ss Velja po pošti: ==
Za celo leto naprej .	K 28'—
za pol leta » .	» 13'—
za četrt » » .	» 6-50
za en meseo » .	» 2 20
sa Nemčijo oeloletno	» 29'—
sa ostalo inozemstvo	» 35'—
s= V upravništvu: as
Za oelo leto napre] . K 22-40 sa pol leta » . » 11*20 za četrt » » . » 5-80 za en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 t.
Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/IIL Rokopisi ze ne vračajo; neiranklrana pisma se ne cs= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. mm
Političen list za slovenski narod.
■ Inseratl:-u
Enoatolpna petitvrsta (72 mm):
sa enkrat......po 15 T
sa dvakrat.....> 13 >
sa trikrat.....» 10 »
ss več ko trikrat . . » 9 •
V reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrata 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljenja primeren popnst.
vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne.
Upravnlitvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6. -= Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. ...... Upravniškega telefona Stev. 188. =
Današnja številka obsega 6 strani.
U Belokrajins.
Ob velikem novodobnem gospodarskem gibanju, ki ga je krščansko-socialna ideja zanetila po vsem Slovenskem in ziasti Kranjskem, ni ostala pozabljena tudi Belokrajina. Tudi tej, doslej tako zapuščeni pokrajini, ki jo je stoletja in stoletja teptalo turško kopito, ki jc stoletja in stoletja ječala pod valpetovim bičem krutih graščakov, ki so jo dolga desetletja skubili in neusmiljeno izmozgavali požrešni, ošabni oderuhi — tudi tej bedni Belokrajini sc obetajo končno boljši časi. Ne bo pa lahko delo, dvigniti gospodarstvo Belokrajine, saj leži stoletja ob tleli, saj si ondi narava in neugodni narodnogospodarski položaj v zvezi z raznima drugimi slabimi okoliščinami podajajo roke, da tlačijo ubogi narod in mu ne dado kvišku. Treba bo. da se zedinijo vsi mero-dajni činitelji, privatni in javni, da z združenimi močmi zastavijo vzvod in nc popuste, dokler se jim započeto delo nc posreči. In v tem oziru imamo zaznamovati žc velcpomembnc in važne temeljne za-početke.
Pred vsem. se je naš vrli novi deželni odbor izkazal tudi za Belokrajino kot pravi, resni in vešči prijatelj gospodarskega napredka. Prava šiba božja za Belokrajino jc pomanjkanje vode, vsled katere trpijo ljudje in živina in vse gospodarstvo. Dokler Belokrajina nima vode, je vsak napredek skoro izključen. In tu je deželni odbor — ali pravzaprav S. L. S. v deželnem zboru — zastavil prvo svoje delo. Nc misli pa samo polagati malenkostnih obližov na skelečo rano z malo-pomembnimi vodovodnimi napravami, marveč hoče ljudstvu enkrat za vselej pomagati in izvršiti vodovodna dela v tolikem obsegu, da bo njih blagodejnost občutila vsa Belokrajina ter jela rasti in se razcvitati.
Druga velika gospodarska hiba Belokrajine jc nje popolna odtrganost od sveta vsled pomanjkanja vsakofšnih prometnih sredstev; tu ni žcleznic, niti ni pravih cesta. Dovažanjc in izvažanje blaga je zvezano s tolikimi težkočami, da vsak promet nočiva, ,ia ni nikakega obrtništva, da ljudstvo niti tistih malih pridelkov, ki ii.h ima (vino) in svoje itak maloštevilne živine prodati ne more. Kaj čuda, da je ob takih razmerah ostali slovenski svet prehitel Belokrajino v vsakem oziru, da je Belokranjcc postal apatičen, da jc izgubil vero v svojo zemljo ter jo jel trumoma zapuščati in se seliti v tujino. No, hvala Bogu, tudi tu se obeča temeljit preobrat z
novo belokranjsko železnico, za katero si je stekla S. L. S. odličnih zaslug. Več o tej železnici spregovorimo nižje doli.
Zadružništvo, ki se je v novodobnem gospodarstvu izkazalo kot najvažnejši faktor, kot rešitelj kmeta iz krempljev oderuhov in izsesevalcev, in ki je preobrazilo tudi naše slovenske gospodarske razmere in jih bo še bolj, — se v Belokrajini vsled opisane splošne gospodarske mizcrc šc ni mogel razviti; toda tudi tu pride skoro odpomoč po novoustanovljeni deželni vinarski zadrugi, ki ustanovi v večili krajih produkcijske vinarske zadruge.
15. julija letos se jc vršil v Gradacu narodno-gospodarski sestanek, ki ga ie sklical g. vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju. Na sestanek so bili vabljeni vsi stanovi in je došlo nad sto udeležencev, med njimi 5 duhovnikov. Sestanku jc predsedoval gosp. prost Dovgan iz Metlike, ki ie v svojem pozdravnem govoru povdarjal važnost sestanka in omenjal. da je bil pred 42 leti v Gradacu sli-čen železniški sestanek za takrat projektirano belokranjsko železnico. Toda namesto pričakovanih zastopnikov Ogrske jc prišla brzojavka, da Ogrska železnice gradila ne bo. Želi, sedanjemu projektu železnice več sreče.
Prične se razprava o Splošnem« in se stavijo predlogi za: 1. krčenje stelnikov (--- pašnikov), k; so poguba za belokranjsko gospodarstvo, s pogozdovanjem in oranjem; 2. pospeševanje vinoreje s kle-tarskimi tečaji: povzdigo prašičereje, ki je za Belokrajino nujno potrebna; 4. pe-rutninarstvo. ki h: lahko nosilo lepe dobičke; 5. čebelarstvo in (\ domačo obrt.
Navzoči referent dež. odbora za dež. kulturo, grof Barbo, povdarja skrb dež. odbora za Belokrajino: v bližnji bodočnost; sc sklene deželni zakon /.a pogozdovanje belokranjskega krasa. Od .-10.000 K. ki so za letošnje leto dovoljene za izboljšanje travnikov in od nastave dveh strokovnjakov za pregled potrebnih melioracij, bo imela korist tudi Belokrajina. Dež. odbor misli pa tudi na povzdigo prašičereje v Belokrajini, ki je tu zlasti velikega pomena, in bo ustanovil postaje za mrjasce in delil podpore za nakup dobrih svinj.
V teku razprave se predlaga, naj sc vso Belokrajino razdeli v tri glavne gospodarski panoge: podoljsko metliško stran za vinarstvo, noljsko Belokrajino za poljedelstvo in živinorejo, in pogorje za gozdarstvo. Sklene se, da naj županstva izvolijo odbor, ki bo sklical v to svrho posebno anketo.
Godpod vodja črnomaljskega okrajnega glavarstva opozarja na veliko kalu-miteto Belokrajine: na izseljevanje. Pri
LISTEK.
Paul B o u r g e t. — A. K a 1 a n.
(Konec.)
III.
Pri rodbinskih dramah je posebno pretresljivo to. da sc vrše ob najbolj navadnih opravilih, mirno, kakor to zahtevajo lepe hišne navade ali kakor to naši meščani prav dobro pravijo, v najbolj vsakdanjem življenju. Dasi jc advokat vsled srečnih razmer in vsled zavarovalnine ostavil svojim lepo imetje, jc gospa, kakor prej, tako tudi sedaj kot vdova živela in vodila svoje gospodinjstvo čisto skromno, kakor je to pri našem srednjem stanu že od nekdaj navada. Polna strahu, kako da sc snidc s sinom, za kar jc sedaj zadnji čas, šla jc po svoji navadi takoj iz spalnice po drugih sobah, uredila v salonu neke stvari, dvignila liste pri cveticah, hoteč videti, čc so jim pnlili ter jc pri za-storu popravila gubo. Tako je prišla v nhcdfiico, ko ie sluga ravno pripravljal za kosilo. Dve leti. odkar jc umrl gospodar, ic bil njegov prostor pri mizi v obednici ostal vedno prazen. Pričetkom jc bilo to čisto naravno, vsled žalosti; pa tudi poz-
neje jc tako ostalo, ker gospa razen kakega sorodnika ni nikogar vabila. Enkrat pač jc hotela mati s tem prenehati, ko jc bilo izjemoma povabljenih več prijateljev, iu prav takrat jc prišla nekoliko navskriž s Karlom. Zvečer pred onim, obedom, kamor so bili povabljeni gostje, ji jc Karol razodel svoje misli.
»Kako bi bii oče jutri vesel, 011, ki jc tako ljubil prijatelje. Toda prepričan sem, da njegov prostor ostane nedotaknjen, in to ga bo vsaj nekoliko potolažilo. Zdi sc mi, kakor da jc oče še vedno med nami.«
Mati ni sicer nato nič odgovorila, vendar pri mizi ni spremenila dosedanje navade, dasi sc jc njej zdelo to pretirano žalovanje, ki sc z resničnimi čutili več nc sklada. Toda očetovo mesto pri mizi je ostalo tudi to pot nezasedeno. Kako pa sedaj to spremeniti, kako prekiniti z navado, ki jc bila sinu od dne do dne sve-tejša, materi pa tem neprijetnejša, kolikor živejša jc bila v njenem srcu podoba Tou-cauitova? Toda to jutro tik pred zaroko vdova ni mogla več lahko nlcdati tega praznega prostora pred belini namiznim pitoni. Hitro in brez premisleka jc zato rekla slugi:
»Louis, zanaprej več nc botc postavljali lic stola za pokojnega gospoda. Tam bo od sedaj sedela gospodična Monneron. Nato je hitro odšia iz obednice. kakor tak, ki izvrši kako nujno pa neprijetno delo.
letošnjem naboru je manjkalo 76 odstotkov naborno obveznih mladeničev iz Be-[okrajine, t. j. več kot tri četrtine najboljših delavnih moči in gospodarjev je v Ameriki! Leto za letom se izda za Belokrajino do 500 potnih listov, tako, da je ta nesrečna pokrajina tekom zadnjih 10 let ■prišla ob 3000 gospodarjev! Tako ne sme več dalje iti; sicer nc bo več komu pomagati. Zato se 'bo sestavil kataster vseh belokranjskih ; Amerikancev«. Predlaga, naj županstva volijo poseben odbor, ki bo stopil v zvezo z »Amerikanci« ter jih o pravem trenutku pridobil nazaj domači zemlji. Sprejeto.
K točki: kmetijstvo 111 poljedelstvo, se oglasi več govornikov, ki opozarjajo na različne hibe in nedostatke. Vino, ki je do-sedai glavni pridelek Belokrajine, se mora popiti doma. ker ni prometnih sredstev, ki bi dovedla kupcev. Ako kmet proda vino v svoji kleti po 20 vin. liter, predno pride do prve železniške postaje, je žc tako drago, da ga noče nihče kupiti. Sprejme se predlog, da se za Belokrajino ustanovi ena splošna in krajne vinarske zadruge v Semiču. Metliki, Crnomiju in Novem mestu.
Grof Barbo opozarja, da jc za sedaj že zagotovljena zadruga za Semič.
V nadaljni razpravi pride zopet na vrsto izseljevanje. Treba je misliti na to, da Amerikanec, ki je odšel v Ameriko šc kot nedorasel deček, ne bo ostal doma, tudi če se vrue. Saj ni vajen kmečkemu delu, ne razume kmečkega gospodarstva in si ♦or?i doma nc zna pomagati — pa liajd, nat/aj v Ameriko. Zato naj bi se otrokom in mladeničem ne dovolilo izselitve, pač pa s'e storilo vse, da se mladini vcepi veselje do kmetijstva. Deželni odbor naj bi za Belokrajino ustanovil posebno kmetijsko šolo, a v tečajih, da se mladenič nc odteguje predolgo delu na domačem posestvu. Nujno potrebna bi bila tudi gospodinjska šola za ženstvo. Pozdravlja se misel na ustanovitev domače prašičereje, da se tako končno ustavi zanašanje kuge iz Hrvaške.
Nadaljni govornik opozarja na veliko škodo, ki jo povzročajo med ljudstvom preobilni vinotoči in pa pivo. Belokranjcc sam sebi izpodjeda tla z uživanjem piva. Dolenjska železnica je pač pospešila dovažanjc piva in tujih vin, a domače vino ima do žcleznicc tako dolgo pot, da mu cena do tjc silno poskoči. Ob dosedanjih razmerah so se zadolžila vsa posestva iu jc malo kmetov, ki imajo neobremenjeno kmetijo. Belokranjska železnica nam bo z ozirom na vino prinesla velik dobiček, če bomo pametno ravnali, a glavni pogoj našemu vinstvu jc davek na pivo.
Nato poroča g. Skalicky. Vzrok sedanje vinske krize leži v preobilni produk-
ciji; 1 ha obnovljenega vinograda da 70 hI vina, ko ga jc stari dajal .36 hI. Zato so me-rodajne oblasti sklenile, da odslej ne bodo več podpirale zasajanje "rt, pač ipa izvoz vina. Kar sc tiče Belokrajine se bo v vini-škem okraju morda še nekaj malega sadilo, v metliSkem pa se bo zasajanje skušalo zavreti. Za vina enake kakovosti se bo ustanovilo domače produkcijske zadruge, centralna klet pa na-j bi ne bila v Ljubljani. marveč na mestu, kamor sc bo vino izvažalo. Velika ovira belokranjskemu vinu je tudi kletaistvo. ki jc v Belokrajini na najnižji stopinji. Opozarja na vzorno klet v Novem mestu, ki je prva te vrste v Avstriji, in na tamkajšnje tridnevne tečaje; udeležencem naj bi se delile podpore. — Kar se tiče davka na pivo, je šlo državno obdačenje po vodi, pač pa je možno deželno obdačenje. — V Belokrajini se mora 'urediti tudi doba trganja1, kajti seda.i sc trga tu dobre tri tedne prezgodaj.
V nadaljni razpravi sc opozarja ua važnost potovalnih kletarskih tečajev iu grof Barbo pojasni, kako se ima preosno-vati kmetijska šola na Grmu; deželni odbor in država že sedaj podpirata kmetijske tečaje. Gospod c. kr. okrajni glavar omenja med drugim potrebo potovalnega pouka o režnji trt, čemur pritrdi tudi g. Skalicky. Priporoča se nadalje zasajanje sadnega drevja, kjer lc mogoče, ker bi .se le tako prišlo v okom sadnemu hajduštvu. Določijo naj se primerne sadne vrste. Potem se suče razprava okolo predenice in nje zatiranja; opozarja se na vla§ko de-teljino seme, ki Širi pfedenico in zahteva državno nadzorstvo za prodajo detcljine-ga semena. Grof Barbo opozarja na do-tično postavo in preživlja županstva, da pazijo na njeno izvrševanje.
