stal v coni B — (glej sliko st. 2). V tem primeru do nezgode ne. bi prišlo, ker ga odlitek pri kotaljenju na teh ravnih tleh ne bi dosegel. Omenim pa naj, da takšen način varnega dela velja samo za tista tovrstna skladišča, kjer ni na razpolago dvigala za transport odlitkov.	-K
Nikoli bliže „Zlatemu orlu“
V	Beogradu so 26. decembra 1967 proglasili najboljšega tekmovalca v konkurenci za največjo nagrado letalske zveze Jugoslavije)f— »Zlatega orla«. Tokrat je največje priznanje pripadlo Marjanu Mariču — padalcu iz Zagreba.
V	veliki konkurenci najboljših mojstrov neba je član našega kolektiva Stanko Verbančič zasedel prvo mesto v razredu motornih pilotov. Za največji uspeh, za absolutnega prvaka iti za medaljo »Zlati orel« je manjkal samo še en uspeh — zmaga na memorialu Edvarda Rusijanà.
Tega dne, na tekmovanju na Lisičjem jarku pri Beogradu, je naš Stanko zamudil pri prihajanju na časovno točnost. Zamuda je znašala 17 sekund. Samo šest sekund manjša zamuda bi mu prinesla prvo mesto in verjetno — »Zlatega orla«. Kako je bil ta trenutek tragičen za njegov končni plasma, naj pove podatek, da je bila di-
sciplina točnosti skoraj, specialnost Verbančiča. Nikoli do tedaj njegova zamuda ni bila večja od 4 do 5 sekund.
Veliko priznanje, ki ga je skromni športnik dobil v Beogradu, je obenem priznanje Aeroklubu Ptuj, posredno pa tudi našemu kolektivu. Najboljši motorni pilot Jugoslavije je član našega kolektiva; njegov klub pa je deležen finančne pomoči naše tovarne.
Ko že govorimo o Verbančiču, moramo omeniti vsaj najbolj pomembne uspehe kluba, katerega član je.
V klubu je 14 motornih pilotov. Eden je učitelj letenja, trije so poklicni piloti, medtem ko so vsi drugi športni piloti. V letu 1967 so imeli 1824 poletov oziroma 469 ur letenja. Iz leta v' leto se je stopnjevala masovnost, s tem tudi kvaliteta. Od leta 1963 do 1967 se je število motornih pilotov povečalo od 10 na 14, strokovna spo-
sobnost pa za 24 °/o. Plasma najbolje uvrščenega pilota v zveznem merilu je bil naslednji: 1965. leta tretje mesto, 1966. leta drugo mesto in 1967. leta prvo mesto.
Prištejmo motornim piloto n še jodf-alce, ki so si tudi priborili vrsto lepih uspehov. 32 jadralcev je v 579 poletih letelo 616 ur in v tekmovanju 6429 km. V letu 1967 so. osvojili dve zlati in dve srebrni znački, izpolnili pogoj za zlati in diamantni »C« ter šest pogojev za srebrni »C«.
Skupaj: jadralci imajo tri zlate »C« in 12 srebrnih »C« značk, s čimer se lahko pohvali le majhno število klubov v Jugoslaviji.
Če dodamo še to, da so v zadnjih štirih letih na državnem prvenstvu osvojili dve prvi, dve drugi, eno tretje in dve sedmi mesti, nam dovolj pove, kako je naša finančna pomoč prišla v.prave roke — k šampionom. Veličkovič
SILVESTRSKI CIKCAK
Do polnoči manjka še dobrih pet minut. V veliki dvorani restavracije v Kidričevem vlada prijetno in veselo vzdušje. Kako tudi ne bi, saj gre leto h koncu, z njim pa tudi vse skrbi in težave. Vse to se ponavadi ob Novem letu hitro pozabi, v spominu nam ostanejo raje bolj prijetne stvari. Plesišče je nabito polno. Pari se pozibavajo v prijetnem ritmu ob skladbi, ki jo izvajajo glasbeniki na odru. Vsi so v znaku pričakovanja. Nervoza raste. Še minuta. Le ena sama minuta nas še loči od trenutka, ko se začne zopet vse znova. Še zadnji pogled na uro. Glasba nenadoma utihne, sledijo udarci dvanajst jih je. Luči še ugasnejo. Glasbeniki z mogočnim tušem naznanijo začetek novega leta. Povsod stiskanje rok, poljubi, in želje:-~Ctiči~se prižgo, glasbeniki zaigrajo s podvojeni) močjo, saj smo pravkar uspešno skočili v novo leto. Ko se vrnemo k mizam, je slika podobna tisti na plesišču. Stiskanje rok, želje, želje. Nikjer ni konca. Nekje zapojo, drugi dvignejo polne čaše in spije se prva zdravica v novem letu. Za srečo, zdravje, uspehe, za vse tisto, kar si sami najbolj želimo. Tudi po zvočnikih v dvorani zadonijo čestitke predstavnikov sindikata, godbe in ostalih.
