6USIL0 KOLEKTIVA STEKLARNE HRASTNIK
Leto XI.	Hrastnik, 13. 8. 1975	St. 8
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera, Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Viljem Zaletel ml. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5 v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974).
Dobitniki občinskih priznanj v letu 1975
Na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24.
6.	1975 so delegati vseh treh zborov razpravljali o predlogih komisije za podeljevanje priznanj »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik za lieto 1975 in po razpravi sprejeli naslednje sklepe:
1. Okrožnemu odboru aktivistov OF za revirje se v smislu določil odloka in pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik podeli najvišje občinsko priznanje za uspehe na družbenopolitičnem področju in za posebne zasluge nekdanjih aktivistov in borcev OF:
—	v organizaciji upora proti fašističnemu okupatorju v rudarskih revirjih v letih 1941 do 1945,
—	za dolgoletno družbenopolitično aktivnost nekdanjih aktivistov in borcev OF v letih obnove in izgradnje,
—	za delo v izgradnji samoupravne socialistične skupnosti na vseh 'področjih javnega življenja,
—	za krepitev bratstva in e-notnosti narodov in narodnosti Jugoslavije,
—	za uspešno prenašanje tradicij in pridobitev revolucije ha mladi rod socialističnih samoupravljavcev.
Okrožni odbor nekdanjih aktivistov OF za revirje deluje pri občinskih organizacijah SZDL v revirjih in ima domicilne pravice v vseh treh občinah in tudi v občini Laško.
Okrožni odbor s svojim delom uspešno vključuje nekdanje aktiviste in borce OF v družbenopolitično življenje, utrjuje zavest e-notnosti revirskih udeležencev -revolucije ter z uspehom prenaša izkušnje lin pridobitve revolucije na mladi rod.
Posebno zaslugo ima za razvoj .zgodovinopisja v revirjih. Na nje-
govo pobudo se je začelo načrtno in organizirano delo na tem področju.
2. OZD TKI Hrastnik se podeli v smislu določil odloka in pravilnika o podeljevanju priznanja »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik posebno občinsko priznanje za uspehe, ki jih je ta kolektiv dosegel na področju gospodarske dejavnosti, kakor tudi na področju samoupravne organiziranosti.
To je ena izmed redkih organizacij združenega dela v občini, ki je uspela z 'boljšo organiziranostjo, z večjo delovno disciplino in delovno zavzetostjo članov delovne skupnosti, pri skoraj .nespremenjenem številu zaposlenih v zadnjih štirih letih doseči skoraj 4-krat večji celotni dohodek ter bistveno 'povečati ostanek dohodka. S tem dosežkom se je v letu 1974 kolektiv te OZD prebil v občini, . pri 390 zaposlenih, na prvo mesto, tako po celotnem dohodku, kot po ostanku dohodka. Kolektiv je v zadnjih letih posvetil veliko pozornost vprašanju družbenega standarda im je v ta namen‘pričel vlagati znatna sredstva zlasti na področju stanovanjske graditve.
Pred doibrim letom dni je kolektiv sklenil tudi dogovor o integraciji z Jugometalom iz Beograda, s čemer je bila ustvarjena vez med proizvodnjo in prodajo, pa tudi prva vez na področju integracij v naši občini med našo in eno od organizacij združenega dela iz druge republike.
OZD TKI Hrastnik je sestavljena iz treh TOZD in delovne skupnosti skupnih služb.
Svet zveze sindikatov občine Hrastnik je ob analizi samoupravne organiziranosti OZD v občini Hrastnik ugotovil, da je OZD TKI najbolje organizirana in da je v prizadevanjih prišla do stopnje dejanskega uveljavljanja
interesov delovnih ljudi na temeljih ustave in kongresnih ' dokumentov. To so po oceni pozitivne pridobitve in dosežki, ki zaslužijo v okviru občine poseben poudarek in so podlaga za podelitev posebnega priznanja.
3.	Steklarski godbi na pihala DPD Svobode II. se v skladu z odlokom in pravilnikom o podeljevanju priznanja »Zaslužnemu občanu« poideli v letu 1975 posebno občinsko priznanje za uspehe, dosežene na kulturnem in prosvetnem področju. Steklarska godba DPD Svobode II. Hrastnik je bila ustanovljena v letu 1930 v okviru takratne sindikalne organizacije. Godba je od ustanovitve dalje igrala na vseh delavskih prireditvah in festivalih v okviru revirjev. V letu 1935 pa je tudi sodelovala na celjskem vsedelav-skem zletu. V letu 1938 je sodelovala , na tekmovanju delavskih godb v Kranju. Zelo pomembno je tudi njeno sodelovanje pri gladovni stavki leta 1934, ko je godba pozdravila s koračnicami stavkajoče rudarje, ko so po 72 urah stavke prišli iz jame.
Tudi po osvoboditvi je godba sodelovala na raznih prireditvah in proslavah in nastopala s samostojnimi koncerti. Udeležila se je več tekmovanj godb na pihala, od katerih so zlasti pomembna: v Celju, v Ljubljani in v Kopru.
Celotna dejavnost godbe od u-stanovitve pa do danes je bila u-smerjena v utrjevanje razredne delavske zavesti in podrejena širjenju slovenske glasbene kulture med delavci.
Ker proslavlja godba v 'letošnjem letu 45-letoico obstoja in zaradi uspehov, ki jih je v teh letih godba dosegla, so zbori občinske skupščine Hrastnik odločili, da se ji podeli za dosežene u-spehe na kulturnoprosvetnem po-
dročju, ki so za občino posebnega in trajnega pomena, posebno občinsko priznanje.
4.	Tovarišici Justi BEVEC se podeli v skladu z določili odloka in pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik najvišje občinsko priznanje — plaketa »Zaslužnemu občanu« za zasluge in uspehe,
ki jih ima na družbenopolitičnem področju svojega delovanja.
Imenovana izhaja iz zavedne, revolucionarne rudarske družine, saj je bil njen oče Ernest Babič v stari Jugoslaviji aktiven in zavesten borec za delavske pravice.
Tovarišica Justa Bevec se je že zgodaj seznanila, kako se je treba boriti za delavske pravice. V takšnem vzdušju je prišlo leto 1941, obdobje okupacije, in ker ]e bila vsa družina, zlasti pa oče in mati revolucionarna, so se takoj vključili v osvobodilno gibanje, v januarju 1944 pa je skupaj z ostalimi člani družine odšla v partizane.
Po osvoboditvi se je tovarišica Justa zaposlila v Steklarni Hrastnik, kjer 'je z .manjšimi prekinitvami ostala vse do upokojitve. Kot mladinka se je udeležila večjih mladinskih delovnih brigad. Leta 1943 je postala članica SKOJ, septembra 1945 pa članica KP. V terenski organizaciji ZB je bila aktivna vse od leta 1946 dalje, kjer je delala kot tajnik in podpredsednik. Prek te organizacije je bila aktivna v mnogih komisijah kot predsednik, tajnik ali član. Bila je tudi odbornica občinske skupščine Hrastnik, tajnik krajevne 'Skupnosti - Prapretno, tajnik skupnosti komisije za varstvo okolja, aktivna članica v komisiji za ženska vprašanja, v občinskem sindikalnem svetu, v raznih samoupravnih organih v Steklarni ter v različnih organih družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Hrastnik. Kot (Dalje na 2. str.)