G. Skalickv priporoča pravilno izbiro sadnih vrst in intenzivno gojenje. Na Grmu je sadni strokovnjak, na katerega sc je obrniti za nasvet: za svojo osebo priporoča sadno grmičevje, ki ni občutljivo, na gmajnah pa naj bi sc sadilo žlahtne lešnike. katerih sc sedaj na tisoče stotov uvaža iz Bosne. Drug govornik priporoča sajenje kostanja in nabiranje gob. Lani se je samo iz šentjanške občine na Dolenjskem prodalo za 24.000 kron gob. G. Skalickv opozarja na izvažanje grozdja ter obeča. da bo jeseni priredil tozadeven praktičen ipouk; skrbeti pa bo tudi za ugodno železniško tarifo.
Nato sc preide k razpravi o živinoreji; govorniki opozarjajo na važnost ovac za nekatere občine, katerih reja naj bi sc primerno pospešila in povzdignila; dalje se povdarja glavne ovire dobičkonosne živinoreje: pomanjkanje vode in prometnih sredstev.
G. Lcgvart obširno govori o živino-
Kmaiu nato pa je zopet prišla vsa tresoča se z vzgojiteljico gospodično Monneron, s Heleno, Rene-jem in Karlom. Kako bo Karol gledal to po materi izvršeno neznatno spremembo? Da. neznatno, toda zelo pomenljivo. To je bil prvi prizor koneč-nega dejanja, s katerim završi gospa svoje življenje kot vdova. Ona jc to čutila, zato jc ostala bolj cdzadaj in s svojima tresočima rokama gladila kostanjeve kodre malega Renč-ia... Karol obstane, pogleda mizo, pogleda mater, licc mu prebledi in hitro zarudi. Gospa ga gleda, sc začudi iu tudi ona zarudi, ko vidi. da se Karol vstopi na očetov prostor. Mati ni, imela poguma praviti, kar je rekla slugi in tudi si ni upala reči vzgojiteljici, naj sede na ta stol, ki jc določen za gospodarja iu ki sedaj gre po pravici najstarejšemu sinu. Ko mati namigne Karlu, naj sc vsedc, pogleda jo ta prijazno s solzami v očeh. Ni bil nc užaljen, ne jezen, ker ni spoznal položaja. On ni videl, v kaki zadregi jc bil sluga, ki jc povprašujoč gledal na mater; 011 ni opazil, da nima pred seboj svoje serviete; on jc mislil, da. 11111 ie mati odločila ta prostor, ker jc uganila dvome, ki so se skrivali v njegovi duši. Komaj jc kosil, tako mu jc bilo srce, tako sc mu ic stiskalo grlo. Tudi materi ni dišalo kosilo. To ncsporazumljenje. ki ga jc provzro-čila, se ji je zdelo kakor usodno, prav kakor da bi ji usoda zaklicala: Ne! — Samo
to žcl.io ima, da sc obed čimprejc konča in da čuje od Karla besede, ki mu jih že sedaj ugibajoč bere raz ustnic. Kosilo je končano. Karol počaka, da vzgojiteljica odvede iz sobe brata iu sestro. Tedaj pa ko sta bila sama. objame Karol ves solzan svojo mater, rekoč:
»Oh. hvala, mama, hvala lepa!«
CA i /t
»za
»Zato, ker si meni dala očetov prostor danes, ko jc potekla doba žalovanja. ...Vi si ne morete misliti, kako zelo ste mi vstregli s tem. Ah, treba, da vam prav naravnost govorim: Dalje časa že sem sc bal, oh, odpusti mi!...«
Zamenjaval jc sin nasproti materi »vi« in »ti«, ter s tem kazal, da je padla neka senca na njegovo sinovsko ljubezen do matere.
»Da. bal sem se, da si lepega dne ne domisliš — nikar mi nc zameri, ako ti vse jasno povem, ker sedaj cj te more konec — da bi sc zopet omožila... Ti si mlada, lepa, dobra, in jaz sem videl, kako so matere tri moje sošolce osrečile z drugim očetom ... Tedaj, ko si me ti posadila sebi nasproti na očetov stol. spoznal sem, da si brala misli v moji glavi. Hotela si mi reči: Nadomestni očeta sestri, bratu, meni. — Nadomcstovati očeta, ki jc bii tako duhovit, dober, plemenit, tega jaz nc bom mogel, pač pa ti prisežem, da se bom potrndii za to ...«	;
reji, opozarja na dragocenost gnoja in gnojnice. ki nadomešča draga umetna gnojila. Zboljšanje hlevov je nujno potrebno; deželni odbor rad postreže z deželnim zidarjem. Za zboljšanje travnikov treba najprej delati poizkušnje. da sc dožene primerno vrsto travnega semena. Ženskam je treba pouka o govedo- in prešičore.ii. Postaje za mrjascc so potrebne. Perotni-narstvo in kupčijo z jajci jc treba uvesti.
Na vrsto pride gozdarstvo, Ki je vele-važna gospodarska panoga za Belokraji-no. Predlaga se ustanovitev gozdarske drevesnice za Belokrajino, da se tako vsaj potomstvu pomore do lažjega obstanka.
Nato sc oglasi k besedi zopet gospod voditelj črnomaljskega okrajnega glavarstva in poda sledeče velezanimive podatke: V Belikrajini, ki ima približno tolik obseg kot kamniško okrajno glavarstvo, je za 10.000 lia več pašnikov stelni-kov), kot v kamniškem glavarstvu; zato pa ima kamniški okraj okoli 4000 lia več pel.ia, gozda pa za 16.000 lia več ko Bclo-krajina. Kljub temu pa imajo pašniki y Belokrajini v obče višjo ceno kot travniki, kar jc res narobe svet. Ako pomislimo, da jc površina njive najmanj trikrat toliko vredna kot enaka površina pašnika, laliko sptevidimo, kako nemarno se tu oskrbuje narodno premoženje; iz vseli 55.000 lia Belokrajinc ne morem dobiti niti stalne rente! Prcdno se prične s kultiviranjem Belokrajinc, se mora natančnejše dognati primerno razmerje za različne kulture. — Kako zaostalo je gospodarstvo Belokraji-ne. pričajo tudi ti-le podatki: V enako obsežnem kamniškem okraju je za 1000 gozdnih posestev več in med temi je 1300 takih, ki obsezajo 5—50 ha. medtem ko jih v Belokrajini ni niti 400! Kmetij te velikosti je pa v Belokrajini zopet za 1000 več, kot v kamniškem okraju, kar dovolj jasno govori o neraciouelncni gospodarstvu. O velikanskem razločku v premožnosti kamniških in belokranjskih kmetov govori tudi dejstvo, da jc v kamniškem okraju za .3000 govede in ravno toliko ovac več, ko v Belokrajini, kakor tudi to, da pride v kamniškem okraju že na' vsake tri hiše po en konj, v Belokrajini pa še-le na vsakih 13 hiš. Žalostna priča splošne kulturne zaostalosti Belokrajinc je dalje sledeča statistika: V njej preseza število porodov samo za 7 odstotkov število smrti; 31 odstotkov otrok umre vsled nesnage in nepravilne oskrbe že pred petim letom svoje dobe. Od 100 porodov.jih vidi babica le 58 in pri sto mrličih potrdi zdravnik le 16 smrti. Pljučnica in jetika sta glavni bolezni v Belokrajini — obe posledica slabe hrane iu nepravilnega življenja sploh. Belokranjska ženska sploh nc zna kuhati. K temu pride pomanjkanje vode, slaba, nesnažna stanovanja, gnojišča krog in krog !iiše .td. Ob vsem tem se ne smemo čuditi, da se Belokranjec izseljuje, kar sc godi v vseh gospodarsko zapuščenih pokrajinah, da je postal apatičen in ga morajo drugi buditi iz mrtvila bede. Kranjski kmet je sploh konservativen, kar je v gotovem oziru dobro, ker nepremišljeni eksperimenti v narodnem gospodarstvu niso umestni: to skupno lastnost pa ima Belokranjec s črnim Kranjcem, da hoče najpreje videti uspehe, potem pa posname. Zato naj se v Belokrajini čimprej napravi vzorno kmetijo.
K točki o obrti se priporoča ustanovitev opekarn, apnenic itd.; sedaj se opeka dovaža iz Karlovca. V Črnomlju sc. je ustanovila gospodarska in naselbinska zveza. Deželni odbor naj bi tudi tu pomagal.
Nato prosi^ gospod vodja c. kr.. okraj, glavarstva v Črnomlju, da se govorniki k točki o vodah in cestah odreko besedi, ker drugače ne bo možno končati najvažnejše točke o belokranjski železnici. Zagotavlja, da se deželni odbor najintenzivneje bavi z vodovodnim in cestnini vprašanjem
Belokrajine in se bodo dela v najkrajšem Času za počela.
Nato preide k železnici: v kratkih potezah nariše zadevo in potem na zemljevidu pokaže, kako bi se dala izpeljati železnica. da bi večino zadovoljila in manjšini ne škodila. Železnica naj bi si v Rožni dolini, t. j. sredi gorjanskega pogorja, poiskala najnižjo točko (.340 m nad morjem), od koder bi prišla po 2 km dolgem predoru ravno nad Semičem, 60 m nad cerkvijo, t. j. 316 m nad morjem, v Belokrajino. Z nad Semiča naj se zavije namesto na 'levo v hrib, na desno v dolino, kjer pride z desetimi kilometri že v Črnomelj in z nadaljnimi 16 km v Metliko. Tako bi bila železniška proga le i VL' km dališa od prve, osojniške alternative, imela pa bi veliko ugodnejši razvoj kot slednja; ker bi šla najmanj 12 km popolnoma po ravnem in bi rabila gorske lokomotive k večjem iz Novega Mesta do Lazov. Zato bi pa odpadla lokalna železnica, kot nepotrebna in bi se s tem prihranilo čez tri milijone kron.
Razvije se živahna debata; g. dekan Erzar pravi, da se mu zdi taka rešitev srečna in da bi bila železnica morda že stekla, ko bi se bilo s prvega početka progo tako določilo. Dasi jc doslej vedno zavzemal stališče za osojniško progo, z veseljem pozdravlja predstoječi načrt iz sledečih razlogov: I. se dotika črta vseh obljudenejših krajev zgornje Belokrajinc, 2. je ustreženo z njo zlasti gospodarskim koristim in 3. je dana z njo podlaga za sporazum vseh prizadetih občin, ako so le količkaj dobre volje, in tako možnost, da se železnica le že vendar enkrat prične graditi.
Črešnjcvški župan se z vso silo pro tivi predlagani progi, ki bi pustila na stra ni Črešnjevec in Krvavčji vrh. Somišlje niki mu pritrjujejo, nakar nastanejo hude kontroverze.
C. kr. okrajni vodja še enkrat na tančno pojasni vso zadevo, povdarja, koliko truda .ie stalo, da se jc Še-le študij najnižje proge zagotovil iu opominja k slogi, brez katere bedo šle vse gospodarske pridobitve, ki so Belokrajini namenjene, po vodi, in morda celo železnica. Ko so se duhovi nekoliko umirili, je dal predsednik predlagani načrt na glasovanje; zani jc glasovalo 80 zborovalcev. 1 glas jc bil proti. .'0 zborovalcev jc odšlo ali pa sc odreklo glasovanju'. Nato je bil shod zaključen.
Belokranjcein kličemo: V slogi na plan ! _|__
lovenac i Hrvat.
V četrtek, dne 19. avgusta 1909. .je izšel v >.Slovencu« članek »Slovenad j Hrvat«, ki je obudil splošno senzacijo v slovenskih političnih krogih vsled širb-kosti obzorja m poguma resnice. Članek jc padel med -i as \akor iskra med dolgo na'birano neti-,,viišel je kakor jeklena pest med kresilno kamenje 'spečih misli. Članek neznanega pisatelja je dokument naše politične zrelosti in odločilna izjava, da hoče Slovenec pometati vse politične bergle na stran in hoditi z nogami lastnega prepričanja.	' j
Ko so vrgli voditelji krščanskega s'lb-vensikega ljudstva prvič besedo »triali-zem« v avstrijski parlament, zavladalo-',je veliko razburjenje na Nemškem Dunaju. Audiens anteni Herodes rex. turbatus est, et omnis lerosolvma curn illo. Da, ves nemški Jeruzalem je vstal vznemirjen <po koncu.
Vodilna politična ideja zadnjega fran-coskega cesarja Napoleona lil. (constituer dc nouvelles nationalitčs curopecnnes, basees sur la communautč des races et le conscntement des pcuples) še ni končala svoje historične naloge, kakor jo je započela in izvršila v Italiji, proti volji avtorja samega tudi na Nemškem. Samo
Tedaj pa ko je sicer tako redkobesedni mladenič odkril s hvaležnostjo svoje skrite bolečine, svojo posebno ljubezen do pokojnega očeta in ta strah, da se kak tujec ne vsili v rodbino, tedaj pa je začutila mati, kakor da se je pojavil leden mraz po njenih žilah. Bliskoma je sprevidela žalostno podobo bodočnosti. Ce bi sc ona j udala strasti, ki jo je vzbudila.njena lepota pri petintridesetih letih v srcu Toucaul-tovem in bi ona čez par minut njemu na njegovo prašanje rekla: »da.« tedaj bi se za vselci razšla s svojim sinom. Nikdar bi se mladenič tako živili čustev iu tako navezan na očeta, kakor bi še. vedno živel, ne udal, da bi mu usilili drugega očeta. Nasprotje bi se bilo kazalo vedno tako, kakor sc je pojavilo danes pri mizi. Mati bi morala odločiti novemu soprogu prostor Očetov, katerega se je danes s tako silo polastil Karol v spominu na očeta. Čutila je, da bi ne mogla prenašati pogleda mladeničevega, ako bi ga pregnali s prostora, ki je bil po pravu njegov, ker jc bil on najstarejši dedič imena iu vreden sin svojega očeta!...
hodnjostjo, tako se je borila kot ženska-ljubimka in ljubeznjiva mati. Tedaj pa še vedno v objemu svojega sina, začujc zju-naj zvonček; takoj sc iztrga sinu iz rok hi pogleda k vratom, od koder jc prišel sluga s prošnjo, ako more gospa vsprejett gospoda Georges Toucaulta. Karol ie takoj hotel ostaviti sobo z neko naglico, ki je bila zanjo migljaj.