Toda, tako je bilo nekoč, še pred letom ali dvema. Letos žal ni bilo tako.
Tovarniški odbor sindikata je
nedvomno ustregel vsakemu članu delovnega kolektiva že s tem, da je, bilo za vstopnico treba odšteti le 1200 ,starih dinarjev. Tako je tudi prav. Toda ali res drži dobro znan pregovor: »Za malo denarja malo muzike?« Tokrat bi lahko odgovorili pritrdilno.
To ni samo moje mnenje, ampak je mnenje večine, ki so pričakovali več. Ne nameravam kritizirati. Rad bi samo opomnil neposredne organizatorje, da bi letošnje silvestrovanje lahko izvedli bolje. Ne bi hotel biti zloben in pristranski, toda roko na srce — glasbeniki. — kvintet Štajercifgr so bili vse prej kot dobri. Ne glede na to, da se ukvarjajo le z domačo zvrstjo glasbe, so upravičeno zaslužili oceno slabo. Res jih je bilo tudi nekaj, ki so bili z njimi zadovoljni. Toda povprečnemu poslušalcu in plesalcu, ki se je bil voljan zabavati, je bilo to premalo, in se zato ne čudim, da so se nekatera omizja dvignila že pred polnočjo, še več pa jih je odšlo kmalu po polnoči.
Polnoč in začetek novega leta smo pričakali pri mizah, na katerih so nekaj pred dvanajsto zagorele svečke. Glasbe ni bilo. Svečan trenutek, je prišel tako nenadno, da se mnogi niti zavedali nismo, da smo že zakoračili v novo leto. Na odru pred mikrofonom se je .pojavilo prikupno dekle v narodni noši ter želelo vsem prisot-
nim vso srečo v novem letu. Nismo vraževerni, toda ali ni običaj, da ob taki priložnosti to stori moški? Opozoril bi rad še na nekaj. Biii smo namreč priče neljubemu pokanju petard prav vso noč. Ne vem, ali je bilo to organizatorjem tako všeč, da proti takim osebam niso ukrenili prav ničesar, ali pa je morda »običaj« ostal še iz časov, ko je domače nogometno moštvo zmagovalo vsaj na svojem igrišču. Morda sodijo petarde na nogometno igrišče, v dvoranoj kakršna je naša, o kateri lahko rečem, da je ena najlepših v Sloveniji, pa prav gotovo ne. Tem manj pa še takrat, če se razpoči z oglušujočim pokom in z oblakom črnega dima pod nogami mirnega obiskovalca ali celo na mizi, pri kateri prav takrat vsa družba živahno nazdravlja.
Morda poreče kdo, da sem gledal na vse skupaj s preveč kritičnimi očmi, in da si v času gospodarske in družbene reforme pač kaj »boljšega« ne moremo privoščiti. Toda če pripišem k temu, da porabimo letno ogromno sredstev za alkoholne pijače, potem bo vsakemu jasno, da v prihodnje ne bi bilo pretirano pričakovati ob Novem letu za malo več denarja (čeprav bi se tudi za letošnjo vstopnino lahko naredilo več) malo več muzike, ali bolj domiselno organizacijo, več reda v dvorani, lepšo dekoracijo in prijetnejše silvestrovanje.1 ■	-dik-
Iz kalcinacije II
čiščenje zaslonke na filtra v plinarni
... »In to je eno od varnostnega tehnika. On prarvi: ,Kolikokrat sem vam že govoril!'« ...