Dobitniki občinskih priznanj v letu 1975
(Nadaljevanje s 1. str.) takšna' se je vedino borila za uveljavljanje samoupravnih socialističnih odnosov, za revolucionarna in napredna demokratična načela, zlasti pa za enakopraven položaj žensk. To je dokazala med drugim tudi s svojo aktivnostjo v različnih organizacijah.
Zbori občinske skupščine so se zaradi tega na skupnem zasedanju odločili, da se. ji podeli plaketa »Zaslužnemu občanu« za delo in uspehe na družbenopolitičnem področju, ki so imeli poseben pomen za občinsko skupnost.
5.	Tov. Jožetu ZORČIČU se v skladu z določili odloka in pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« podeli za delo na družbenopolitičnem področju najvišje občinsko priznanje, plaketa »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik.
Delo tovariša Zorčiča na družbenopolitičnem področju v občini in izven nje je večini Hrastničanov dobro znano. Kot član ZKS je vključen in aktivno dela v občinski konferenci ZKS Hrastnik, v občinskem komiteju in v kadrovski . komisiji. Opravlja funkcijo 'podpredsednika občinske skupščine Hrastnik in je član raznih skupščinskih teles. Poleg tega pa je aktiven tudi na področju društvene dejavnosti v občini.
Posebej pa je potrebno opozo-. riti na njegova dolgoletna prizadevanja za razvoj in utrjevanje našega samoupravnega sistema. Ob sprevajanju novih ustavnih določil v prakso je potrebno, poudariti njegovo delo .in, neprecenljive zasluge, ki jih ima v okviru Zasavskih premogovnikov Trbovlje.
Vse to je zahtevalo trdo delo in stalno pripravljenost sodelovanja od naj ožjih sestankov do dela v republiških organih, kar je bila zgolj potreba sodelovanja človeka, ki ima potrebno znanje in dobro pozna samoupravljanje.
Zaradi' tega sodeluje v komisiji za razvoj samoupravnega prava, v odboru posebnega družbenega pomena za področje elektrogospodarstva Slovenije in kot predsednik komisije SR Slovenije za presojo samoupravnih sporazumov.
Opravil je pionirsko delo na področju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja in je bil izvoljen za predsednika komisije za sklenitev samoupravnega • sporazuma o ugotavljanju in delitvi dohodka in o-sebnih dohodkov rudnikov Slovenije. Ker je. imela njegova dejav-
nost za občino poseben pomen, so se vsi trije zbori Skupščine občine Hrastnik odločili, da se tovarišu Zorčiču podeli za delo in u-spehe na družbenopolitičnem področju plaketa »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik.
6.	Tov. Albinu ŽIBRETU se podeli v skladu z določili odloka in pravilnika o podeljevanju priznanja »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik najvišje občinsko priznanje — plaketa »Zaslužnemu občanu« za uspehe in zasluge, ki jih ima na družbenopolitičnem področju.
Tov. Žibret izhaja iz številne rudarske družine in je v občini znan kot aktivni družbenopolitični delavec. Zaposlen je bil pri rudniku Hrastnik, zadnji dve mandatni dobi pred upokojitvijo
pa. je delal kot profesionalni predsednik občinskega sindikalnega sveta Hrastnik.
. V prvi polovici leta 1944 je odšel v NOB in je bil vključen v Zidanškovo brigado. Po osvoboditvi, ko se je zopet zaposlil pri rudniku Hrastnik, je vrsto let sodeloval v raznih samoupravnih organih, zlasti pa je bil aktiven v sindikalni organizaciji. Član ZKS je od Teta 1947 in tudi v tej organizaciji je. opravljal številne funkcije. Za svoje, nesebično in aktivno delo v sindikalni organizaciji je dobil v letu 1974 riajvišje republiško priznanje — zlati znak sindikatov Slovenije.
Njegovo celotno delo po osvoboditvi je bilo usmerjeno na družbenopolitično področje, saj ga najdemo kot aktivnega tudi pri delu v organizaciji ZZB NOV, kjer je bil član občinskega predsedstva in predsednik krajevnega odbora ZZB Rudnik Hrastnik. Poleg tega je sodeloval,v raznih organih občinske skupščine in v skupščini Komunalne skupnosti za zaposlovanje. Delal je tudi v svetu zavarovancev skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
Kljub temu, da je upokojen in da njegovo zdravstveno stanje ni najboljše, je še vedno aktiven in opravlja funkcijo poverjenika za notranje zadeve, je predsednik krajevne organizacije ZZB NOV teren Rudnik in je član predsedstva ZZB NOV Hrastnik. Njegovo delo na področju družbenopolitične dejavnosti je imelo za občino poseben pomen, zaradi česar so vsi trije zbori občinske skupščine
Hrastnik sklenili, da se mu podeli to najvišje občinsko priznanje.
■ 7. Tovariš Viljemu OJSTERŠKU se v skladu z 2. členom pravilnika o podeljevanju priznanja »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik podeli posebno občinsko priznanje za uspehe na telesnokul-tunnem področju.
• Tov. Viljem OJSTERŠEK je kot član ZK, voljeni delegat in predsednik DS v STP Hrastniku še vedno aktiven igralec namiznega tenisa. V 25-letni tekmovalni aktivnosti je dosegel izredne rezultate, med katerimi je na prvem' mestu večkratna uvrstitev na 7. do 8. mesto med najboljšo slovensko člansko deseterico, osvojeno prvo mesto B-skupiine slovenskih tekmovalcev in večletno absolutno prvenstvo v Zasavju. Tov. Ojsteršek je steber članske ekipe »Kemičarja«, ki je letos o-svojila naslov republiškega ekipnega prvaka in ves čas aktiven član NTK »Kemičar«.
Tovariš Ojsteršek •predstavlja tudi kat osebnost liik pravega šporitnika, ki s svojim zgledom vzgojno vpliva na mlajše tekmovalce in predvsem na pionirsko in mladinsko ekipo. Zlasti je pomembno njegovo delo z mlajšimi igralci in mu ni nikdar žal časa, ki ga žrtvuje za to, da vzgaja mlajši rod v dobre športnike ter dobre delavce in tovariše.
Zaradi doseženih uspehov na tekmovalnem področju in njegovega dela z mladino, ki imajo po-
seben pomen za našo občinsko ’skupnost, so delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik sklenili podeliti tov.. Ojsteršku najvišje občinsko priznanje po 2. členu pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik za delo in uspehe na telesnokulturnem področju.
iVsem navedenim ' šo bila priznanja podeljena na slavnostnem zasedanju vseh zborov Skupščine občine Hrastnik in delegacij SIS občine Hrastnik ob občinskem prazniku 3. julija letos.
Dobitnikom priznanj iskrene čestitke!
Sekretariat
Skupščine občine Hrastnik
Obiskali so nas učenci iz Železnikov
Letos so nas v mesecu maju obiskali naši vrstniki iz Železnikov. Pripravili so nam' krajši kulturni program v počastitev 30. obletnice zmage nad uničevanjem in morijo slovenskega ljudstva. Program nam je zelo ugajal, predvsem zaradi folklore, saj so nam s plesi in pesmijo prikazali šege iz domače vasi. Predvsem so nam bile’ všeč igre deklet in fantov, njihovo snubljenje. Že v uvodni besedi so nam prikazali zgodovino in razvoj Železnikov, ki so znani predvsem po čipkarstvu in po starih plavžih, kjer je nekaj stoTjudi iskalo kruh. Nadaljevali so program. Nadaljevanje pa je bilo sestavljeno iz pesmi, recitacij v čast
30.	obletnice osvoboditve domovine.