Ostani tukaj,« reče gospa Ligier. ter ga prime za roko bridko zmagujoča. Tedaj pa reče slugi:
Povejte gospodu Toucaultu. da uri je popolnoma nemogoče, da bi ga vspre-jcla in da niu bom že pismeno sporočila.«
In ko sta bila mati in sin zopet sama, objela jc vnovič sina in vzdibnila:
»Nc! Jaz se več ne poročim. Nc dam vam druzega očeta. Ne morem, da bi ti trpel zaradi mene. Tega ne morem.. Jaz imam vas dovolj, vi pa mene v ljur bcznl!«
Dasi jc bilo gospej neizmerno težko v njenem srcu. vendar toli plemenite radosti šc ui nikoli okusila. Ko je pogledala sinu v oči, spoznala jc, da jc po nagonu nien sin razumel vse!
izraz iste ideje predstavlja naš trializem, ' ki se bori za veliko jugoslovansko kraljestvo pod habsburškim žezlom. Ze češki grof Belcredi je sanjaril o avstrijski kon- ' federaciji, obstoječi iz petero, po personalni uniji združenih kraljestev. Bismarck je takoj spoznal vrednost ideje in jo prikrojil v ruskem smislu. Pridobil jc zanjo Beusta, Belcredijevega naslednika, potem Deaka, oziroma Andrassyja in reduciral Bclcredijev kvinkvalizem na dualizem (J 867.).
Najmanjši med jugoslovanskimi narodi — zatirani narod Slovencev, se je prebudil najprej in se prvi pripravil za boj z notranjo organizacijo, s kakoršno sc ponašajo komaj najkulturnejši narodi. Mali harod-jutiak se je prebudil in vstal, kakor da bi ga klical neki notranji, čaroben glas: Et tu, Betlehem terra Juda, nequa(iuam ininima es in principibus Juda; ex tc enim cxict dux, qui regat populum .meum šrael. Isti občutek je izrazil letos v deželni zbornici dr. Krek s svojim stavkom o nioraličnem prvenstvu Slovencev.
Odkod je zaje! dr. Krek to moč, ki je ustvarila tako organizacijo? Ležali so pred nami dogodki iti krožile struje. Prišel je mednje filozof močnih misli ter jim dal smisel in smer. Dr. Ktek je posegel v zakladnico krščanstva in vzel tisto silo, s katero je premagalo krščanstvo svojčas tudi poganski svet. Jezus, sin ubogega tesarja in ustanovitelj krščanstva, je začel oznanjati svoj božanski uk med priprostim ljudstvom, iz ljudstva ie zrasla moč krščanstva v boju proti imperatorjem in patricijem. Ravno tako so zaklicali naši voditelji: Cerkev naj zajema svojo moč iz ljudstva! Ce organizirano ljudstvo izroči svojo moč Cerkvi, katera moč bi 'mogla potem preprečiti prihod kraljestva božjega na zemljo, da se izpolni rek o enem hlevu in enem pastirju? Kajti dvema gospodoma ne more nihče služiti. S tega Visokega stališča je bila pri nas tudi izrečena beseda, da bi se verstvo, oziroma organizacija verstva popolnoma odtegnila vplivu posvetnega vladstva. Mnogi se s to mislijo še ne morejo sprijazniti. Vsem tistim sc začiie daniti, če še enkrat pre-čitajo navedeni članek »Slovenac i Hrvat«, da občutijo neznosne verige konkordata. Nc katoliški škofje, ampak Kalviuci in Judje odločujejo o usodi katoličanov, o usodi naših bratov Hrvatov. Podobno se godi pri nas v katoliški Avstriji, kjer vlada pruski protestantizem. Vsi prijatelji ljudstva smo se veselili novega, ljudskega parlamenta, češ. v njem se bode bila odločilna in zmagovita bitka katolicizma proti svobodomiselstvu in protestantizmu, ki ic najhujši sovražnik katoliške Cerkve in Slovanov. Samo Bismarckov pruski protestantizem je oprtil narodom neznosno breme oboroženega miru. Katolicizem izvrši samo osvobojevalno delo, ako zdrobi premoč prusaštva, in vsi narodi ga bodo slavili. A kaj se je zgodilo v ljudskem parlamentu? Nekateri katoliški Neinci so se vdinjali pruskemu, pročodrimskemu protestantizmu. čigar prvi in zadnji cilj obstoji v popolnem porazu katoliških Slovanov. Pojdimo naprej, v srednjo Evropo, v Italijo, Nemčijo, Francijo, povsod vidimo 'sramotno prikazen, da vladajo katoliškim večinam biczverske klike. Precej srednje katoliške Evrope ječi v verigah neznatne, brezverske manjšine. To je jedro problema, vse drugo je preračunano zgolj na 'to, da odvrne pozornost in skali čisto vodo. Dr. Krek jc našel ključ do moči, ta ključ odpre vrata katoličanstvu cele srednje Evrope: cerkev naj zajema svojo moč iz ljudstva! Kdor je razumel, bode želel hitrejšega, bolj koncentriranega dela. da nas dogodki ne prehitijo. Za zdaj smo Slovenci omejeni samo nase, a ponosno smemo reči, da smo sc prvi pripravili za boj, tako smo postali pijonirji, elitna garda katoliške ideje.
Da razširi svoje kroge, potrebuje dr. Krekova ideja krščanske demokracije več moči; več mase in materije. Živimo v času ekstremnega materijalizma, ko nc zadošča, da sc resnica samo pove in da pade vse pred njo na kolena. Najprej sc mora resnica oborožiti, obdati z močjo, samo močna resnica zmaga! To je filozofija dogodkov. filozofija dinamičnega idealizma, ki uči. da se mora ideja najprej dinamizi-rati. obdati z močjo, prcdno stopi pred ljudstvo in svet. Krekova ideja postane zmagovita sila v evropski politiki, ko se dinamizira z milijoni katoliških Jugoslovanov.
Na pomoč nam prihaja krasna harmonija idej in dogodkov! Močna evropska struja dela za prihod kraljestva božjega na zemllji: Tolstoj. društva za etično kulturo itd. V tem iskrenem in splošnem kulturnem razpoloženju se zasliši v srcu Evrope, na obali Adrijc klic po trializmu, klic po združenju zdrobljene ljudske enote.
Kaj kličete? Odprite cči in poglejte!« odgovarja neviden glas, »Saj sem vas že združil. Druži vas v neločljivo enoto mogočno kraljestvo, kraljestvo božje, kraljestvo vaše matere katoliške cerkve!«
Bratje Hrvatje, saj že imamo svoje skupno kraljestvo, nosimo ga že stoletja v svojem srcu in vidno pričajo o njega slavi
in moči ponosni stolpovi naših cerkev. Kakor mi' čutimo v sebi moč iu edinstvo tega kraljestva, tako ga naj občuti tudi ves drugi svet. V to namen predlagam:
Osnuje naj sc takoj pripravi javni odsek Slovencev in Hrvatov za I. j u g os I o v a n s k i katoliški shod!
Morda pripravi impozantna manifestacija pot, morda se potem manifestira skoro že drugič to obstoječe naše jedin-stvo tudi politično — potom trializma.
Argus.
Dvojno slavile vrh svetega Gregorja pri Ribnici.
Dvakrat se je zadnji teden krasilo ležeči Sv. Gregor pri Ribnici odel v slavnostno obleko. Toliko mladega sveta v tako kratkem času vrli Gregorci niso še videli. Dan 15. in 22. avgust ostane gotovo v neizbrisnem spominu celi obširni ribniški dekaniji, posebno še pošteni, zavedni fhladini.
I. Sestanek dekliških Marijinih družb dne 15. avgusta.
Na Veliki Šmaren se je blagoslovila nova zastava Marijine družbe gregorske. Blagoslovljenja so sc udeležile Marijine družbe iz Ribnice. Sodražice in Velikih Lašč (z zastavami), z Velikih Poljan in Dolenje vasi. Vseh skupaj gotovo čez 800. Blagoslovil je zastavo preč. g. kanonik K r ž i č in je ime! Marijinim hčeram duhovito zamišljen govor. Poseben sijaj je dajalo celi slavnosti, da se je vršila pod milim nebom v ljubko prirejenem šotoru, v katerem je bil popoln oltar s kipom Brezmadežne. Zastava je krasno delo gospodične Josipine Repše v Ljubljani, po načrtu slikarja Mateja Trpin, ki je tudi prav lično naslikal kar na svilo zastave Brezmadežno in sv. Klaro, drugo zavet-tiico gregorske družbe. Okrog Brezmadežne so v vezene lilije in šmarnice, okrog sv. Klare, posebne častivke Najsvetejšega, pa vinska trta in pšenično klasje. Zastava z vsemi pritiklinami stane do 1200 kron. Bodi zastava Marijine družbe Marijinim hčeram in vsi župniji gregorski vodnica do zmage in večne slave! — Bil je to lep dan za dekleta ribniške dekanije. Kar žarelo jim je z obraza veselje in ponosna zavest, da jih je na stotine in stotine, ki pod skupno zastavo in pod skupnim varstvom Brezmadežne služijo večni Resnici.
II. Shod mladeničev ribniške dekanije dne 22. avgusta.
Ko bi bilo krog Sv. Gregorja kaj liberalcev, pač bi bili debelo gledali, kako so to nedeljo od vseh strani skupaj vrele krepke vrste fantov na okrašenih vozovih s plapolajočimi trobojnicami in zastavami in deloma tudi peš v mnogoštevilnih četah! Kaj takega ni še videla ribniška de-kanija. V Ribnici so liberaKci za svojo sokolsko veselico po ulici lovili dečke, da so jih uniformirali med prepičloštevilnimi sokiski naraščaj, ker jih je bilo sram svetu kazati, kako malo imajo naraščaja — tu pri Sv. Gregorju pa se na vabilo voditeljev ljudstva zbere čez 600 fantov, čez 200 mož in cele množice čez 1000! To je sila idej. — tam krmižljavih in ničvrednih •tu svežih in mladih, potekajočih iz večne Lepote. Pred cerkvijo sta navzoče prisrčno pozdravila gregorski župan g. Oblak in domači župnik g. Krumpestar. Nepopisno navdušenje pa nas je navdajalo, ko smo pri sprevodu iz cerkve gregorske v spremstvu Najsvetejšega gledali te krepko stisnjene vrste mladih ljudi, fantov v cvetu let, polnih upanja in zlatih nad, poštenih, zdravih, pogumnih. — Dobrepolj-ski Orli so nosili nebo nad prevz. Zakramentom in tvorili častno stražo ob straneh, sodraški pevski zbor »Glas« pa je pod vodstvom g. župnika Travna vneto prepeval tned sprevodom in med litani-jami. Služba božja se je vršila na prostem v lično prirejeni kapelici. Celebriral je g. Luka Smolnikar iz Ljubljane.
Po končani službi božji jc v imenu pripravljavnega odbora shod otvoril in zborovalce pozdravil ribniški kaplan g. O r e h e k. Z vzklikom in med velikim navdušenjem je bil za predsednika shodu izvoljen drž. iu dež. poslanec g. Jaklič, ki v daljšem pozdravnem govoru mladeniče opominja k samovzgoji, vztrajnosti m pogumnosti. Nato so zborovalci navdušeno zapeli slovensko manifestacijsko pesem »Lepa naša domovina«. Prvi govornik g. Luka S m o 1 n i k a r iz Ljubljane je v enournem predavanju poljudno in prelepo spodbujal fante k veselju do učenja, do čitanja, do agitacije. Najlepši se nam jc zdel pasus, ko jc kazal na štajerske fante in klical našim fantom, naj jih posnemajo v političnem podrobnem delu. Po končanem predavanju je ribniški pevski zbor rod spretnim vodstvom ribniškega orga-nista g. Sicherla virtnozno zapel Alftževo pieleno obmejno pesem, nakar je drugi govornik g. J. Kalan iz Ljubljane vzpre-jemljivim srcem govoril o ljubezni do domovine slovenske, majhne in od tujcev
zaničevane, a od nas tako prisrčno ljubljene. Dobri, za sveto slovensko stvar tako goreči govornik je žel obilno pohvale in navdušenega pritrjevanja. In kaj nato? Morda bi kdo mislil, da so naši fantje zbežali, ko je gospod govornik udaril po pijancih, pijančevanju, žganju in alkoholizmu snloh. O ne! Pa še prav z veseljem so ga poslušali, ker je g. Janez ncovrgljive resnice o škodljivcu alkoholu povedal tako dovtipno iu poljudno, da bi ga bili poslušali še dalje! Nato je po zborovališču za-donela mogočna pesem obilnoštcvilnega sodraškega pevskega zbora, ki jc bila nekakšen uvod k šesti -točki programa. Nastopili so namreč kot govorniki fantje sami: v imenu Ribnice je pogumno in prav lepo govoril Matija O b r s t a r iz Ribnice; v imenu Dobrepoljcev jc Adamič Andrej, Orel v uniformi, s čustvom in prisrčno deklamiral nalašč v ta namen zloženo lepo Balohovo pesem; Anton Pogo rele c je v imenu Stružanov razvijal lepe mislil o samoizobrazbi fm neustrašenosti pravega fanta. — Kakor električni tok nas je nato prešinil govor potoškega g. kaplana Š k u 1 j a o značajnosti. Judcžcv ne maramo, izdajalci, ki so danes tukaj, jutri tam, naj zapuste naše vrste, če jih je kaj med nami! Frenetično ploskanje jc pričalo, kako se s temi besedami strinja ves shod. — Poljanski župnik g. L a v r c n -č i č je nato pozdravil tudi navzoče može in stud. iur. g. Josip 11 c jc ves shod v toplih besedah pozdravil v imenu akade-mične mladine, nakar je predsednik g. poslancc Jaklič zaključil zborovanje.
Za skiep so nastopili šc dobrepoljski Orli. Izvajali so prve štiri proste vaje z veliko elcganco; zadnji nastop, v štirih vrstah vsaka vrsta posebno vajo, jc privabil salve aplavza. Marsikakšcn mladenič je z neko zavistjo gledal krepke Do-brepoljce v rdečih srajcah, češ. ko bi se pač že tudi pri nas kmalu ustanovil ponosni Orel!
Bog daj. da bi bilo seme. ki sc je ta dan sejalo pri Sv. Gregorju, padlo na rodovitna tla in obrodilo prav mnogo bogatih sadov!
Šulvereinska šola na Rečicah.