•— Stane, 'konec je malice, pojdi delat!
■— Ah, saj ,se ne muidi, šef je še vedno na dopustu.
NOVOLETNA EPISTOLA
Tovariši, še eno leto je minilo!
Kaj za to? Ni edino, mnogo boljša so minila, v temu je celò trinajsta plača zgnila.
To čudo ni, saj vemo vsi, da glinica je skozi okna tekla že, ker elektroliza na nafto še ne gre, v Šoštanju pa kilovatske ure počasi le zoré.
Vseeno, kar smo naredili in storili, ob poteh in cestah smo zložili, včasih lepo, navadno pa grdo, če kup podere se, udari naj trdo.
Ker bačuška poceni svojo robo däje, se naši kupi večajo, kupci manjšajo in se blagajna seveda včasih mäje.
Nič za to, mi smo trdi kakor hrast, interno smo prepričani in vsi edini, da delala je naša le enota, vse druge bile so balast.
Če kdo od drugih upa si trdit’ drugače, slečemo tovariški mu hlače!
Mi se pehamo in potimo, se mučimo, do menze vsi hitimo, da malice ne zamudimo.
Na sejah in sestankih modro se držimo, z obilo tujk vzvišeno razpravljamo^ in govorimo. Glavno je, da smo nerazumljivi in megleni, potem lahko se izgovorimo in efekti so ceneni.
Npr.: primerne fraze so le-te: »Glinica je kaustična in jedka — v elektrolizi je čista peč le redka — energetika čaka petrolejske čase promet samo želi voziti zase.«
»Vzdrževanje med in nad vsemi plava, s papirji in datumi se varje stara slava.«
Kaj ste rekli? Kaj sem pozabil? Aha!
Seveda, osrednje službe — hahaha, haha!
Pst, le ne delajte ropot, smeh in pijani grohot nista primerna, da se zbudi Tmjulčica prelestna, ki pravično spi.
Kdor hoče princesko zbuditi, jo mora lepo poljubiti.
Kam?
Poljub na čelo je očetovski izraz, prijateljsko hinavski na obraz, na dekolteju izraža strast, na stegnu je pregrešna past.
Za rešitev tega upravno-erotičnega vprašanja, bo potrebno precej VOS-ovega sejanja, ker sta dve osnovi tega reševanja: prvo, kako bo VOS z lokacijo poljuba kvit, al’ se odloči za glavo al’ za rimo tega besedovanja.
Drugo, ko VOS, strokovne in ostale službe, rešijo to težavo naše družbe, je tu problem organizacijske ingerence, kdo za ta poljub ima potrebne reference?
Kdo naj bo tu pravi mo vektor, delovne enote šef ali generalni direktor?
Da to razčistim, moja ni naloga,
kakorkoli že, zdi se mi, da poljub ne bo zadosti,
potrebno bo malo tudi zobé zabosti.
V pravljičnem tem gradu so zakleta še ostala službena dekleta:
Tu je »razvojna« jedro dekle, za poznavalca, ki nikoli ni ji dosti razvijalca, če pa kaj razvije, nima mira, ker ji manjka pravica do fiksira.
»Kapitalna« bogo revše, polno je skrbi,
kritizirana je ostro, če nič ne naredi,
če to le stori, pa pravijo da so denarji ji smeti.
Z »varnostjo« pri delu so tud’ skrbi,
toda kjer se ne dela, je varnost zagotovljena.
Varnost vznemirja ljudi z velikimi oglasi,
ki tudi kar ugajajo masi,
res, posamezniki brez pravega dela so proti,
toda naj se zavedajo, da so v zmoti,
ker če oglasov ne bomo več pisali,
o čem bodo v tovarni še goflali.
Toda lenoba ni edini vzrok nedela, tako ocena je enostranska in presmela.
Neukemu človeku neznano delo se upira, kdor boleha pri delu, tudi se obira.
Toda če neznanje in bolezen so ovira, potem lahko ugotovimo-, brez vsake komisije, da se primarni vzrok za slabo delo, v izobraževalnem centru krije.
Na drugi plati, če so bolni ti ljudje, jih medicinsko osebje zanemariti ne sme.