Da nam je bil njihov program zares všeč, smo potrdili z dolgotrajnim in bučnim ploskanjem. Po nastopu smo izmenjali darila, nat.o pa odšli v šolo, kjer.so se predstavniki posameznih organizacij in krožkov dogovorili o še tesnejšem sodelovanju med obema šolama.
Da bi našim vrstnikom popoldan čim prijetneje minil, smo jim pripravili še ples v naši telovadnici. Ob prijetnih zvokih glasbe so se prijateljstva še bolj utrdila in pionirji iz Železnikov so nas povabili, da jih prihodnje šolsko leto obiščemo.
Manja PODKORITNIK
PROSIMO, SPOŠTUJTE NAŠE DELO
V	Osnovni šoli narodnega heroja Rajka v Hrastniku je v letošnjem letu delal hortikulturni krožek.
Ko smo sprejemali delovni načrt, smo se dogovorili, da bomo okrasili naše učilnice z lončnicami in uredili okolico šole. Svoj delovni načrt smo z zelo’skromnimi sredstvi, s sodelovanjem sošolcev izpolnili. V naši šoli so vse učilnice okrašene z lončnicami.
V	minulih mesecih smo urejali okolico šole. Prekopali smo poteptane zelenice in na, novo posejali travo. Nasadili smo nekaj grmičevja in drevesc. Največ dela pa smo imeli z zelenico, na kateri so gradbeni delavci odlagali malto in
pesek. Avtomobilisti pa so imeli na njej parkirni prostor.
Naši najmočnejši, dečki so vihteli krampe, da so se na njihovih rokah množili žulji. Tudi nežne roke deklic so bile z njimi okrašene, Ponosni smo bili na svoje žulje in na opravljeno delo. Toda naše veselje je bilo kratkotrajno.
Čeprav smo uspeli prepričati najmlajše učence, da niso skakali po prekopani zemlji, so brezobzirni avtomobilisti in kolesarji začeli voziti po komaj ozeleneli travi.
Prosimo, spoštujte naše prizadevanje, da bi živeli v lepšem o-kolju in nam pomagajte urediti in olepšati naš domači kraj!
Člani hortikulturnega krožka
Praznovanje dneva vstaje slovenskega naroda
in dneva steklarjev
Julij — mesec topel, prijeten, mesec počitnic, dopustov,, veselja in spominov. Da, julij je vroč mesec. Toda, kako vroč je bil šele pred' 34 leti, ko je majhen slovenski narod v centru . hitlerjevske Evrope odločno dvignil svoj glas v opombo vsega, kar je poštenega, vsega, kar je človeškega. Že vrstq let nazaj se tako člani našega kolektiva .zbiramo v Gorah, da ■ skupno proslavimo 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda, ki je obenem tudi dan steklarjev.
Skoda, ker nam muhasto vreme tu dii letos ni bilo naklonjeno. Dež, ki je neusmiljeno padal skoraj, vso prejšnjo noč, je resno grozil,
Cigler Janez, .predsednik predsedstva sindikata steklarne, pozdravlja navzoče ob 22. juliju v Gorah
da nam pokvari praznik — praznik vseh naprednih delavskih sil, da nam pokvari dan, ki je s svetlimi črkami zapisan v zgodovini majhnega, a herojskega slovenskega naroda. Nič ni pomagalo. Kljub vlažnemu in meglenemu jutru, skozi čigar goste oblake so le s težavo prodrli sončni žarki, se je kar precejšnje število naših
članov kolektiva .odločilo, da preživi dan v .Gorah ter tako skupno proslavi naš in svoj praznik.
Tudii letos je izvršni odbor predsedstva konference sindikatov nase OZD pripravil prigoden kulturni program, v katerem so sodelovali pevci in godba Svobode II, medtem ko je predsednik sindikata tov. Janez Ciglar v kratkem govoru oživel spomine na prehojeno pot in poudaril po-men 22. julija kot dneva vstkje slovenskega inaroda in praznika hrastniišOsih steklarjev.
22.	julij 1941 'bo za vedno ostal zapisan v- zgodovini slovenskega in jugoslovanskega naroda kot svetel, pomemben dan. Vstaja ni prišla samo kot posledica vojne vihre, ki je takrat zajela domala ves svet, ampak je nastala tudi kot upravičen upor delavskega razreda na vse- .nepravilnosti, a-nomalije in zatiranja, ki jih je kapitalistični sistem izvajal nad delavstvom.
22. julij je tako postal mejnik v borbi delavstva — -delavskega razreda in vseh naprednih sil ■ v. borbi zoper zatiralca delavskega razreda in vseh hitlerjevskih somišljenikov. Priprave na ta dan pa so stekle že mnogo prej.
Stavke rudarjev, steklarjev in ostalih zatiranih ljudi so postale skoraj vsakodnevni pojav. Siromašna zasavska regija pa- je. tako že zgodaj postala zibelka revolucionarnega .gibanja na *Rloven-skèm. KP,' ki . je v tem predelu slovenske zemlje .pustila globoke korenine, je kmalu postala tudi gonilna in vodilna silil vsega delavstva, ki je odločno dvignilo svoj glas' v obrambo■ vseh svojih pravic. Ljudje,-ki so se že zdavnaj naveličali kapitalističnega jarma, so odločno Zahtevali svoje socialne in človeškb pravice. Nasprotniki takšnega recolučionar-nega duha so poskušali ina vse načine takšno gibanje že v kali zatreti. K sreči je bila KP močnejša in moralno politični duh delavskega razreda neuničljiv. Čeprav v začetku ni teklo vse gladko, pa je moč delavskega gibanja rasla iz dneva v dan. Komunisti in ostali napredni somišljeniki so šli v brezkompromisni
Godbeniki steklarske godbe pod vodstvom Viljema Zaletela so pridno igrali navzočim na proslavi steklarskega praznika v Gorah
Ekipa- naših sindikalnih delavcev, ki je skrbela za dobro počutje članov kolektiva
boj proti kapitalističnim silam in .kasnejšemu okupatorju. Področje revirjev je postajalo vse pomembnejše. Na tem delu so se pod raznimi imeni društev im u-stanov sestajali vsi napredni so-
nnst še močnejša in budnost še večja.
Med nami so še mnoge žive priče prehojene poti, katera je bila vse .prej kot lahka. Vsi ti tovariši revolucionarji lahko s ponosom! zrejo na to pot. Čeprav niso izpolnjene vse želje in obljube, pa je vendar naš sistem takšen, ki nam garantira bodočnost, bodoč-, nest, kakršno so si zamišljali takratni revolucionarji in za čigar stvarnost' so šli tudi v boj. Vse težave, ki se pojavljajo.in katere se' bodo še pojavljale, predvsem V našem gospodarstvu,. moramo in bomo s -skupnimi močmi prema-' gali. Trud, ki je vložen, ne sme biti zaman in ne sme biti nikdar zavržen. Zgradili smo si tovarnej mesta, uvedli sistem, ki garantira izpolnitev pravic slehernemu našemu proizvajalcu. Vse to moramo še izpopolnjevati. Začeto gradnjo moramo nadaljevati. Vsi Skupaj se moramo truditi, da bo naš jutrišnji idan še lepši in ugodnejši. Naše cilje iz NOB moramo čuvati, negovati im utrjevati. Na-;
Proslave 22. julija v Gorah se je udeležilo veliko število naših članov kolektiva in so praznovali tudi svoj steklarski praznik
mdšljeniki ter pripravljali -in sprejemali .pomembne odločitve v boju za človeške, socialne dn politične pravice' zatiranega slovenskega naroda. Takšnemu gibanju so sledili tudi najnaprednejši delavci steklarne ter k temu prispevali svoj veliki delež. In ravno zato je bil mnogo let kasneje 22. julij proglašen tudi za praznik steklarjev.