Prišedši s kratkega potovanja, na katerem sem izvedel, da se me v svoji lju-beznjivosti 'spominja nemški list Got-tscheer Bote«, zopet na svoj dom, poiskal sem dotičuo številko kočevskega novinarja. v kateri sc nahaja dopis iz Čer-mošnjic s poetično-elegijsko navdahnjeno vsebino, ki se tako-le pričenja: »Es rast der Sec und \vill sein Opfer haben.'< — Gospod dopisnik nadaljuje »von der \vahn-sinnigen Hitze-< — o besnem hujskanju, ki sc vprizarja — po mnenju njegovemi — od slovenske sttani proti na novo ustanavljajoči šoli nemškega Scliulvereina, katera se prične s prihodnjim šolskim letom, na Rečicah v semiški župniji. Pri tej hujskariji igra prvo vlogo — čujte in strmite! — semiški dekan »ein deutschcn-hasser erster Art, der in sciner Pfarre kei-ne deutsche Schule dulden v ill.«
Pomudimo se torej čisto mirno brez vsakega nemškega »NVahnsinna« pri nameravani nemški šulferajnski šoli in poglejmo način njenega ustanavljanja, na kraj njene otvoritve in slednjič njeno potrebo.
1.	Način. Govorilo se je žc dalj časa, da namerava nemški šulferajn, ki je postal v novejši dobi jako agilen, pričeti s svojo nemško zasebno šolo na Blatniku (Russbach) v črmošnnjiški župniji, kamor se bodo vabili tudi slovenski otroci iz sc-miške župnije, ki bi utegnili dišati po kočevski krvi. A da se bode ta šola in sicer nemška ustanovila v popolnoma sovenski vasi, kjer ni niti eden otrok zmožen nemške besede, o tem se nam še sanjalo ni. Zato je bilo pa treba delati skrivaj, ljudi pridobiti, da se vjamejo za nemško kulturo, na lep način s prošnjami in obljubami, seveda na tihem, da oni. ki imajo ali bi po vsi pravici vsaj morali imeti besedo pri enakih ustanovitvah, ne zvedo prenaglo o nakani.
In res, to se jim jc posrečilo izvan-redno dobro! V Semiču smo izvedeli o nemški šulferajnski šoli deset dni potem, ko je bilo ijudlstvo za šolo žc pridobljeno in najemninska pogodba za začasno šolo podpisana.
2.	Kraj, na katerem sc šulfcrajnska šola ustanavlja, je razen treh hiš, ki spadajo pod črmošnjiško župnijo, slovenska vas Rečica, kar dokazujejo matične knjige semiške župnije. Da pa znajo ljudje, ki stanujejo ob meji Kočevarjev, tudi kočevsko narečje, razumljivo je samo ob sebi, tembolj, ako se pomisli, da se ženijo med esboj 'tudi s sosednimi Ko'čevarji in nasprotno. Saj to se dogaja povsod ob mejah.
A da bi bil navadni občcvalni jezik, ki se ga poslužuje ljudstvo v domačem občevanju kočevski, to se mora naravnost zanikati, kajti potem bi morali kočevsko narečje znati in govoriti tudi otroci. Toda dejstvo je. da olroci ne znajo niti kočevskega narečja niti nemškega jezika, temveč govore iu molijo z odraslimi vred po
lepi krščanski navadi, v slovenskem jeziku, kakor drugi župljani semiške župnije.
Zato pa čisto mirno, a odločno lahko zapišem:
3. Nemške šulferajnske šole na tem kraju ni potreba, ker nemške šole so le za nemške otroke, ne pa za slovenske, ki nimajo do trirazredne šole v Semiču nad štiri kilometre po vedno odprti okrajni cesti.
Če pa hočete vendarle ostati pri svoji trditvi, češ, da je kljub navedenemu izvajanju in dokazovanju nekaj Kočevarjev raztresenih med Slovenci v sem. župniji, vam odgovarjam ravno tako naravnost in odkrito: Po celi čtmošnjiški in poljanski dolini so naseljeni tudi Slovenci. V Srednji sicer mali vasi (Mitterdorf) imate kar pet slovenskih gospodarjev! Možje Kočc-varji. kaj pravite na to? Ali bi ne bilo potrebno tudi tukaj — po vašem ključu --slovenske obmejne šole?
Po teh pojasnilih sc pa mora človek nehote vprašati: kaj pa je storil semiški dekan, da si je zaslužil izrazit naslov »Deutschhasserja argster Art«?
Storil je to, kar bi bil po njegovih mislih v podobnem slučaju storiti dolžan vsak duhovnik --- tudi kočevski! Šel je vprašat svoje župljane, ko je izvedel za zasnovano nemško šulferajnsko šolo, na Rečice, da mu povedo, na kak način mislijo, da se bodo odslej njihovi slovenski otroci podučevali na nemški šulferajnski šoli v krščanskem nauku in v katerem jeziku? A Rečicarji so odgovorili, da bodo svoje otroke pošiljali še zanaprej, dasi-ravno bodo imeli v vasi nemško šulferajnsko šolo, h poduku krščanskega nauka v semiško šolo. Sovražnik Nemcev najhuje vrste je bil s tem odgovorom zadovoljen, samo dostavil je še, da želi le. naj bi očetje in matere ostale pri dani obljubi — mož-beseda, ker drugače bi moral tudi sam prositi vč. kn.-šk. ordinarijat, da posreduje za prestop Rečicarjev in Seljanov h kaki nemški župniji v Čermošnjice, ali pa v slučaju. da bi se jih Cermošnjičarji branili, na Planino (Stockendorf), ki je poldrugo uro od teh vasi oddaljena, kajti župnija setni-ška jc slovenska in upajmo, da taka tudi ostane.
Sicer naj bo na tem mestu enkrat za vselej pribito: Kljub napadu kočevskega novinarja, ki v uvodniku iste številke ko-ketuje z vsenemškimi nacionalci zatriuioč, da so bili ti s shodom »Bauernbundlerjev« one 18. julija pri Stari cerkvi na Kočevskem — prav zadovoljni, se lahko po-vdarja:
V	Semiču jc bilo žc dosti Kočevarjev ne glede na njihovo narodnost spovedanih zlasti v postu iu adventu, tudi za časa župnikovanja /sovražnika Nemcev najhujše vrste«, ki ni niti sam niti kdo izmed njegovih gg. duh. pomočnikov odganjal od spovednic nemških Kočevarjev. četudi niso bili njegovi župljani. To v dobrohotno uvaževanje!
A drugače pa ostajam tudi z najnovejšim okraskom svojega imena kot »sovražnik Nemcev najhujše vrste« slavnemu uredništvu kočevskega novinarja z odličnim spoštovanjem udani sluga M. Erzar, dekan.
RomanJe Slovencev v slavni Revelaer.
H a m b o r n o b R c n i, 21. avg.
Veliko čast in veselje smo užili tukajšnji Slovenci na veliki Šmaren. Presvetli gospod kuezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič ie v četrtek, 12. avgusta prišel sem obiskat našega g. župnika komornika, dr. Lackmanna, iu svoje rojake. S tremi kočijami smo sc peljali od kolodvora Oberhausen skozi Buschhausen in Najmil v Hamborn. v prvi štirje zastopniki našega slovenskega društva sv. Barbare v društvenih oblekah, v drugi dva slovenska kaplana iz Hochhcidc in Moers in eden zastopnik tamošnjih Slovencev, v tretji duhov ni predsednik našega društva, naš župnik in premilostni gospod kuezoškof. V petek ob sedmih jc presvetli maševal v kapelici tukajšnje bolnišnice ter vse pričujoče nagovoril; ob polenajstih je obiskal svoje rojake, pa druge Avstrijce v bolnišnici, ki so bili zbrani v treh večjih sobah, in z vsakim jc ljubeznivo govoril. V petek popoldne ga je naš predsednik zopet z vozom peljal po obširni hamborski občini, kjer je pregledal farne cerkve in obiskal župnike, ki dobrohotno skrbe za nas Slovence ter jc pregledal obširne naselbine, kjer mi prebivamo. Tako se jc presvetli vozil po Bruckliauscn, Marksloh sv. Pavel, Marksloh sv. Peter. Šmidthorst-Naj-mil in Obermarksloh. V Šmidthorstu jc zopet v bolnišnici nagovoril 20 rojakov. V Obermarkslohu v cerkvi jc pozdravil Slovence in imel navdušeno pridigo. Ker je bila pridiga po celi občini skrbno naznanjena, ie bila cela velika ccrkev polna Slovencev. kateri so z veseljem slišali nad-pastirja svojega naroda na tujem; škof jc bil ves ganjen. V soboto zjutraj in popoldne jc spovedoval v hambornski cerkvi.
V	nedeljo, na veliki Šmaren, je presvetli ob pol šestih maševal za romarje,
ker ta dan se je imela opraviti hamborn-ska procesija na božjo pot v Kcvelaer, katera je za severovzhodno Nemčijo, kar jc Brezje za slovenske dežele. Ob pol sedmih je škof opravil blagoslov za romarje in potem se je uredila procesija do najmil-skega kolodvora; škof je korakal sredi svojih rojakov. V Najtnilu se je prvi posebni vlak z Nemci in Slovenci odpeljal ob 7 uri 57 min., drugi s Poljaki ob 8 uri 41 minut. Prišli smo s prvim vlakom v Kcvelaer ob desetih in takoj šli v farno cerkev blizu kolodvora, kjer se jc za nemške in slovenske romarje brala sv. maša. Zc pri kolodvoru so nas sprejeli v obilnem številu drugi rojaki, ki so se iz drugih krajev rurskega premogarskega okraja isti dan z navadnimi vlaki napotili v Kcvelaer. ker jim je bilo v časopisu naznanjeno, da bo letos presvetli gospod kuezoškof ljubljanski hambornsko procesijo spremljal v Kevelaer in tam pridigoval in spovedoval. Pri sv. maši v farni ccrkvi smo sc z Nemci menjali v petju, in potem je škof pridigoval. Medtem so prišli liambornski Poljaki z drugim vlakom!; v velikanski procesiji so nato Nemci, Slovenci s škofom, in Poljaki priredili slovesen vhod v mesto iu v veliko Marijino cerkev pri milostni kapelici, kjer je škof zopet dal blagoslov z Najsvetejšim. Popoldne ob pol treh smo se zopet zbrali pri milostni kapelici in šli na križev pot. ki se nahaja pred mestom v senčnem drevoredu, vsaka postaja ima svojo čedno kapelico; dvanajsta postaja je Kalvarija pod velikim drevesom. Tam je na vznožju križa kamnata pi ižnica, kjer jc škof imel glavno pridigo. Po križevem potu, na katerem jc nas Slovencev bilo okolu 800. so škof in trije drugi gospodje nas spovedovali. Zvečer od poldevetih do polenajstih smo sc z baklja-mi zbrali na prostoru pri milostni kapelici in neprenehoma peli priljubljene Marijine pesmi in litanije skoraj z vsemi odpevki po vrsti. Silno ljudstva je bilo ta dan in zvečer zbranega v mestu in okoli kape-licc. ker prišlo jt 30 posebnih vlakov. Nas Hamborncev je bilo 2000. Vsi brezštevilni romarii so zvečer z bakljanii hodili po prostoru okolu milostne kapelice in vkup peli in molili nemško, slovensko, poljsko in holandsko. V pondeljek od štirih jc škof zopet spovedoval, ob pol šestih je v cerkvi redovnic sv. Klare maševal. Cerkev je bila natlačena Slovencev; pri sv. maši smo peli. naš duhovni predsednik je molil iu škof nas jc vse skupaj obhajal; po sv. maši jc škof imel govor, in potem ga je v našem imenu predsednik zahvalil za ljubeznivost, s katero je prišel priproste delavce svojega naroda na tujem obiskat in za njih delat.
Ob pol devetih smo se zopet pri milostni kapelici zbrali za slovo in v procesiji šli na kolodvor; ob poldvanajstih smo bili v Najmilu. po dvanajstih v liambornski cerkvi, kjer jc škof zopet imel nemško pridigo za vse romarje in druge. Popoldne ob štirih sta iz Hochheide ob levem renskem bregu prišla župnik in slovenski kaplan z vozom po premilostnega gosp. škofa; tam je v cerkvi ob 6. rojakom imel pridigo, prišli so v obilnem številu; drugo jutro jc škof spovedoval in se potem z Duisburga čez Diisseldorf in Kolin peljal nazaj v domovino.
Tudi na temle mestu sc presvetlemu gospodu knezoškofu zahvaljujemo za preveliko ljubezen iu gorečnost, s katero nas je na tujem obiskal, z nami občeval in za •nas delal. Bog mu to naj poplača tisočkrat; nam pa letošnje romanje v Kcvelaer ne bo izginilo iz spomina!
Brezje.
Bratski odsek!
Sila, ki oživi ia našo organizacijo, nam ne da počivati. Po lepih kamniških dneh — nič odmora! Vedno naprej! Lattslko leto se nas je zbralo na Angeijsko nedeljo lepo število na Brezjah. Takrat smo sklenili, da se zberemo vsako leto na ta praznik pri Kraljici nebes. Obljuba dela dolg. Dolžnost naša je, da ta dolg poplačamo. Zato Vas vabimo, dragi bratje, da pohitite tudi letos 5. septembra z nami tja gori, kjer časte tisoči in tisoči leto za letom mogočno zaščitmico našega naroda in tudi naše organizacije. Samo vabimo, nič ne silimo. ker želimo, da ni to toliko zunanja, ampak manifestacija naših src. Spored jc približno sledeči:
I.	Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 7. uri.
II.	Po prihodu na Brezje sveta maša in skupno sveto obhajilo. (Brate, ki pristopijo k mizi Gospodovi, prosimo, da opravijo sveto spoved žc doma.)
III.	Po sveti maši kratek shod.
IV.	Takoj nato odkorakamo v Radovljico. kjer imamo	♦
V.	Skupno kosiio.
VI.	Po kosilu slušnja za popoldanski javni 'nastop.
VII.	Javna telovadba.
VIII.	Po javnem nastopu kratek odmor, nato odhod domov.
iBratJe naj pridejo v uniformah. Tisti seveda, ki jih imajo. Glede javnega nastopa bo dal šc natančna navodila vaditeljski zbor. Pa vemo število udeležencev, prosimo, da sc nam zanesljivo na'znanijo do 29. avgusta.
Na zdar!	Z. T. O.
Dirka.
Jubilejna tekmovalna dirka dragoncev 5. drag. polka dne 22. avgusta na polju pri Lescah. — Smrt dragonca.
Dne 22. avgusta popoldne ob 3. uri se je vršila jahalna dirka dragoncev 5. dra-gonskega polka, kojega imejitelj je Nikolaj I., car ruski. Dirka se je vršila na širnem polju pri Selcih, pol ure od Radoljicc. Dirkališče samo obsega velike travnike, ki se semintje valovito dvigajo. Vmes sc nahajajo majhni gozdiči.