Kratko rečeno in brez zaprek,
kriva za nedelo sta Vrlič in dr. Štefek.
S tem sem dosegel skupni imenovalec minulega leta in lahko obrnem kazalec, na to, kar se 1968. novega tiča tiče, katerega bomo, upam, vsi priče.
O načrtih, planih in projektih, o novih dosegih in objektih, govoriti izgubljanje časa je zaman, ker pri nas je rezultat vnaprej že znan, da se nikoli ne izvede v tem času tisto, kar je bilo predvideno za dnevov tristo.
Leto 1968 je prestopno,
kaže da lahko predvidevamo velike dogodke, ker je predestinirano za prestopke.
Kdor trdi, da prestopki niso užitek — laže, ker s plaščem hinavščine odeva, kar z zadovoljstvom mu srce ogreva.
Zato želim, prav vsem obilo neevidentiranih in neregistriranih, zadovoljstva polnih prestopkov v prestopnem letu 1968.
-el
Izpušni plini
Na mednarodnem sejmu v Brnu je češki tehnik Fiala prvič pokazal široki javnosti svoj izum — napravo za absorbcijo izpušnih plinov. Kot pišejo češki časopisi, se s to napravo absorbira 98 odstotkov škodljivih plinov, ki nastajajo pri zgorevanju derivatov nafte. Naprava se vgradi v izpušni sistem. Princip naprave je v tem, da zadržuje pline in s prisotnostjo katalizatorjev omogoča njihovo poznejše izgorevanje. Za izum se zanimata znani tovarni »Škoda« in »Tatra«. Izum že uporabljajo pri motorjih z notranjim izgorevanjem, ki delajo pod zemljo.
INTELIGENTNI OTROCI
Učitelj: »Otroci, danes bo prišel v šolo tovariš nadzornik; če vaš bo vprašal, ali ste pridni, mu odgovorite: morali bi biti, a nismo.«
Nadzornik je zamudil, zato je našel pred šolo samo še učiteljeve otroke. Vprašal jih je: »Ali ste vi učiteljevi otroci?«
»Morali bi biti, a nismo,« . so odgovorili malčki, kot jih je bil naučil ata.
MEDSEBOJNA KRITIKA Uradnik gleda skozi okno pisarne: »Ravno tri ure že gledam tistega krovca na strehi, pa doslej še rok ni premaknil. Res ne veni, zakaj sploh dobivajo ti ljudje plačo!«
Krovec gleda uradnika: »Tri ure že opazujem tega pisarja, kako sloni na oknu. Res ne razumem, ^akaj--prWvzäprav^öbwäjö Ti'Tf&ß-dje p!ačo!«:,tl
Sodnik: »Priča, ali je res vaš sosed rekel v gostilni, da smo vsi sodniki, z advokati vred, sami oderuhi?«
Priča: »Da, res je rekel to.«
Sodnik: »Je tudi res, da je rekel, da si upa svojo izjavo tudi napisati, če je treba?«
Priča: »Res je, ampak ni bilo potrebno.«
Sodnik: »Zakaj pa ne?«
Priča: »Ker smo mu tudi brez pismene izjave verjeli, kar je povedal.«
TOLAŽBA
Janez: »Guj, Tone, ves čas govoriš o nekih oslih. Mar; misliš name?«
Tone: »Kaj ti pride na misel? Saj je razen tebe še mnogo drugih oslov na svetu.«
SLABA VEST
Učitelj pripoveduje učencem o slabi vesti. Da bi se prepričal, če so učenci razumeli predavanja, vpraša Naceta, kaj je slaba vest.
Ker Nace molči, mu hoče učitelj pomagati: »No, Nace, kaj je človeku, ki se ponoči premetava po postelji in ne more spati?«
Nace: »Bolhe ga grizejo, tovariš učitelj.«
PREKLIC
Preklicujem izjavo o prinašanju podkupnine, ki sem jo izrekel v elektrolizi- o tovarišema Jožetu Pre-dikaki in izmenskemu vodji Ludviku Vorini, ker je neresnična in izrečena brez vsake osnove ter se tovarišema opravičujem.
Tomo Miličevič
Kidričevo, 12. decembra 1967. ,