Dolga so bila pota predvojnega revolucionarnega gibanja. NOB je želje spremenila v resničnost. Zato, vse kar se je in se je moralo zgoditi, ne sme ostati legenda. Preveč dram, krvi in človeških življenj je zahteval ta naš neenakopravni boj. Kljub temu da je okupator in nasprotnik delavskega razreda premagan, je še vedno potrebna naša enotnost, takšna kot je bila. v .preteklosti in za časa NOB.'Ne smemo pozabiti, da se tudi. v današnjemu času pojavljajo frakcionaške Sile in nasprotniki, katerim sta naša družbenopolitična ureditev in delavsko samoupravljanje v njem trn v peti. Zato mora biti naša enot-
Tovariš Haberl Adolf in Konček Vlado sta tudi letos pridno skrbela za naše lačne želodce
ša politika miru in neuvrščanja,’ katere duhovni vodja je naš ljubljeni maršal Tito, nam mora o-stati osnovno vodilo pri sodeloval nju z naprednimi silami vsega (Dalje na 4. sbr.f
IZ DELA OBČINSKE
V soboto (dne 19. 7. 1975) je bilo sklicano 1. izredno skupno zasedanje vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik. Osrednja točka na zasedanju je bila ocena družbeno-ekonomskih razmer v občini in sprejetje ustreznih zaključkov, ki naj zagotovijo realizacijo letošnje resolucije o ekonomskem razvoju občine. S tem v. zvezi so delegati vseh treh zborov sprejeli naslednje
ZAKLJUČKE:
1. Delegati vseh treh zborov skupščine občine Hrastnik so sprejeli oceno družbeno-ekeonomskih razmer v občini Hrastnik, v besedilu kot jo je pripravil koordinacijski odbor za usmerjarije aktivnosti uresničevanja ciljev resolucije o družbenoekonomski politiki
(Nadaljevanje s 3. str.) sveta. Besede agresija, sovražnost in podobno morajo za vedno izginiti iz slovarjev vseh narodov in narodnosti. Vzajemno sodelovanje, medsebojno spoštovanje, napredek nerazvitih, popolna gospodarska enakopravnost, to so naše želje in želje vseh miroljubnih narodov. Takšna dejavnost in takšna politika pa garantirata svoboden razvoj in neodvisnost ne samo nam, temveč celemu svetu. Zaradi tega tudi slavimo, praznujemo in smo ponosni na 22. julij 1941.
Vsemu svetu moramo dokazati, in to smo v veliki meri že, da je bil naš boj koristen in da je naš današnji sistem human. Nadaljevati moramo nedokončano delo in razvijati takšne samoupravne in socialistične odnose, da bomo ob vsakoletnem praznovanju s ponosom gledali na prehojeno pot. Postali smo samoupravljavci, sami odločamo, sami se borimo s težavami, ki se pojavljajo, zato moramo sami paziti na najdragocenejši družbeni zaklad, to je delovnega človeka.
O vsem tem dn še marsičem drugem so obujali spomine naši starejši tovariši. Njihove izkušnje se prenašajo na mlajši rod. Vsi
za leto 1975 in jo predložil v obravnavo delegatom Izvršni svèt občinske skupščine Hrastnik.
2. Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik so iz ocene o družbenoekonomskih razmerah v, občini Hrastnik sprejeli naslednje ugotovitve, sklepe in zaključke, in sicer:
Občinska skupščina se vključuje in podpira že začeto aktivnost ter v celoti po'đpira politično akcijo na področju družbenoekonomske politike za uresničitev ciljev zvezne in republiške ter občinske resolucije za leto 1975.
Izvršni svet in upravni organi skupščine se zadolže, da skupno z vsemi dejavniki v TOZD ,in OZD in SIS ukrenejo vse potrebno za uresničitev sprejetih stališč.
skupaj pa se učimo iz dneva v dan.
Letos, ko slavimo ta pomemben mejnik v okviru 30. obletnice zmage nad fašizmom in 25. obletnice delavskega samoupravljanja, pa so naša srca še toliko bolj vzradoščena. Ponosni smo, da smo sinovi in hčere tega herojskega naroda, ki si je v 'trdem in neenakopravnem boju s številčno mnogo močnejšim sovražnikom sam izvojeval svoj boljši včeraj in lepši jutri.
V poznih popoldanskih urah so še zadnji udeleženci zapuščali prijetno gorsko planoto, preko čigar hrbta je rahlo pihal topel večerni veter. Počasli smo se spuščali v dolino, da v miru in zavetju lastnih stanovanj še enkrat preletimo prehojeno pot naših revolucionarjev, pregledamo in predelamo rezultate našega povojnega razvoja. Z občutkom zadovoljstva lahko ugotavljamo, da ves boj ni bil zaman in da so žrtve, čeprav ogromne, rodile željene sadove. Nehote se v naših mislih pojavlja zavest sreče in zadovoljstva, da živimo v deželi svobodnih ljudi, si gradimo svoj jutrišnji dan sami, daleč proč od tistega vročega dne 22. julija 1941.
J. P.
IZVOZ — uvoz
Skupno smo v zadnjih letih izvozili za 15.047.200 USA $, od tega 14.290.000 $ ali 94 % na konvertibilna področja; v istem času pa uvozili za 13.429.300 $, od tega
8.307.000	$ iz konvertibilnih področij ali za 61,8 $, kar predstavlja v globalu še vedno 1.618.900 $ več izvoza kot uvoza, to je v globalu vzeto pozitivno.
Z ozirom na to, da predstavlja postavka uvoz opreme sorazmerno visok izdatek, predlagamo TOZD in OZD, da pri nakupu opreme v bodoče prvenstveno - nabavljajo domačo opremo in le v primeru, ko te ni mogoče dobiti na domačem .tržišču, najpotrebnejšo opremo uvozijo.
Prav tako je nujno iskati mož-, nosti za delno znižanje uvoza vseh vrst reprodukcijskega materiala in ga nadomestiti' z domačim.
TOZD in OZD na območju občine morajo iskati vse možne poti, da se poveča realizacija izvoza in uvoza s socialističnimi državami in deželami v razvoju.
Naloga in dolžnost Vseh OZD in TOZD v občini je, da se glede na možnosti čimprej in v čim večji meri vključijo v izvoz, saj je ugotovljeno, da smo v zadnjih treh latih izvozili glede na ustvarjeni celotni dohodek v občini le 8-10 % celotnega dohodka.