Na dirkališču so narejeni umetni jarki, široki tri do štiri metre. Napravljena jc tudi dva metra visoka živa meja.
V sredi je paviljon odet s črno-žolniti-mi preprogami za zbrane generale in štabne oficirje. Med mnogimi drugimi so navzoči ekscelenca general infanterije Oskar Potiorek, feldrnaršalleutnant Karol Tcr-sztyanszky v. Madas, generalmajor Val-ter v. Sagburg; podpolkovnik, poveljnik polka. Oto Berndt, in nmogi drugi. Poleg paviljona igra vojaška godba. Ob strani diikališča na vzvišenem prostoru je določen prostor za občinstvo. Zc pred določeno uro se je zbralo na stotine ljudstva iz cele okolicc. in mnogo tujcev. Za občinstvom je nešteto voz, kožij, avtomobilov.
Dirka sc prične nekoliko po 3. uri. Vsi jezdeci-tekmovalci imajo preko ramen segajoče raznobarvne trakove, da jc mogoče žc od daleč spoznati iu opazovati posameznike. Dirkalne barve so: bela, višnjeva, zelena, višnjevo-bela, rumena, rdeča. Distanca pri dirki jc določena na 4000 metrov.
Vojaška godba zaigra, iz gozdiča sc prikažejo jezdeci, ki sc na določeno znamenje spuste v dirko. Ljudstvo nestrpno pričakuje izida in občuduje njihovo smrt-uonevarno dirko. V divjem teku konji z največjo lahkoto preskakujejo široke jarke in visoki plot.
Kar naenkrat pa sc prikaže izza žive meje konj brez jezdeca, ljudstvo opazi nesrečo. Konj dirja z drugimi jezdeci dalje. Za jarkom pa je obležal nezavesten dra-gonec Sprochar. Ohrnil jc konja preveč na desno preduo je imel skočiti čez jarek iu meio, tako, da jc ravno s čelom zadel v bližno drevo. Dirka se vrši dalje, od vseh strani hite ranjencu na pomoč. Na licu mesta navzoči sanatetni oddelek ga naloži na voz in odpelje. Proti večeru ga hočejo poslati v Ljubljano v garnizijsko bolnišnico. a predno ga oddado na vlak. jc umrl. Pretresel si je bil možgane. — Oče ponesrečenega je rodom Kranjec, sani pa jc živel večinoma na Dunaju. Je najboljši jezdec celcga regimenta. Na Dunaju je bil prvi jahalec na srbskem dvoru. Cel regiment žaluje ob njegovi smrti.
Pri tej dirki je zmagal nadporočnik Bregant, ki je pri eskadronu v Mariboru. iDribil je prvo darilo in pozneje še dve drugi. Zmagalec uživa svetovno ime. Tovariši pripovedujejo o njem, da ima doma častnih daril v silni vrednosti. Tudi pri poslednjih dirkah se je zgodilo več manjših nesreč. Pri zadnji dirki se je težko ponesrečil tudi nadporočnik grof Auersperg. Ob jarku, kojega je imel preskočiti s konjem, se mu je konj menda spodrsnil, pri sedlu nekaj odtrgalo in grof je padel s konjem na tla. Konj se je na grofu parkrat obrnil, se dvignil in oddirjal. Grof je zadobil težke notranje poškodbe, s sanitetnimi vozom so ga odpeljali iz dirkališča. Sliši se, da je sicer nevarno poškodovan, a ne smrtno.
Poleg nadporočnika Breganta so dobili častna darila tudi nadporočnik Sparo-\vitz in poročnik Michcl.
Častna darila so poslali: Ekscel. gro-fiiiji Degenfeld. Schouburg. Danic regimenta. ekscel. Potiorek, grof Wurmbrand itd., itd.
Opomba. Kakor smo od druge strani izvedeli, dotični dragonec šc ni umrl, ampak leži v nezavesti.
Llnbllanskl obtlnskl svet.
L j u b 1 j a n a . 23. avgusta.
Zupan Hribar se spominja raznih bivših občinskih svetnikov Grošlja in prelata Rozmana. Grošelj je bil občinski svetnik od I. 1894 do I. 1908. rajni prelat Rozman od I. 1888 do 1. 1891. — Na to naznani, da jc zaradi rodbinskih razmer odstopil občinski svetnik Bergant. Dovoli se subpar-celacija Josipini Kosovi in Babiču. — Ker prične poslovati mestna zastavljavnica žc 1. novembra, se razpišejo službe blagajnika (2400 K), likvidatorja (2000 K), dveh cenilcev (po 1000 K), skladiščnika (1200 K) in sluge (900 K). — Stavbena in tesarska dela pri zgradhi nove obrtne šole sc oddajo tvrdki F. Supančič za vsoto 519 tisoč 183 K, odkloni se za 16.524 kron ce-
nejša ponudba Valentina-Scagnettija. Kleparska dela sc oddajo tvrdki A. Vodnik /a 17.021 K 40 v. Proračun sc je prekoračil za 18.481 K 41 v. Za obnovitev obloč-nic za mestno cestno razsvetljavo sc dovoli kredit 7000 K. — Odobrita sc pred-doga l.ikožarja in Rotlila, za razsvetljavo Ižanske ceste in Ceste na Rožnik. Župan je prezrl dati na glasovanje dr. Svigljev predlog za boljšo razsvetljavo tiste ceste, i.: vodi izpod Tivolija mimo drsališča na Blei\veisovo cesto. Odobri sc samostal-ni predlog občinskega svetnika Rotlila, nuj sc župan pogaja glede na pridobitev iu ohranitev rimskega zidov ja Na Mirju v ozadju nove c. kr. državne obrtne šole.
Nenavadno dolgo >c trajala nedeljska Bienerthova avdijenca v Išlu pri sivolasem vladarju, cesarju I"rane .ložefu I. Avstrijski ministrski predsednik jc poročal malone tri :irc vladarju o položaju v Avstriji* o zadnjih politiških dogodkih in o vladnih načrtih. O avdijenei je izšlo poročilo. ki ga jc narekoval brez vsake dvojbe Bienerth sam. Naglaša, da jc poročal o ministrskih svetili 18. in 19. avgusta. o položaju, kakršen jc po Glabinski-jevi konferenci. V prvi vrsti se gre za zasedanje češkega deželnega zbora. Bienerth smatra položaj optimistično, ker zavzemajo po Bicnerthovcm nmcniu slovanske stranke nekoliko prijaznejše stališče nasproti vladi. Ako se posreči, da sc konstituira češki deželni zbor, se skliče začetkom oktobra državni zbor. Pred vsem se bo pečal z novim finančnim načrtom, ki ga zdaj izdeluje Bilinski v Išlu. Dežele dobe nekoliko znižani državni prispevek, ker odpade povišanje davka na pivo. Vlada od škoduje dežele tako, da jim da koncesije v lastnem delokrogu. O rekonstrukciji vlade Bienerth ni poročal. Vprašanje delegacijskcga zasedanja sc jc obravnavalo Ic mimogrede. Cesar .ic, kakor poročajo listi, izjavil, da se mora omogočiti zasedanje češkega deželnega zbora. Bienerth ie obvestil o tem češkega višjega maršala princa Lobkovica. Nato se jc podal Bienerth k Bilmskemu, s katerim je konferiral celo uro.
O položaju nemško časopisje nc sodi tako ugodno, kakor sodi Bienerth. Nagla-ša.io, da sc pot iz sedanjega položaja šc ni našla. Velikanska opcteicionalna manjšina se jc notranje utrdila. Sirahoma opozarjajo na velevažno izjavo načelnika >Poljske Ljudske Stranke« posianca Staipinske-ga. ki je izjavil o položaju uredniku »Li-dovih Novin« v K rak o v u:
Zadnja konferenca, ki -jo je sklical poslanec Olabinski, ic pokazala, da Slovanska Unija« nc izpremeni svoje politike, dokler sc nc izpremeni sedanji zistem. Vladi sc mora očitati, da nc vodi dovolj resno pogajanj za ozdravljenje parlamenta. Vlada noče izipremeniti zistema, noči niti iz-premeniti sestave ministrstva; stoji na strani in poziva druge, naj se spravijo, mesto da sama ustvari temelj spravi. Vlada sc zdaj trudi, da si ustvari zanesljivo večino. v kateri bi odločevali Nemci, v prvi vrsti računa v tem oziru na »Poljsko kolo«. • Poljska Ljudska Stranka« vztraja brezpogojno na skupni politiki s »Slovansko Unijo in ne bo podpirala »Poliskega kola", ako sc nc izpremeni 'zistem. Nemci to ravno tako dobro znajo, kakor vlada in tudi »Poljsko kolo«. Posredovalcem, Ki so so obrnili svojčas na me. sem določno izjavil. da vladno postopanje nasproti na'ši stranki ne more vplivati na našo taktiko, ki jo hočemo uravnati po vladnem obnašanju nasproti ostalim slovanskim strankam. Vlada nadalje računa šc vedno, da •pridobi zase 'nekaj skupin in vodilnih oseb Slovanske Unije«, predvsem čc^ko katoliško narodno stranko in »Slovenski klub«. (Najbrže tiskovna pomota. Op. ur.) Stremi za tem, da razbije »Slovansko Unijo«, noče sprave, marveč vztraja v svojem dosedanjem sovraštvu nasproti »Slovanski Uniji«. S sedanjim zistemom bodo Nemci in vlada popolnoma onemogočili parlamentarizem. Za svojo osebo sem v tei zadevi pesimist in ne verujem, da sc stvari v češkem deželnem zboru mirno razv ijejo. Sodim marveč, da Ncmci ne c puste svoje nestrpne politike. V tem slučaju sc državni zbor najbrže razpusti. Nove volitve bi komaj izprcmcnilc dosedanji položaj. Z geslom. umakiiimo se Nemcem, nc bo šla nobena slovanska stranka v volivni boj. Po vseh znamenjih sc razvijejo dogodki v federalizmu ugodnem zinislu. Razmerje .»Poljske Ljudske Stranke- nasproti Poljskemu kolu« sc kmalu odloči. Dne 8., 'septembra sc snidc izvršilni odbor naše stranke, da pripravi vse za strankin shod. ki da poslancem navodila za slučaj, aku , Poljsko kolo« še nadalje vzdrži zvezo z .Nemci, kar se pravi z drugimi besedami, da dovoli poslancem evenfuclcn izstop iz Poljskega kola«. Strankin shod sc bo pečal tudi šc z drugim važnim vprašanjem, namreč z našimi razmerami nasproti Ru-si tiom: Zbližan jc z Rusi n i ic zelo potrebno. Pokazalo sc jc namreč, da je vlada v sedanjih razmerah vedno našla sredstev, s
katerimi jc pridobila Rusine za svojo po-tiliko.
Stapinskijeva izjava seveda ni všeč Nciivcem. Cisto razumljivo. Načelnik Poljske Ljudske Stranke« iim zmede vse račune, ako pristopi »Slovanski Uniji«. Pozdravljamo odločno, možato Stapinski-jevo izjavo in to tembolj, ker prizna tudi nujno potrebo sprave med Poljaki in Ru-sini.
Položaja za vlado nič kaj nc utrja govor nemškega ministra krajana Schrciner-ia minulo nedeljo v Libechovu ob odkritju spomenika cesarju Jožefu II. Rekel je med drugim, da se mora vsa s ur1 h posvečavati meji. Nravna dolžnost nam veleva obrambo meje. Protičcška gonja na Nižjem Avstrijskem nikakor nc omili položaja. 'Dosegla je žc. da mora'0 zdaj žc celo Nemci priznavati dvojezičnost Nižjcavstrijske in Dunaja. Nič ne dvomimo, da se po nemški nestrpnosti pričeta protičcška 'gonja na Nižjcavstrijskem okrepi in politiško združi češko nižjeaivstrijsko manjšino. Dozdaj mednarodnemu Dunaju hočejo dati samo ncmlško obl ko, dosegli so pa, da jc Dunaj dvojezičen. Loiiske Mlasy« poročajo, da vložc vse češke stranke ob otvoritvi državnega zbora nujne predloge glede na dunajsko nižjeavstrijsko protičeško gonjo. Podpirale jih bodo vse slovanske stranke z Poljaki in z Italijani. Napoveduje sc nad vse lep pričetek državnemu zboru!
Svobodomisleci so zdaj tudi grozno obupani. Pretakajo potoke solza, ker so baronu Hocku, dr. Oincrju in Scirzu zaprli tiste njihove zakotne svobodomiselne šole brez krščanskega nauka. Slovesno napovedujejo1, da sc pritožijo na upravno sodišče.
Kljub vsem zatrditvam, da sc nc misli na rekonstrukcijo vlade, !c nc potihnejo glasovi o njej. Krščanski socialci so že zdaj na straži in izjavljajo, da bedo oso-bito pazili, čc sc bo šlo za ministrstvo javnih del in za pravosodje. Stranka bo odločno zahtevala, da sc ozirajo nanjo. Za delavsko ministrstvo pride v poštev poslanec dr. pl. Fuchs, za pravosodno pa dr. Pattai.
V teh razburjenih dneh pa dohajajo tudi vzpodbudljiva in za nas veseia poročila od katoliških Moravanov. V Ogrskem Gradišču je priredila moravanska katoliška narodna in češka krščrmsko-socialna stranka 21. in 22. t. m. delavski manifesta-cijski shod. Delavskega shoda v soboto se jc udeležilo več sto zaupnikov. Nedeljskega nianitestacijskega shoda sc je udeležilo nad 10.000 oseb. Shod je otvorila pontiti-kalna ma'ša pomožnega škofa Višnarja. Shoda so sc udeležili državni poslanci dr. Stojan, Šramck. Kadlcak. Silingcr in deželni poslanci Hlebu«, Šamalik, Bartou, Zampach. Navzoč je bil pri sijajni slavno-sti moravanskih katoličanov tudi šlezijski državni poslanec Londzin.
Z velikansko silo in pritiskom jc spravila ljubljanska osamljena garda liberalnih učiteljskih teroristov četo takozvanih zavednih v Maribor. Po naklučju smo dobili v roke list. ki obširneje trobi v svet o »gromovitih« govorili, o srce pretresujo-čih resolucijah zoper »vnebovpijočo« per-sekucijo klerikalne strahovlade ... Ko bi natančneje nc poznali velikih gromov-, nikov, bi nazadnje še utegnili napraviti o njih kako boljšo sodbo. Toda poznamo jih v dno duše, poznamo njih srd, ker so potisnjeni v kot, ker se nc morejo gcuiti, ker jim jc odklenkalc. Tisti, ki so jim obljubljali nebesa na zemlji, sc zanje niso zmenili. ko so bili pri moči; zadnjič enkrat so ti nczadovoijncži napravili slovesen »izhod. iz te stranke, zdaj jim pa nc ostane drugega nego da zabavljajo čez vse. da govore o terorizmu v našem taboru, da smešijo pošteno krščansko učiteljstvo, ki čuti iu misli z ljudstvom, ki hoče živeti med ljudstvom za ljudstvo. Nagnali so te vrle učitelje z odpadniki, z neznačajneži; pa so sami največji neznačajneži. Slovesno so sc odpovedali liberalni stranki, pa ji šc vedno delajo najgloblje komplimente, pa sc šc vedno obnašajo kot njeni pristaši. Puščice, ki jih mečejo Ganglovci in Jelenčevci v vrste krščanskega učitclj-stva. sc obračajo in zabadajo s strupom v njihova lastna srca.
Nepojmljivi sumničarji! Ali menite, da so bili tisti - sicer doslej bojazljivi — učitelji, ki so sc ojunačili zadnji čas in se pridružili ogromni večini slovenskega katoliškega ljudstva. kedaj vaši ? ! Vaša strahovlada, vaši zbadljivi jeziki, na drugi strani pa njih lastna bojazljivost iu ljubezen do miru: to iil: je zadržavalo, da se niso poprej odločili za naše vrste. — Zdaj seveda vpijete. ko vidite razredčeno svojo falango, pa sc pridušate »na svojo živ-iiuisko moč. ki je nc premaga (?) nobena sila več«. Popre.' se vam ic vse izpreglc-dalo. poprej ste imeli zaščito med svojimi, ki so vam delili grošc , zdaj pa ic nastopila pravičnost, ki nc more dopustiti, da bi iiberalni učitelji počenjali, kar bi se jim zljubilo. Kaj sedaj? Namesto da bi priznali
in rekli »Mea culpa«, kriče o pcrsekuciji, o nasilnem ravnanju oblasti, o moralni in materialni ško& ... Ganglovanju se mora seveda gromovito ploskati. Resolucije se sprejmejo enoglasno, Gangla iu Jelenca obožujejo za globoko modrost, v par mesecih nastopi zlata doba, kajti govorili so možje, ki kaj veljajo ...
Pa lahko jim je zabavljati in smešiti, saj imajo dobro potresene jasli tam okrog »Učiteljske tiskarne« nekateri ljubljanski pedagogi, potem pa se bijejo na prsi, češ: : Poglejte, nas, kako delujemo nesebično, požrtvovalno, samo za blagor učiteljstva. Tri liste izdajamo, pa skoraj (!) brez honorarja!« — (Tu imajo besedo tisti ljubljanski kolegi, ki nič nc participirajo!) — Ni Ii to zgled nesebičnega delovanja?« — Ali ni smešno, če taki ljudje govore o koristolovcih in zaslepljenih tovariših in značajih dvomljive vrednosti, o izdajalcih, ko se sami sebe smatrajo za čiste apostole!? Da, morali bi biti apostoli prave krščanske prosvete med našim ljudstvom, morali bi s svojim življenjem kazati, da so apostoli v vzgojo izročeni nedolžni deci: dokler pa bodo izpričevali mišljenje, ki odseva iz enega najbolj umazanih slovenskih listov, Učiteljskega Tovariša«, dokler bodo izpričevali svojo brezbožnost s preganjanjem takoimenovanega »kleri-kalizma«, toliko časa jih bo nazivalp slovensko ljudstvo grobokope javne sreče, občnega blagra.
Ko smo brali javkanjc radi mizerije, v kateri se nahaja njih strupeni list »Učiteljski Tovariš«, smo se zavzeli radi opombe, da ga dajejo 100 !! izvodov na učiteljišče zastonj, zraven pa smo se začudili, kako morejo šolska ofrastva, kako more direkcija na ljubljanskem učiteljišču mirno gledati in dovoljevati, da se kar v masah donaša ta nepedagoški, nestrokovni. ampak skrajno pohujšliivi in nevarni list med ono mladino, ki naj sprejme enkrat našo l ubljeno deco v vzgojo! Kličemo s tem slov. javnost na pomoč, pozivamo vse, ki so prizadeti, da napravijo red v tem oziru, da preprečijo to demora-lizacijo! Ako jc vsaka številka tega lista tako strupena, kakor številka, ki smo io clobili v roke. potem moramo priznati, da jc liberalno učiteljstvo res daleč zašlo.
Ne vemo, če bo slovensko ljudstvo \oijno, ako bi hoteli naši zastopniki povišati plače brezbožnim vzgojiteljem. Sicer je pa samo na seb; predrzno, če si upajo ti ljudje priti s prošnjo za poboljšanje. Umevno jc, saj tisti, ki tirajo učiteljstvo v svobodomisclstvo, so dovolj preskrbljeni, torej jim jc navsezadnje malo na tcni, sc jim Ii ust reže ali ne. Smilijo sc nam pa tisti dobri učitelji, ki so res potrebni podpore. ako bi morali čakati in trpeti radi brezvestne gonič liberalnih zapeljivcev. Zborovanje »Slomškove zveze« na Brezjah naj pokaže slovenskemu ljudstvu, da je večina učiteljstva v krščanskem taboru, potem smemo pričakovati boljših časov.
zueza v
Naša vrla Slovenska dijaška zveza hoče svoje sodelovanje vedno utrditi in organizirati. Da bo lažje vršila svojo nalogo, si hoče delo razdeliti in snuje pododbore. In v nedeljo popoldne je zborovala v Cerknici iu je ustanovila pododbor tudi za Notranjsko. Nekateri dijaki so porabili to priliko, da so si pod vodstvom tovariša Puntarja ogledali premalo znane znamenitosti naše okolice, posebno škociianskc jame. Udeležba akademikov in dijakov na zborovanju je bila precejšnja, čeprav je tukaj v bližnji okolici lc malo dijakov. Mnogo koristnega in lepega sc jc slišalo na tem tri ure trajajočem zborovanju, kako dvigniti v izobrazbi tudi kršilo Notranjsko. Z veseljem pozdravljamo to delo Dijaške zveze, ki hoče porabiti prosti čas za delo med ljudstvom. Bog daj, da se tc lepe misli izpeljejo tudi v dejanju, kar nam bo v veliko korist.
Popoldne pa so hoteli akademiki — dijaki pokazati, kako razumejo izobraževalno delo. Imeli smo dobro obiskan ljudski shod, na katerem so nastopili akademiki. Za častnega predsednika shodu je bil izvoljen g. dekan, ki jc kljub svoji bolezni prišel na siiod, da sliši mlade ljudske dc-lavcc. Za predsednika jc bil izvoljen g. župan Lavrič, za tajnika g. Pavlin. Gospod župan pozdravi dijake v imenu obširne cerkniške občine in izraža svoje veselje. da bodo ti dijaki tudi pozneje pokazali svojo ljubezen do ljudstva, ko bodo v službah.
Najprej da besedo g. predsedniku Dijaške zveze Natlačeni!, ki po pozdravu razloži pomen in nalogo tc zveze. To je zveza slovenskih akademikov, ki se hočejo-boriti za irišr najsvetejše vzore, za vero iu narodnost. Združiti hoče vse dobro misleče dijake, ki so prepričani katoličani iu se nikdar nc sramujejo katoliškega imena, kajti tud med dijaki sta dva tabora kakor med ljudstvom: za vero iu proti veri. Zamerijo nam, da spolnjujemo
svoje veiske dolžnosti in da občitfemo z
duhovščino, ki je največ storila iu še dela za ljudstvo. (Dobro!! Nam nasprotni dijaki imajo več struj, druži pa jih vedno sovraštvo do vere. (Tako je.) Lansko leto so se združili slovenski liberalni dijaki z judi iu nemškimi brezverci, ko jc šlo proti nam. (Sramota!) Mi pa smo prepričani, da more slovensko ljudstvo obstati le tedaj, če je cerkvi udano. (Dobro!) Doseči hočemo, da bomo enakopravni drugim narodom.
Glejte, naši možje, katerih prej niso hotel i poznati, vodijo danes celo zbornico. (Tako jc!) Pri tem hočemo tudi mi pomagati. Treba pa je izobrazbe, zato je naša naloga izobraževalno delo med ljudstvom. Ljudstvu hočemo dati, kar smo od njega dobili. Prva naša točka je izobraževanje ljudstva po knjižnicah, predavanjih itd., druga pa je slovensko vseučilišče. Da si naš narod pridobi ugled, nam je treba višje izobrazbe na domačih tleh. Brali ste žc gotovo tudi, kako sc godi slovenskim dijakom v nemških mestih. A tudi, ko si priborimo slovensko vseučilišče. potrebujemo mož. ki bodo branili sveto vero. Dijake zbrane v zvezi hočemo ohraniti zdrave na duši in telesu, ker le taki bodo koristili ljudstvu. Zborovalci so to predavanje vzeli z zadovoljstvom na znanje.
Nato govori g. P u n t a r o kulturnih potrebah Notranjske. Najprej razloži pomen kulture. Napreden je tisti, ki izobražuje svoje moči, v tem smislu smo tudi mi napredni. Oni, ki se imenujejo narodnona-predne, mislijo, da je najbolj napreden tisti. ki zna najbolj blatiti nasprotnika. (Tako je!) Na Notranjskem je napredek od tedaj, odkar so začeli delovati naši možje. Gospoda je ljudstvo probujala za surovost, ne pa za izobrazbo. Notranjska se •loči v več dolin, posamezni deli imajo svoje potrebe, nekaj pa je skupnih. Notranjci se ločijo od Dolenjcev in Gorenjcev; česar se lotijo, tudi drže. zato imamo veliko upanja za prihodnost. Najbolj potrebno je izobraževalno delo. Blizu imamo morje, ki je največjega pomena. Tudi gospodarsko se moramo okrepiti in zbrati svoj kapital za podjetja, da nas ne prehite tujci. Velikega pomena jc posojilništvo. s katerim se je napredek mnogo dvignil. V zadružništvu je naša moč. to priznavajo sedaj tudi nasprotniki. Najprej se vpeljejo organizacije, ki so ljudem koristne, potem pa tudi izobraževalne. A pri vsem je potrebno. cla vlada med nami sloga in medsebojno zaupanje "Tudi dijaki hočemo pomagati h kulturnemu napredku Notranjske. Nam jc potreben stik z vami, vam z nami. V tem smislu delajmo združeno! (Odobravanje!)
Nato pozdravi načelnik tukajšnjega Orla in okrožni načelnik brat Udovč dijake v imenu domačih Orlov in celega cerkniškega okrožja; pozdravu sledi živahno odobravanje. Gospod župan razloži nekatere občinske zadeve, ker smo obljubili, da hočemo večkrat ljudem poročati o delu v občini. Poroča o vodovodu, policijski uri, občinski pisarni itd., kar poslušajo z velikim zanimanjem. G. Podbevšek povdarja. kako važno jc. da pravi slovenski duh zavoje v vse naše slovenske šole in priporoča slogo. Nato sc zaključi lepo uspeli shod. Vrlim dijakom pa kličemo: Hvala vam prisrčna in drugič zopet dobrodošli!
Dnevne novice.
+ Kmečki zaupniki narodnonapredne
stranke« so bili sklicani v Ljubljano v nedeljo1, da sklepajo, kako bi se organizirali liberalci po deželi, da ubijejo S. L. S. Prireditev sc jc pa ponesrečila, kajti ti liberalci. ki so prišli poslušat »kmeta« dr. Žerjava tičjo modrost, vsi skupai nimajo nobenega vpliva več na kmečko ljudstvo. Magro-krepur!
-f Kako delajo liberalci! Včeraj jc oddajal ljubljanski občinski svet stavbo obrtne šole. Najcenejši jc bil ponudnik Scagnetti. ki jc bil za 16.524 K cenejši od Su-pančiča. Ker se je proračun prekoračil že doslej za 18.484 K, .ic. bilo pač pričakovat!, da bi bil dobil cenejši ponudnik. A kako so jo zavili! Pred sejo občinskega sveta je izšla v »Narodu« dolgovezna notica, polna običajnih liberalnih frivolnostl in sirovosti, y kateri se napada Scagnetti, da .ic »klerikalec«, da z duhovniki občuje itd. Torej za klerikalca« so ga proglasili, da je mogel dobiti delo za 16.524 K dražji liberalec Supančič! To jc morala liberalcev! Davkoplačevavci, zganite sc! bi zdaj mi .lahko vzkliknili. Nam ie osebno pač vseeno. kdo dobi delo, kajti da bi bil gospod Scagnetti klerikalec«, smo šele včeraj iz »Naroda« čitali; a da sc tako dela pri oddaji javnih del. da se politična tendenca stavlja nad gospodarske razloge, to je, kar sc mora obsojati. Deželni odbor bo oddajal mnogo zgradb :n javnih del — kaj bi liberalci rekli, če bi sc postavil na talko stališče? Po isti pravici bi mi lahko'zahtevali, da noben liberalec ne dobi od de-i žele dela!
"+ Klerikalni Plemont. Strah je prevzel slovenske in hrvatske liberalce, ker je »Slovenec« priobčil članek »Slovenac i .Hrvat«, v katerem je začrtal širok program za jugoslovansko politiko na krščanskode-mokraškem temelju. »Pokret« je 21. t. m. skoro cel članek na uvodnem mestu pod naslovom »Klerikalni Picmont« natisnil, »Narodni Dnevnik« pa tudi piše, kako se »kranjski klerikalizem« uspešno razvija v Dalmaciji. Isto ieremiado pojejo tudi ostali liberalni listi. »Pokret« dodaje velik komentar, ki je za nas pravzaprav silno laskav. Priznava namreč delavnost iin eks-panzivno moč slovenske krščanskodemo-kratične ideje ter pravi, da toodo Odslej svobodomiselni Hrvati morali obrniti veliko pozornost na agresivni in privlačni slovenski »klerikalizem«, ki preti napraviti Slovenijo za kulturni centrum vsega slovanskega juga! »Pokret« in »Narod« zato svetujeta, naj bi se slovenski in hrvaški liberalci v Ljubljani na posebnem kongresu posvetovali, kako se postaviti v bran »klerikalni invaziji«. — Le napravite -- samo zopet ste za deset let pricapljall za nami! Drugega nimamo nič povedati.