Glede na podatke, da Tovarna kemičnih izdelkov v letu 1975 zmanjšuje izvoz glede razmer na domačem trlgu, je spodbudljiva ocena in ugotovitev v Steklarni, da bo v letu 1975 povišala izvoz za 10-15 % nasproti izvozu v letu 1974.
INVESTICIJE
Večina OZD in TOZD izvaja manjša ali večja investicijska dela, za katere imajo zagotovljena sredstva, z izjemo TOZD Rudnik premoga Hrastnik in Steklarne Hrastnik.
Zaradi nepokritih investicij sta ti dve organizaciji preko Službe družbenega knjigovodstva predani v postopek.
Na področju negospodarskih investicij v občini Hrastnik trenutno, kakor tudi v preteklosti, nimamo nepokritih investicij.
V primeru, da bodo sprejeti ukrepi za uresničitev resolucije o ekonomskem razvoju SFRJ in SRS zahtevali 50 % ali večodstotni polog, potem z gradnjo kopališča ne bomo mogli pričeti, ker ob razpisu kraj evenega-samoprispevka nismo računali in bo treba dodatno in na daljše obdobje zbirati sredstva za zagotovitev pologa, v kolikor bo predpisan.
Iz povedanega izhaja:
da v občini nepokritih negospodarskih investicij ni;
da z nameravano in programirano gradnjo lahko pričnemo vsa potrebna sredstva in ko bodo takrat, ko so zanjo zagotovljena izpolnjeni vsi ostali zahtevani pogoji.
CENE
Predpisi, ki se nanašajo na soglasja, s katerimi so bile oblikovane cene v občinski pristojnosti, so usklajeni z obstoječimi republiškimi dogovori, kakor tudi z osnovnimi izhodišči resolucije o
družbenoekonomski politiki SRS za leto 1975 in občinske resolucije za leto 1975.
Inšpekcijske službe morajo bolj dosledno kontrolirati izvajanja sprejetih dogovorov oziroma do-ločih cen ter dogovorov o maržah.
OSEBNI DOHODKI
Osebni dohodki v gospodarstvu in negospodarstvu rastejo v globalu v slkladu z resolucijami razen v Steklarni Hrastnik in SGP Hrastnik. Ti dve organizaciji morata čimprej, najkasneje pa do konca leta 1975, doseči z resolucijo določeno razmerje med rastjo družbenega proizvoda in rastjjo osebnih dohodkov.
Obenem pa morajo organi delavske kontrole v sistemu nagrajevanja permanentno zasledovati, če se sprejeti akti o delitvi osebnih dohodkov dosledno tudi izvajajo; to pa še pOiSebej iz razloga, ker obstoji mnenje, da v nekaterih TOZD oziroma OZD osebni dohodki niso v pretežni meri odvisni od doseženih uspehov pri delu.
SKUPNA PORABA (financiranje samoupravnih interesnih skupnosti)
Družbeni dogovor o skupni porabi se po 'podatkih SDK v prvih 6 mesecih leta 1975 realizira pod predvidevanji, kajti ugotovljeno je, da dohodki posameznih samoupravnih interesnih skupnosti ne dosegajo planiranih sredstev, saj znašajo realizirani dohodki pri:
—	temeljni izobraževalni skupnosti 48 %,
—	temeljni skupnosti otroškega varstva 45,6 %,
—	skupnosti socialnega skrbstva 48 °/o,
—	temeljni kulturni skupnosti 48,1 %,
—	temeljni telesno kulturni skupnosti 48,2 %,
ali skupno: 47,7 °/o-
Odbor podpisnikov občinskega družbenega dogovora mora pravočasno poskrbeti za uskladitev skupne porabe z družbenim dogovorom, posebno še glede dejstva, da po dinamiki zadnjih let osebni dohodki v drugem polletju hitreje naraščajo, s tem, da imo-biliziirajo viške ali da zahtevajo od interesnih skupnosti, da znižajo stopnje.
SPLOSNA PORABA (financiranje proračuna)
V 6 mesecih so bili proračunski dohodki realizirani v višini 41,9%, izdatki pa v višini 38,5 %, kar je pod dinamiko za prvo polletje.
Do konca leta 1975 se proračunska sredstva lahko zbirajo in trošijo le do višine, dogovorjene z družbenim dogovorom o splošni porabi.
Davča uprava se zavezuje, da dosledno odmerja in pobira davke in prispevke po sprejetih predpisih občinske skupščine in poskrbi, da bo plan lastnih proračunskih dohodkov v občini .Hrastnik realiziran.
ZAPOSLOVANJE
Zaposlovanje v občini presega stopnje, določene z resolucijo, tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu, kar kaže na to, da OZD in TOZD ne zaposlujejo novih delavcev na osnovi realnih
Moški pevski zbor »Svobode II« pod vodstvom tov. Petriča na proslavi 22. julija v Gorab
Dan steklarjev v Gorah
SKUPŠČINE
potreb in s tem ni zagotovljena večja -produktivnost. Zaradi tega ' naj se v bodoče zaposluje le, če se s tem zagotovi večja proizvodnja in boljši ekonomski učinek.
OZD in TOZD naj na tem področju posvetijo posebno skrb možnostim prerazporeditve znotraj posameznih delovnih skupnosti.
ZALOGE
Dnevno naraščajo zaloge gotovih izdelkov, kar nam kaže podatek, da so v zadnjem letu narasle po vrednosti za nad 100%. Ta ugotovitev še posebej velja za Steklarno Hrastnik in Sijaj Hrastnik. Poleg zalog gotovih izdelkov so velik vir vezave obratnih sredstev tudi zaloge reprodukcijskega materiala, zato je potrebno, da OZD in TOZD takoj sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje zalog gotovih izdelkov, kakor tudi reprodukcijskega materiala.
POSEBNI OBČINSKI DRUŽBENI DOGOVORI
(0,20 % od dohodka za financiranje KS, 0,25 % za izgradnjo počitniškega naselja DPM Novi grad in 0,80 % za financiranje negospodarskih investicij.)
Na področju izpolnjevanja prevzetih obveznosti po sklenjenih dogovorih v občini je značilno, da OZD im TOZD teh obveznosti v največ primerih -ne obravnavajo enakovredno z dogovori, ki sò sklenjeni za regijo oziroma za območje republike.
ku na Log-u, ki ga je izdelal Projekt Metal Ljubljana pod št. 1338 G v mesecu juniju 1975 in ga je predložil skupščini Izvršni svet skupščine občine Hrastnik. Projekt določa izgradnjo zaprtega kopališča v izmeri 25,00 X 12,00 m z globino 1,25-2,15 m.
Zaradi neenakomernega dotoka sredstev, zlasti prispevka v višini 0,8% od dohodka OZD oziroma TOZD, skupščina občine Hrastnik kot investitor -najame posojilo za gradnjo . zaprtega kopališča v ustrezni manjkajoči višini.
Za podpis pogodbe o najetju posoji-la se pooblasti predsednika skupščine občine Hrastnik.
Investitor pooblašča Lesnino-TOZD Pristan Ljubljana, da izvede licitacijski postopek v zvezi z oddajo del -pri gradnji zaprtega kopališča v Hrastniku, oziroma da TOZD Pristan -prevzame celoten inženiring za izvedbo tega projekta.
Predsednika skupščine občine Hrastnik se pooblasti, da imenuje nadzorni organ.