+ Ciril-Metodova družba je nastavila v Velikovcu za učitelja najstrastnejšega štajerskega liberalca, nadučitelja Peska, ki je pred dvema letoma na shodu ljubljanskih učiteljev v »Narodnem domu« napadal katoliško cerkev, da je slovenski narod do kosti izmozgala. Ta mož bo zdaj otroke učil in Koroško »reševal« pod imenom svetih apostolov. Zadosti značilno, da se zabeleži.
+ Za sklad obmejnih Slovencev so darovali srebrnomašniki zbrani 19. avgusta na Brezjah 60 K. Isti so darovali za S. D. Z. tudi 60 K. Bog živi požrtvovalne rodoljube in njihov zgled naj potegne za seboj vse katoliško-narodne Slovence, da se vsi zavzamejo z vso močjo za narodno-obrambno delo!
-K Tudi državna železnica je nemško /»posestno stanje«. Nemški poslanci razvijajo veliko protestno akcijo, ker jc za namestnika državnoželezniškega ravnatelja v Trstu imenovan vladni svetnik Ceh dr. Otokar Aufedniček. Nemci smatrajo namreč zlasti tržaško državrioželeznitško progo za nemški »Besltzstand«, kar je za njihovo vedno bolj naraščajočo pohlepnost po južnih krajih jako značilno.
+ Neuiškonacionalna fantazija. Te dni so bila vsa avstrijska nemškonacio-nalna, posebno pa alpska glasila v hudih skrbeli, ker je -Česk6 Slovo« pisalo, da grof Aehrenthal pri dvoru zoper Čehe s tem agitira. da ima v rokah dokumente, da
se je lansko jesen v Pragi nameravala vstaja. »Zeit« zdaj to vest iz avtoritativne strani dementira in pristavlja, da zunanje ministrstvo takih dokumentov sploh nima. O ti presneta »Zeit«, da je šla to demen-tirat! Kajti veliko nadnemških glasil je že prineslo lepe članke o veleizdajstvu Slovanov in iz tega sklepalo, da treba slovansko opozicijo z ognjeni in mečem ugonobiti !
+ Nemštvo na Hrvaškem. Nemški listi z velikim zadovoljstvom zaznamujejo, da izkazi mestnih šol v Osieku kažejo, da je bilo med 2051 učenci in učenkami 952 Nemcev, Hrvatov pa Ic 800. V Slavoniji postaja nemška invazija dan na dan nevarnejša.
+ Nemški krščanski socialci zadnji Čas precej medseboj javno disputirajo. Tako n. pr. polemizira zdaj g. Vergani v »Deutsches Volkshlatt« zoper »Vatcrland« in »Freistatt«, ker sta krščanske »ocialce rahlo opomnila, naj se ne dajo zapel-Jarti preveč v šovinizem, ampak se drže načel .Vogelsaiigovih in drugih ustanoviteljev stranke ter vidijo svojo glavno nalogo v tem, da ublaže nacionalna nasprotstva v Avstriji. »Deutsches Volksblatt« ima proti temu le en odgovor: Nemci niso agresivni, temuč branijo lc svoje! Če -človek noče in noče videti resnice, mu je seveda težko pomagati. Vprašamo le: Z.;kaj so Nemci z mobom preprečili češko prireditev v Po-štorni (Themenau), ki po uradnem štetju šteje le UI Nemcev. Čehov pa 3118? — Pred 50 leti ni bilo v Postorili ne enega Nemca! To se imenuje po argumentaciji
Verganija »nemška defenziva«, kar pa Čehi delajo je »tschechischer Einfall«. V St. Mju, Lučanah, na Koroškem in v — Rečicah na Kranjskem zuači menda ustanavljanje gulferajnski.it šol in naseljevanje švabov tudi le »nemško defenzivo
«. Kako
udari nacionalna strast človeka s slepoto!
—	Strela je sinoči udarila v hlev pri »Atidrejonu «v Gorenji Zetini, občina Javorje. Ubila je štiri govedi, štiri velike in devet malih prešičev, ter hlev užgala. Zgorel pa je tudi hlev pri »Mihu«, iz katerega pa so šc do časa živino izgnali. Škoda pa jc tem večja, ker sta oba posestnika imela vso letošnjo mrvo na hlevih spravljeno, zavarovana pa sta bila le za male vsote.
—	Ogenj. Dne 17. t. m. ob pol ,3. popoldan oglasil se je žalosten klic roga. Naznanjal nam je ogenj. Zc drugič v kratkem času. namreč 10. julija iu sedaj vnelo se jc na parni žagi pri g. J. Obcrstarju. Kakor prvič tako so tudi sedaj bili gasilci nenadoma na mestu. Prva brizgalna je
' bila že v šestih minutah tam in takoj delovala, za njo pa seveda hitro druge. Tudi podobčina Zamostec jc poslala svojo briz-galno pod vodstvom g. Karola Pakiž iz Podgore, kateri pa. hvala Bogu, ui bilo več treba aktivno nastopiti, požar jc bil udušen. Ljudstvo je z vso vnemo pomagalo gasilcem, da se je zatrl požar. — Dne 22. t. m. se je gasilstvo udeležilo sv. maše ob 8. uri v proslavo rojstnega dne presv. cesarja. Prišlo je tudi sosedno bratsko diuštvo iz Sušja, veselo sprejeto. Sveto mašo je daroval vIč. g. Terdan iz Sušja. »Viribus unitis« je geslo presv. vladarja, bodi tudi nam vsem. — Pri tej priliki pa ne morem kaj, da ne bi na tem mestu še enkrat ponovil prošnje: Pomagajte nam s prispevki, da poravnamo račun za novo brizgalno, vsak dar se hvaležno sprejme. Kakega pomena je dobro gasilno orodje, ve pač tisti, ki je bil pri kakem požaru in videl, kako se je ogenj hitro omejil m rešilo, kar se je rešiti dalo.
—	Preiskušnja za pomočnike pri čevljarski zadrugi v Tržiču se bode vršila dne 5. septembra 1.1. celo za preizkušnjo Je narediti dne ,30. t. m. v delavnici g. Jožefa Kralj. Pro'šnjo 'za »pripustitev je vložiti najkasneje do 29. t. m. pri zadrugi. Pojasnila daje radovoljno zadružni načelnik.
—	Izpraznjena srednješolska mesta. Od 8. do 21. vel. srpana so bile razpisane sledeče suplenturc za celo šolsko leto 1909/10: Marisch Triibau (girnn., D. 1. gr., 31. VIII.), Kaaden (gimn., L. Gr. d., 30. VIII.). Gmunden (gimn., D. Fr., 5. IX.), Gradec (L. Gr.. III. gimn.. 5. IX.), Praga (II. nem. r., D. Fr., 30. VIII.), Dunai VI. (g., L. Gr., 12. IX.), Dunaj VI. (g., asistentsko mesto za risanje 12. IX.). — Prošnje za suplenture naj se pošljejo direktno na ravnateljstvo dotičnega zavoda. — Kratice in in znaki kakor navadno.
—	Najbogatejši varaždinski meščan Vincenc Koterba je 22. t. m. v 'starosti 70 let umrl. Njegovo premoženje znaša več milijonov. Zapustil je veliko v dobrodelne namene.
—	Razpis učiteljske službe. Na dvo-razrednici na Koroški Beli je razpisano četrto učno mesto za stalno nameščenje. PrcSnje je Vlagati do 30. septembra pri c. kr. okr. šolskem svetu v Radovljici. — Na štirirazredni deški ljudski šoli v Kamniku je stalno oddati učno mesto z zakonitimi prejemki. Pravilno opremljene-prošnje je predpisanim potom predlagati do 25. septembra 1909 okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku.
Ljubljanske novice.
lj Kako »Narod« dela, jc zopet prav jasno 'pokazala neka notica o »Unionu«,-Pisal je namreč ta list, da je Union na cesarjev rojstni dan najel belgijsko godbo iu dal to priredbo nemško po Ljubljani pla-katirati. »Union« pa ni najel belgijske godbe niti je igrala. Družba Wollner je priredila ta dan zabaven varietetni večer brez godbe, plakate je tudi Wollner sam dal tiskati in sicer slovensko-neinške. »SI. Narod« pa piše o »Unionu«, ki je prvi najel Belgijce in satnonemško plakatira! Če bo ta »Narodova« gonja imela kak uspeli, o tem cela Ljubljana prav zelo dvomi!
lj Avstrijsko društvo za keramično obrt priredi velik izlet na jug in pri tej priliki ostane dva dni v Ljubljani. Udeležniki se pripeljejo v nedeljo, dne 29. avgusta v Ljubljano, bodo v Unionu prenočili, v ponedeljek pa si ogledajo opekarni g. Kneza in Vidica.
Ij Povozil je 21. L m. na Martinovi cesti nek izvošček 341etno sprevodnikovo ženo Marijo Glavanovo ter jo na levi nogi znatno poškodoval.
Ki Skupil ;o je. Predvčerajšnjim se je v neki gostilni v Florjanski ulici nek znan tukajšnji »kavalir«, ki ima na dan 25 ur časa, spri s pekovskim pomočnikom A. ter ga v prepiru počastil z »barabo«. To je pa izzivanega tako vjeziio, da g a je po glavi kremenito naklestil s palico — in domovina je bila rešena.
lj Našla je gospa Ana Mazijeva zlato uro z verižico, policijski stražnik Jczovšck pa zlat prstan.
lj Društvo slovenskih trgovskih potnikov naznanja svojim članom, da sc je sklenilo prirejati, počenši s prvo soboto v septembru, vsak o soboto zvečer kegljaške večere. Izvanrcdno lepo in dobro, ter električno razsvetljeno kegljišče v hoteiu »Ilirija«, Kolodvorska ulica 22, nam je torej na razpolago. Pristop dovoljen ic vsem članom ter po njih vpeljanim gostom. Na veselo svidenje torej 4. septembra zvečer v hotelu »Ilirija«.
Ij Zatekel se je v trgovino Anton Krejči. VVolfovc. ulice, mlad, bel in čruo-lisast lovski'pcs s pred kratkim kortiraiiim repom.
Parov!.
ZA OBA1EJNE SLOVENCE.
262.	Prva 'zbirka Idriičanov za sklod obmejnih Slovencev 20 K.
263.	Toni. Rožnik, župnik. Spira, K.
264.	Tomaž Potočnik, župnik, Breznicc, 20 K.
265.	Ivan Kovačič, trgovec, Radgona, 20 K.
266.	Janez Vuga, v,'kar, Kozani. Goriško, 20 K.
267.	Janez Lavrenčič, dekan, Kaimiik, 20 K.
* * *
Polonica dr. Divjakova, Studenec, 10 K. — Angelo Cargo, kurat, Nabrežina, 5 K. — Fr. Vidmar, župnik pri Sv. Trojici, 5 K. — M. Kadunc, župnik, Preloka, 4 K.
—	Fr. Zore, trgovec, Ljubljana, 5 K. — Peter Kralj, uradnik, Mrava pri Kočevju, 2 K 20 h. — J. Piino, postajenačelnik, Rečica ob Paki, 5 K. — Jožef Novak, župnik v Povirju. 4 K. — Martin Raun.k, Boh. Bistrica, 2 K. - Anton Perko, župan, Višnja gora, 5 K. — Iv. Brus, c. kr. rud-ipis. rač. pomočnik, Idrija, 2 K. -- Anton Bratina, ^ vikar. Kostanjevica na Krasu, 5 K. — Štefan Derganc, Semič, 2 K 20 h.
—	M. Erčulj, pos., Zagorica, 2 K.
Štajerske novice.
š Šentlljski dan v Jarenini se je vršil v nedeljo 22. avgusta v najlepšem redu. Udeležili so se ga v velikem številu Ma-riboržani, ki so z godbo in krepkimi Orli na čelu, popoldne prikorakali v Jarenino. Hvalevredno moramo omenjati, da so prihiteli tudi vrli Šentiljčaui v mnogobrojnem številu, njim na čelu vrli župan Fran Thaler n č. g. župnik Vračko. Iz Maribora je prihitel na obmejno veselico tudi državni in deželni poslanec dr. Korošec v spremstvu odličnih gostov. Slavnost se je nad vse krasno obnesla, samo da jc dež, ki se jc nenadno vlil, napravil malo zmešnjave. Vrli in krepki mariborski Orli sc pa niso vstrašili mokrih taT in pretečega dežja, ampak so nastopili nevstrašeno s prostimi vajami. Lepo je bilo gledati kako so korakali ob zvoku godbe pri rajalnem dohodu in proste vaje. kako so jih lahkotno in gibčno izvajali. Trava je bila sicer malo polzka, vendar jc dobro šlo. Mariborski Orel je včeraj prvič samostojno nastopil in ipoka'zal, da čuti meč v sebi, moč telovadne organizacije, ki združuje s telovadbo narodno in versko izobrazbo. Orel! Le poleti kviško in krepi se, ker tebe čaka še velika in častna naloga, delovati ob meji kot narodno-zavedni vojščak in na znotraj kot značajni bojevnik vzvišene katoliške misli. Ne oziraj se ne na desno in ne na levo, ampak samozavestno korakaj po začrtani poti in — zmaga bo tvoja. Nazdar!
š »Narodni Dnevnik«, kateri koncentrira vse svoje narodno delovanje v naipa-. danju lastnih svojih bratov, napada v zadnjih številkah šentiljske Slovence, ker so dali »Društveni dom« zidati nemškemu stavbeniku. Resnica na vsem tem je, da zrda-jo naš dom sami domači slovenski zidarji, katere ne moremo prezreti in bojkotirati. Leta in leta so se že veseliti, da bodo smeli sami zidati »Društveni dom« in si pri tem kaj zaslužiti. Nismo mogli drugače napraviti. Da pa so ti naši domači slovenski zidarji pod vodstvom nemškega stavbenika, tega oni sami ne morejo spremeniti in tudi mi ne. Saj poznate to postavo. Daleč in daleč naokoli ni nobenega stavbenika. Oni so njemu prideljeni in ne smejo sami zidati. Če bi bili vzeli tujega stav^barja. bi nas to veliko, veliko več stalo in nagi zidarji bi bili fzkijučeni o(d dela, ker bi moral tuj stavbenik svoje zidarje seboj pripeljati. Kako bi to i'zgleda'o? Sicer 'pa je g. Leber, pod katerega nadzorstvom dom zidajo, skozi in skozi pošten mož in drži povsod z nami. Sicer pa gospodje Štibler, Žerjav im Prekoršek, Ce pri'dete samo stikat v Št. Ilj. -rajši doma ostanite! Mi.vas ne potrcoujcmo. Ali je to vaše narodno ohrairibeno delo, da nas napadate. ko imamo že itak silno težko" stališče? Vi ne poznate naših razmer, pustite nas na miru! Naše ljudstvo bo pa vsled teh napadov šc boij ogorčeno postalo nad nedclavnc liberalne škrice. V Ljubljani in Ceflju ostanite, narodni zdražbarji!