Za koordiniranje de-la med investitorjem in izvajalcem in za tehnične rešitve, ki niso v projektu podrobno razčlenjene, investir ščine občine Hrastnik in načelnika oddelka za gospodarstvo -i-n finance, da skupno z nadzornim organom urejata -probleme, ki bodo nastopali med gradnjo.
V primeru, da bo v smislu najnovejših ukrepov tudi za to gradnjo obvezen 50 % polog, z gradnjo v letošnjem letu ne moremo pričeti, pač pa bo potrebno najprej zforajtii vsa sredstva, kii jih zbiramo s samoprispevkom in po stopnji 0,8 % od dohodka OZD oz. TOZD in- šele nato, ko bodo sredstva v celoti zbrana (tudi za obvezen polog), lahko računamo s pričetkom gradnje.
Visi trije zbori skupščiii-ne občine Hrastnik so v smislu določil statutov sklada za fina-nc-iranje komunalnih dejavnosti in sklada pavšalnih skočnin razpravljali o zaključnih računih za leto 1974, finančnih načrtih za leto 1975 obeh skladov in jih vzeli na znanje.
Vsi trije zbori skupščine občine Hrastnik so po razpravi potrdili zaključne račune za leto 1974 in fi-nančne načr-te za leto 1975:
—	sklada za -razvoj noVih dejavnosti
—	solidarnostnega stanovanjskega sklada,
—	sklada za financiranje obrambnih potreb,
—	sklada za negospodarske investicije.
—	sklada za pospeševanje kulturne Lin telesne vzgoje,
—	sklada za financiranje požarnega varstva ter
—	sklada za štipendije.
Pri tem so delegati sprejeli
sklep, da se sredstva sklada za razvoj novih dejavnosti, predvidena z letošnjim finančnim načrtom, ne vročijo Ljubljanski banki -podružnici Trbovlje, -pač pa se dajo na razpolago ko.t kredit skupščini občine Hrastnik za gradnjo zaprtega kopališča, če bo to potrebno.
V	primeru, da z gradnjo kopališča ne bi pričeli v letošnjem letu, naj upravni odbor sklada angažira razpoložljiva sredstva na najprimernejši način i-n v namene, za katere je bil sklad ustanovljen.
Delegati vseh t.reh zborov so sprejeli tudi sklep, da se vsa razpoložljiva sredstva sklada za negospodarske investicije -po finančnem načrtu za leto 1975 uporabijo za gradnjo zaprtega kopališča in se ne vročijo pri Ljubljanski ba-nki — podružnici Trbovlje.
V	primeru, da z gradnjo kopališča ne pričnemo v le-tošnjem -letu, -pa naj upravni odbor nameni Sredstva za pokritje dosedanjih obveznosti, ki izvirajo iz -tega naslova (za kritje investicije osnovne šole narodnega heroja Rajka, Hrastnik).
13.	Delegati vseh treh zboro-v skupščine o-bčine Hrastnik so o poročilih Občinskega sodišča v Trbovljah, medobčinskega javnega pravobranilstva v Trbovljah in poročilu za leto 1975 in o programu dela medobčinske gozdarske inšpekcije za -leto 1975 ter predlogih in zaključkih izvršnega sver ta Skupščine o-bčine Hrastnik razpravljali i-n jih sprejeli.
Sekretariat
skupščine občine Hrastnik

Za vse, ki prirejajo javne shode in prireditve
Na enem izmed posvetov s predstavniki TOZD in OZD je bil takšen odnos že kritiziran in so bili vsi odgovorni v TOZD in OZD opozorjeni na to, da so ti dogovori enakovredni ostalim dogovorom ter da jih morajo, -tako kot je to dogovorjeno, tudi izpolnjevati.
V smislu sprejetega programa koordinacijskega odbora pri občinski konferenci SZDL Hrastnik pa morajo vse TOZD in OZD ter samoupravne interesne skupnosti •sprejeti svoje programe s konkretnejšimi nalogami,, ki izhajajo iz ocene v republiki in ocene v občini ter iz ukrepov, ki bodo še v mesecu juniju sprejeti na zvezni in republiški ravni. V te programe pa je vključiti tudi naloge, ki izhajajo iz sklepov, sprejetih na 6. konferenci ZK občine Hrastnik dne 19. 6. 1975.
Izvršni svet -skupščine občine Hrastnik -naj ugotovi, če so v občini kakšni skladi, ki bi pomagali TOZD i-n OZD, ki izvažajo, prikritju dela negativnih razlik pri izvo-zu.
Izvršni -svet skupščine občine Hrastnik naj oceni, kakšne posledice bodo izzvali sedanji ukrepi zveze, republike in občine v OZD, TOZD in samoupravnih interesnih skupnostih naše občine v naslednjih dvanajstih mesecih.
Poleg tega so delegati na izrednem zasedanju razpravljali še o nekaterih drugih zadevah, pri tem so sprejeli naslednje sklepe:
Sprejme in potrdi se glavni projekt za izgradnjo pokritega kopališča pri osnovni šoli narodnega heroja Rajka v Hrastni-
Vsako društvo in vsaka delovna organizacija, ki pravno-veljavno obstoja, lahko organizira javno prireditev oziroma javni shod. Društvo pa lahko pravno-veljav-.no nastopa le, če je registrirano oziroma vpisano v registru delujočih društev pri upravnem organu za notranje zadeve.
Vsako javno prireditev oziroma javni shod je treba priglasiti 5 dni pred nameravano prireditvijo oziroma javnim shodom pri u-pravnem organu za notranje zadeve. V priglasitvi oziroma vlogi za izdajo dovoljenja je treba navesti podatke o sklicatelju javnega shoda oziroma javne prireditve, kraj, čas in trajanje javnega shoda oziroma javne prireditve.
Na podlagi tega pristojni upravni organ odloči, ali se javi shod oziroma javna prireditev lahko izvede.
Zakon o avtorski pravici zahteva, da mora imeti vsakdo za javno neodrsko izvajanje del glasbe ali književnosti vnaprej dovoljenje ZAMP, mu plačati pravilni znesek avtorskega honorarja in dostaviti spored — seznam izvajanih del. Kdor tega nima, ne more izvajati tovrstnih prireditev.
/
Z ozirom na to vas opozarjamo, da morate to izv-ršiti pred
prijavo prireditve, ob sami prijavi pa predložiti potrdilo o vplačanih obveznostih ZAMP. Zastopnik ZAMP za območje občine Hrastnik je MEDVED Ferdinand, upokojenec, stanujoč Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 16.
Prav tako bo tukajšnji upravni organ naročil PM, naj prepreči vsako javno prireditev, ki se bo vršila brez predhodnega dovoljenja ter prireditelje predlaga v kazenski postopek.
Ponovno opozarjamo da mora biti vsaka javna prireditev ali javni shod pri’pristojnem upravnem organu za notranj e zadeve prijavljen najmanj 5 dni pred nameravano prireditvijo.
Zakon o javnem shodu in javnih prireditvah določa, da mora sklicatelj javnega shoda in organizator javne prireditve določiti osebo, ki bo shod oziroma javno prireditev vodila, ter organizirati rediteljsko službo, ki je odgovorna za svoje delo vodji shoda oziroma prireditve.
Vodja shoda oziroma prireditve je odgovoren za pravilen potek prireditve ter da prireditev poteka v skladu programa. Vodja shoda ima pravico prireditev prekiniti, če pride na sami prireditvi do nereda, povzročitelje 'neredov pa odstraniti iz prireditvenega
prostora. Če vodji shoda oziroma rediteljski službi ne uspe vzpostaviti javnega reda in miru. da bi se prireditev mirno nadaljevala, obvesti o tem pristojno postajo milice.
Udeleženci javnega shoda oziroma javne prireditve so dolžni upoštevati ukrepe, ki jih odredijo vodja shoda ali reditelji zaradi vzdrževanja reda.
„ Zakon med drugimi tudi določa, da ima starešina enote milice pravico na kraju samem razpustiti javni shod oziroma javno prireditev ter pozvati udeležence, da se razidejo, če javni shod oziroma javna prireditev ni bila priglašena ali zanjo ni bilo dano dovbljenje, če prireditev poteka mimo priglašenega dnevnega reda ali programa.
Za vse nepravilnosti pri organiziranju in izvedbi javnega shoda oziroma javne prireditve so določene kazenske sankcije.
Priporočamo, da na prireditvi oziroma shodu, kjer je večja masa ljudi, organizator oziroma rediteljska služba prepove kajenje. Predvsem pa je treba pri kultur-no-zabavnih prireditvah in kino-predstavah prepovedati uživanja alkoholnih pijač.
Prosimo, da navedeno upoštevate!
»OJ KOZARO, NE TREBA TI KIŠE, BRIGADE TE ZNOJEM NATOPIŠE«
ŽULJI NA ROKAH MLADOSTI SO ISTO KOT RANE V VOJNI. PRIZNANJA NA DELOVNIH AKCIJAH SO ENAKOVREDNA VOJNIM ODLIKOVANJEM.
General Kosta Nad
Sloven ,ki predstavniki v brigadi Dr. Simo Miloševič Crvenog krsta Jugoslavije
Naše mesto ORA (omladinska radara akcija) je Kozara, Planina. Legenda. Torišče tretje sovražne ofenzive. Torišče nadčloveške borbe naših borcev proti desetkrat močnejšemu sovražniku. Planina je bila v drugi svetovni vojni žarišče.
Od takrat je preteklo več kot trideset let. Planina je ostala takšna, kakršna je bila. Že trideset let jo človek s svojo močjo in umom izboljšuje, olepšuje, ureja, da bo lepša, da bo pravi heroj revolucije. Na njenem najlepšem vrhu Mrakovici stoji veličasten spomenik, delo Dušana Damonje, darilo herojem Kozare, revoluciji, tretji sovražni ofenzivi.
Spomeniški kompleks, ki ga dograjujejo, bo postal priča revolucije, ki se je začela leta 1941 in traja še danes.
■ Na Kozari se tako bije še ena bitka' — bitka 'za izgradnjo mladinskega športno-rekreacijskega . centra. Bitka, Hai ni tako kruta, ki ni tako krvava, a vendar je velika. V tem delu sodelujejo fantje in dekleta iz vse Jugoslavije, razvrščeni v devet brigad.
Na delovni akciji Kozara sodeluje prvič pionirska delovna brigada »Malih novina« Bratstvo in enotnost. To je 40 deklic in dečkov, ki letos na Kozari začenjajo svoje brigadirsko življenje. To so pionirji iz vse Jugoslavije, pionirji, ki' obljubljajo', da bodo stali z ramo ob rami vsem drugim brigadam, da bodo pomagali graditi Kozaro, da bodo pomagali graditi Jugoslavijo.
Delovna brigada »Bratov Ribar« je iz Novega Travnika, iz e-nega izmed najmlajših mest v Jugoslaviji. To je njihova tretja delovna akcija. Sodelovali so na Sutjeski 1971. in 1973. leta. Ta brigada je nosilec zastav »Bratstvo jedinstvo« in'»Heroji Sutjeske«. Brigada šteje 32 brigadirjev in 5 brigadirk.
Tretja brigada je brigada »Crvena zastava« iz Kragujevca. V njej je 40 brigadirjev, mladih delavcev iz poznanih zavodov Crvene Zastave. Brigada je bila formirana 1972. leta. Že tretjič sodeluje nä delovni akciji. Brigada je predlagana - za odlikovanje predsednika republike. '
Nosilec imena legendarnega heroja Ive Lole-Ribarja je brigada iz Čapljine. V njenem sestavu je 30 mladincev in 11 mladink. Brigada je sodelovala na več lokalnih akcijah in si tako pridobila zaupanje in priznanje za delo in sodelovanje na KOZARI 75.
Peta . brigada je iz Beograda. Ime nosi po hrabri partizanki Jelici Milovanovič. Ta brigada je bila osnovana leta 1946 in pod njeno. zastavo je sodelovalo nad 5009 bigadirjev na 32 delovnih akcijah. Brigada je bila že 111-krat proglašena za udarno in mladi hočejo nadaljevati tradicijo brigade in začeto delo neumrljive Jelice Milovanovič.
V šesti brigadi, brigadi šole za notranje zadeve iz Sarajeva z i-menom Mijo Keroševič-Guja,'sodelujejo najboljši izmed najbolj-
ših učencev te šole. To so učenci, ki končujejo prvi letnik šolanja. To so mladinci med 15. in 18. letom. V svojih vrstah imajo tudi brigadirja, »mladega« 56 let. Prvič so na Kozari, a žulje in znoj so pustili že na mnogih lokalnih, regionalnih in zveznih delovnih akcijah.
Brigada iz Bačke Topole je bila formirana že leta 1944. Nosi ime madžarskega pesnika in revolucionarja Sandora Petefija. V brigadi so združeni Srbi, Madžari, Hrvati in Črnogorci. Brigada je sodelovala že v mnogih akcijah.
Osma brigada je brigada Velj-
ka Vlahoviča iz Rudarsko metalurškega kombinata iz Zenice. Sestavljena je iz 40 mladincev iz petnajstih mest, kjer ima naš velikan črne metalurgije svoje tovarne.'Ta delovna brigada prvič sodeluje na zvezni akciji.
Naša brigada nosi ime borca, humanista in heroja dr. Sima Miloševiča, ki se je vedno boril za r.esnico in pravico. Organizator brigade je Rdeči.križ Jugoslavije. Pod njeno zastavo so sodelovali mladi člani humane organizacije na Sutjeski, 'Moravi in Jasenovcu. Zdaj sodelujemo na ORA Kozara 75.
V brigadi je 7 'mladink in 31 mladincev. Smo Jugoslavija v malem. V naših vrstah smo predstavniki iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Zastopamo mesta Ćuprijo!, Titograd, Pančeva, Novo Gradiško, Visoko, Prizren, Skopje, Bitolo in Trbovlje. Trbovlje zastopamo: Jamšek Marjan, zaposlen v STT, Škrlep Bojan, zaposlen v rudniku, Petan Marija, administrator v Iskri, Besednjak Vanda, oblikovalec v Steklarni Hrastnik, Šmid Rajko in Bartolj Boris, oba zaposlena v Elektrarni Trbovlje.
Zbrali smo se, da v delu pokažemo enotnost, da s prijateljstvom, ki se je rodilo v kratkem mesecu dni utrdimo bratstvo. Poizkušamo razvijati humanost in .nevtralnost, univerzalnost in e-nostnost — pravila humane organizacije Rdečega križa.