DR. MILADINOVIČ OPROŠČEN.
Zagreb, 23. avgusta. Vojno sodišče je dr. Miladinoviča, ki je bil vsled izpovedb priče Dabiča že od marca t. I. v Petrovem Varadinu zaprt, ker je bil na sumu, da je zalagal Srbe z orožjem, da vprizorc vstajo. popolnoma oprostilo in odredilo, da se ga takoj izpusti. Pri ovajanju Srbov so pač. kakor se iz tega slučaja razvidi, delovali zelo grdi razlogi.
INOZEMSTVO.
Pri bolgarskem eksarhatu v Carigradu sa zasledili v denarni upravi velike nerodnosti. Bolgarsko časopisje je zelo vz-ncvoljeno. ker se gre za velikanske vsote. — Veliko posojilo najame Turčija v Parizu. — V Makedoniji se je zgodilo veliko umorov. — Fiat paša se ni mogel 'pogoditi z Albanci. Turki so pričeli streljati iz topov na Albance, ki so zasedli ferizovški kolodvor. — Ated Grško In Riimunsko posreduje ruski carigrajski poslanik za obnovitev diplomatiSkth zvez. — Avstrijski sužnji v Ameriki. Avstrijski nc\vyorški podkonzul Grosmich toži v Pittsburgu prr distriktnetiT sodišču predsednika državne
družbe za izdelovanje vagonov, Hoff-stadta, ker uporablja proti njihovi volji avstro-ogrske delavce. V Hoffstadtovi tvornici je izbruhnila prava vstaja. Kakih sto delavcev jc obmetavalo z nevarnimi stvarmi gostilno in zagnalo družbine uslužbence v beg. Ognjegaaci so prepodili izgrednike s tem, da so brizgali na nje vodo. — Vojni zrakoplov namerava kupiti Turčija v Nemčiji. -•■• Velike nemire v Pittsburgu so 'priredili 22. t. m. zvečer stavkajoči delavci. Napadli so tvomieo Steel Car Companv. Vojaki so streljali. Ubiti so en policijski uradnik, en vojak in šest avstrijskih delavcev. Smrtno nevarno je ranjenih deset oseh.
Znanost in umetnost.
* Handbuch des Weinbaues und der Kellerwirtschaft. Von A. Frhr. von Babo und E. Macli. Erster Band. Weinbau. 3. Auflage. Erster Halbband. Berlin. Verlags-buclihandlung Paul Parey 1909. — Veliko Babovo delo pozna vsak kmetijski oziroma vinarski strokovnjak. Pred kratkim smo dobili žc dolgo pričakovano tretjo izdajo, in sicer prvo polovico prve knjige »Vinogradništvo«, na kateri so sodelovali' razni, naši javnosti deloma dobro znani veščaki, med temi tudi prejšnji deželni kmetijski potovalni učitelj in sedanji c. kr. kietarski inšpektor Ivan Belič v Mariboru. Celi XI. del te krasne prve knjige, »Anlage neuer Weingarten«, ki je zase že takorekoč cela knjiga in zahteva z ozirom na naše praktične potrebe največ izkušenj in strokovnjaškega znanja, je predelal in spopolnil zlasti tudi v nemški strokovni literaturi glasoviti Belič, kar moramo omeniti na tem mestu s posebnim veseljem; kajti imenovani pisatelj jc vseli naših kmetovalcev in kmečkih prijateljevi dober, splošno priljubljen znanec. Radi njegove velike skromnosti dali so mu pač težko delo pri1 sodelovanju na novi izdaji omenjene knjige in ga res pohvalno omenjajo v uvodu kot sodc-lovaica, dočim zanj na naslovni strani poleg drugih imen seveda ni bilo več prostora. To se mi zdi z ozirom na velikansko Babovo delo v novi izdaji vredno, da se na tem mestu pribije in javnosti pove, kako dobro služijo včasi vrle domače moči tujim namenom. Babo-va knjiga v najnovejši izdaji bode jako dobro služila vscni. ki se bavijo s to pre-zaniniivo stroko bolj temeljito. S tega stališča jo priporočamo vinogradnikom ve-ščakom najtopleje, ker je to sploh najboljše, najpopolnejše delo te vrste.
Razne stvar!.
Devica Orleanska — Italijanka?
Znano je, kako se razni narodi pulijo za velike osebnosti, n. pr. Nemci, ki bi najraje tudi Mojzesa prekrstili za svojega ■pradeda. Nič boljši niso Italijani, ki si zlasti prisvajajo velike Francoze: 'Napoleona, Mirabaua, Ganfbetto itd. Sedaj pa hočejo vzeti Francozom celo njihovo najlepšo zgodovinsko prikazen: devico Orle-ne francoska lilija. Dalje dokazujejo, da je bila Ivana d'Arc čiste italijanske krvi, in sier iz plemiške rodbine Gonzago v Bo-lonji. Neki član te rodbine se je namreč odselil v Lotaringijo in od njega pohaja devica Orleanska. To da priča živa tradicija v Bolonji, ki smatra od nekdaj Ivano d'Arc za svojo rojakinjo, kakor tudi mnogi znanstveni spisi. V bolon-jski katedrali se nahaja dalje fresko-slika, ki predočuje devico v vitežki opravi z bojnim praporom in mečem. Slika je iz sredine 15. 'stoletja, torej pada ravno v čas proslave in tragične smrti device Orleanske. Na zastavi je naslikan kot grb bolonjsk. rdeči križ in ne francoska lilija. Dalj edokazujejo, da je vse obnašanje Ivane d'Arc kazalo, da pohaja iz plemiške rodbine, nikakor pa nc iz priproste kmečke koče. No, tu je treba pač upoštevati božje navdahnenje in božje poslanstvo Ivane d'Arc, kakor ga uči krščanska francoska legenda. A bilo temu kakor bilo — dejstvo je, da Italijani osra-močujejo francoske svobodomislece, ki svojo veliko narodno junakinjo grde v pamfletib (Voltair, Anatole France), medtem ko jo Italijani visoko spoštujejo in goreče delajo na to, da dokažejo njeno ita-Ijansko pokoljenje. Seveda pa razven današnje framasonske oficielne Francije obstoji še prava, staroslavna krščanska Francija, t. j. verno ljudstvo, in to slavi in ljubi svojo veliko zaščitnico — devico Orleansko.
Telefonska in brzojavna poročila.
V MAKEDONIJI VRE.
Rim. 24. avgusta. Ker se je položaj v Makedoniji zopet znatno poslabšal, so dobili poslaniki velevlasti nalog, da turško vlado opozorc, naj napravi konec delovanju band.
KREŠKO VPRAŠANJE.
Carigrad, 24. avgusta. Veliki vezir in ministri se posvetujejo glede odgovora na noto velesil, ki se tiče Krete. Pravijo, da
je v noti velesil mesto, ki naglasa, da se I končna združitev Krete z Grčijo nc bo j dala preprečiti. Porta lioče proti temu protestirati.
SULTAN BO POTOVAL. Carigrad. i4. avgusta. Sultan bo carju vrnil obisk v Peterburgu. Sultan bo ob- j iskal tudi druge dvore.
ZVEZA MED JAPONSKO IN KITAJSKO. '
Peking;. -4. avgusta. Med Japonsko in Kitajsko sc je bf.jc sklenila tajna vojaška zveza proti Rusiji.
SiSlElelEjSjalBiilEjajiSlEsoelisioj
Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti našega prisrčno ljubljenega soproga oziroma očeta, gospoda
Ker se je uvedel
ER< M 11 i
„ ■ a ®1
brzopisna samopisnica 3 popolnoma vidno pisavo ||
so bili sledeči stroji izločeni in so
g
oddajo pod ceno
S
s 0 0 0 0
1 2 Oliver, skorQ ilQV SpljSli rf 0
| 2 niosoem^.	I
| 3 Remington, dobro BilPSIij. § a 1 Sim, čisto Ml 2310 1-1 0 '
Q	Na ogled so pri	0
0 glavnem zastopstvo S*oewer za pj 0 Kranjsko in Hrvaško. &
| Ljubljana, Mestni trg 8. III. g
gjgOOESESOiSllISiOSJOESOO®
_____________________________________ft&liTK&šBŽffi.
iCaKBBMHJMffmr tCKaSK! l
Zalivala.
Podpisana sc najsrčneje zahvaljujeta vsem za sožalje, izraženo povodom srnrti umrlega g. prelata
Ivana Rozman-a
in za ogromno udeležbo o priliki njegovega' pogreba predvsem presvet. knezoškofu, mil. g. proštu, sorodnikom, vsem cerkvenim in svetnim dostojanstvenikom in zastopnikom raznih uradov, č. g. duhovnim sobratom, vsem darovalcem vencev, raznim društvom, v prvi vrsti pev. društvu .Ljubljana' za krasno petje, »Katol. društvu za delavke*- in vsemu ljudstvu, ki je izkazalo ranjkemu prelatu z obilno udeležbo zadnjo čast.	2335
Ljubljana: župni urad sv. Jakoba,
dne 24. avgusta 1909
Ivan Barie, Franc Kerhne
kaplana.
f i
m
FRANA GROŠELJ
trgovca in posestnika
kakor tudi za spremstvo dragega ranjkegn k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo. Posebej pa sc prisrčno zahvaljujemo slavnemu občinskemu svetu ljubljanskemu in mestni hranilnici za časteče spremstvo ter vsem darovalcem prelepih vencev.
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1909.
Žalujoča rodbina Grošelj.
pOOOOQOO!OtcJQ0O0
§	Radi uvedbe	S
G L !WFR
p brzopisnioe i iiso pisavo (PanraoM) S
m so sc isvrstili naslednji stroji in sc ceno xr,
y	oddajo.	BI
| i Mirmi-sifii (loDro ohranlen) 3
£ t MMmM „ „ g
gj	Ogledajo sc lahko pri 2266 1-1 Q
(ČJ Zastopstva Olivsr-strojev za južni g) g	del monarhije	g
| LHHh WM\lm cesta 20. |
0000000080000OS
i f4, p?
131J?
Riilipreilli
5» JK®
za j'afiu3trijsko podjetje združeno z malo kmetijo išče zanesljiva, domača tvrdka. Doličnlk mora bi« popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika "n dvostavnega knjigovodstva, mora biti energičen ra samostojen oskrbnik •• odličnimi spričevali. Ako je žena njegova dobra kuharica, lahko prevzame oaa gospodinjstvo. Plača po dogovoru. Kavcije je položiti najmanj 1000 K. Služba sa za stalno odda po preteku trimesečne poskusne dobe, proti večletni pogodbi. Lastnoročne ponudbe, opremljene s prepisi spričeval je vložiti pod »STALNA SLUŽBA" na upravništvo „Slovenca'!.	2095 (t)
4? '.i1? StejsotssjsjS JKSIESSSE}
SS-3 f3SS3SKSJESSS iSrJZEESEKSfiSS Kt"^SSS3SS£SS>a£KiSSSK? SčESffiKSEEti JffiKSEEE
ki je popolnoma vešč in zanesljiv v vseh strokah. Sprejme se tudi kaka druga primerna služba.
Isti jc vešč slovenskega in nemškega jezika. Služba sc nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod „štev. 1917".	2324 3-1
v Kolodvorski ulici in večji drugi prostori so oddati takoj. Več pove upravništvo »Slovenca«.	2327 3—1
| v Kašlji par. štev. 215. bodem dne 30. av-! gusta 1909 ob 9. uri dopoldne na lici mesta pod ugodnimi pogoji na kose prodal.
Sent Vid, dne 20. avgusta 1909.
2326 1	JLnton Belec.
Iščem
2241 1-1
Rodbina Vivoda javlja vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc naša iskreno ljubljena nenadomestna hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična
Milka
danes opoldan ob 12. uri po dolgi mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče v 28. letu starosti mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v sredo, 25. t. m. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Rudnik. Sv. maše zadušnice se bodo brale istotani. Preblago pokojnico pi iporočamo v pobožno molitev iu blag spomin.
Rudnik, dne 23. avgusta 1909.
Mg Moli In pstniuliife Zagorske železnice „SluWžRe Toplice".
'aasa
Termalni vrelci 53° C toplote in mo£virne kopelji so prav posebno primerni proti trganju revmatlzmu, isehiji, dalje žen6kim boleznim, kroniCnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudt za rekovalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Nejceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdravljenje s sviflobo.
Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. lnterurbanska telefonska postaja.
1049 1
m. JU UL S Jl[ JU JK^jHiH J^ JU JmL
v najem ali na račun v Ljubljani ali kje v prometnem kraju na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca«, pod ,.Gostilničar 400".	2331 2-1
M«
vsestran-
lma mol
BH I
a> is V
f8 »li pn
O
H
v nekem večjem industrijskem kraju Koroške se pro-dasta iz proste roke pod ugodnimi pogoji. Vprašanja pod „Mlin in pekarija" na upravništvo ,,Slovenca".
________ 2271 5-1
i&St
se išče. Ponudbe z izpričevali na „Zadružno zvezo" v Ljubljani.
2300 3=1
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
JLJS-HJBJi-BJaLJLfflJi
se razpisuje v Selcih nad Škofjo Loko
jaz podpisana Frančiška Kolauti, po-sestnica v Selah št. 79, preklicujem s tem, da jc vse neresnica, kar sem govorila o gospodu Josipu Petanu iz Brežic, in cja prosim s tem javno odpuščenja in se mu zahvalujcm, da je odstopil od sodnega preganjanja, ker jc pri stvari, ki sem ga dolžila, popolnoma nedolžen.	2329 1—1
Brežice, dne 23. avgusta 1909.
Frančiška Kolauti.
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa: „Specijal" Puch-kolesa	K 150'—
„Carier" kolesa........... 115'—
Najboljše pneumatike Reitlioifer-jeve. — Najnovejši 527	šivalni stroji od K 6G- — naprej.	(i)
Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarnil Eer prodajam broz potnikov, vsled tega vso blago veliko oanaja.
i.. — ....,^,. Ceniki zastonj ln poštnine pro3to.
Z odličnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
orar ln trgoveo v l<jnbljant.
I. kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano
išče za takojšni nastop
9 V
2334 2-1
pralnico
-V s
se priporoča za sssaženje vsako-vrstna!« ohSok itd. Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši.
»inGtaica zg LJubllano pri I, Magfflču,
krojaču, FtiSkBoSEČ©va cesta 10.
80	30-1