Za vse tiste, ki še nikdar niso bili na delovni akciji, da bodo vedeli, 'kako je, in za vse tiste, ki so že bili na akciji, da se bodo spomnili, kako je bilo. bi rada
opisala brigadirski delovni dan: Iz toplega sna te navsezgodaj, ko ptice še spe in sonce še ni pokukalo izza hriba',' iz postelje vrže zaspani dežurni. Ko si pomaneš oči, ne, veš, kdo je bolj zaspan. Brezglavo drviš z brisačo pod pazduho in s po možnosti prav nataknjeno majico v »mokri vozel«. Časa imaš toliko, da si umi-ješ oči in spregledaš. Ker v brigadi ocenjujejo in točkujejo jutranjo gimnastiko, umivanja pa ne, je bolje pohiteti v vrsti na plato, kakor pa se -temeljito umiti. Vodja že na vse grlo tuli 1 2 3, 2 2 3, ko ti še ves zaspan, mehak in to-
pel v jutranjem hladu ponavljaš za vodjem utrudljive gibe. Tako so prve težave za teboj in premagani so prvi napori... Sledi enako težavno pospravljanje po-
D. Damonja: Memorialni spomenik na Kozari
stelj in logična posledica »umivanja« — ponovno umivanje. Vse to moraš seveda opraviti pred 6. uro, ko najpridnejši brigadirji dvigajo zastavo. Se vedno v vrsti, z majhnim počitkom na mestu (Dalje na 7. štr.)
Na trasi
Kozarsko kolo
V ZAGORJU OSREDNJA REVIRSKA PROSLAVA 30. OBLETNICE OSVOBODITVE
Po sklepu Revirskega sveta ŽSMS smo se v četrtek, dne 3. 7. 1975 zbrali v Zagorju na manife-stativnem srečanju revirske mladine. ■ Zbrali smo se mladinci iz treh revirskih Občin. Udeležena je
Lidija Šentjurc, članica fèdera-cije, je imela v Zagorju slavnost-ni govor
»O J, KOZ ARO...«
(Nadaljevanje s 6. str.) voljno; nato odkorakamo proti jedilnici :v stilu samopostrežbe. Če imaš srečo, da kuharica ne gleda vate, izmakneš dve porciji masla z marmelado. Tako, za silo okrepčan in že skoraj prebujen, zopet v vrsti ne najbolj navdušeno od-marširaš' proti skladišču orodja. Tam imaš široko izbiro. Tudi re-peteja nè manjka. Na trasi se ti v brk že smeji sonce. Počasi izginja tudi slaba volja. Najbolj čili zmorejo pesem že pred malico. Veselje vre iz grl in prepotenih teles, iz oči pa kukajo nagajivi žarki mladosti. Malice je vedno premalo itn tudi čas zanjo je prekratko odmerjen. Že po borih tridesetih minutah zaslišiš'ne najbolj mili glas traserja: ’’Konec! Konec in začetek!« Treba je zopet prijeti kramp. Zdaj ni več tako težak kakor zjutraj. Zdaj tudi • pesem mi več solistična. Iz polnih želodcev se razlega vesela, glasna in nagajiva. Pesem in • delo se vzpenjata. Rasteta proti poldnevu. V neznosni vročimi ga preskočita. Polagoma utihnejo krampi, pesem pa ostane tudi takrat, ko prikorakamo v naselje: »Sumi Kozara i noèti kubike, Sefer komandant vodi udarnike .. .« Ljubeznivi fantje so ravno prav kavalirski. Pohite v kopalnice in po- : rabijo vso toplo vodo za tuširanje nežnemu spolu izpred nosa. To j'e eden poglavitnih vzrokov, zaradi katerega dekleta v brigadi bolj kašljajo kakor fantje. Po vsesplošnem umivanju in preoblačenju sledi itežko pričakovani zbor. Po skorajšnjem kosilu krulijo prazni želodci. Pozabljena je silna žeja na trasi, zdaj vlada v naselju vsesplošna lakota. Napolnjeni s hrano, zadovoljni in utrujeni, pa imamo kaj kratek čas odmerjen za počitek. Nogomet, rokomet, karate, tečaji, ki jih je vse pol- '
nju zastave ob himni im po večerji drugi veselo preživljajo svoj brigadirski prosti čas. V disko klubu, ob tabornem ognju, ob gledanju filmov,in ne nazadnje vko-zarskem kolu, ki se ob najmanjši priliki razširi preko platoja pred štabom do časa, ki ga gramofonska Tišina naznani za .spanje. Tako si v. prostem času brigadirji nabirajo kondicijo, nove moči in dobro voljo za nov jutrišnji brigadirski ho-ruk.
bila tudi mladinska pohodna enota Kammiško-zasavskega odreda. To manifestativno srečanje se je odvijalo na igrišču Proletarca.
Po skupini večerji se je pričel program. Najprej je vsem zbranim spregovoril sekretar RK ZSMS tov. Zdene Mali. V svojem govoru je orisal razvoj mladinskega gibanja od ustanovitve pokrajinskega komiteja SKOJ pa vse do danes. Dejal je, da si mora mladina 'tudi danes, čeprav živimo v socialistični družbi, prizadevati za še hitrejši razvoj naše socialistične družbe.
Po končanem govoru tov. Malija je pozdravil vse zbrane tudi predsednik mladine iz pobratene občine Aleksinac. Med drugim je vsem mladim « zaželel obilo uspeha pri njihovem nadaljnjem delu. Kulturni program so nadaljevali vojaki iz kasarne heroja Rajka iz Celja. Njihov program je bil zelo pester in odlično sestavljen.
Po končanem programu smo prižgali taborni ogenj in zapeli nekaj pesmi. Potem se je začela zabava s plesom. Ples-je trajal do
no, se vrste drug z drugim in drug za drugim. Moral bi biti razde-ljiv vsaj na tri do štiri dele, če bi hotel obiskovati vsaj polovico popoldanskih aktivnosti. Če pa si slučajno kronični primer soustvarjalca brigadirskih biltenov, zidnih časopisov, foto kronik in vseh podobnih stvaritev brigade, si oproščen vseh popoldanskih aktivnosti. Ker si s takšnim delom zavzet tudi takrat,, ko po spušča-
Malica
Visoki družbenopolitični delavci na proslavi v Zagorju
Prišlo je slovo, vsem nam je hudo.
Vsak bo odšel tja, kjer je doma.
Slovo, bo, prijatelji, težko z vami.
Beseda je grenka vam in najtežja
nam.
Prijateljstvo je bilo in.
prijateljstvo bo, zato ne skrivaj solz, če ti je hudo.
KOZARA! POKLIČI NAS, KO NAS BOS POTREBOVALA! PRI- Velika množica SLI BOMO!
Zasavčanov se je zbrala na osrednji predavi v Zagorju
23.	ure. Po končanem plesu smo se zopet preselili k tabornemu ognju in zopet nadaljevali s petjem. To se je vleklo dolgo v noč.-Zapletli pa smo se tudi v pogovor z miličnikom, ki je skrbel za red v našem taboru, vendar pa je bil to noč brez posla.
Drugo jutro pa smo bili že navsezgodaj pokonci in z zaspanimi očmi ogledovali naravo, ki se je počasi pričela prebujati. Vstalo je lepo sončno jutro, kakršno smo si vsi želeli. Pričeli so se zbirati prvi udeleženci zborovanja. Ob 10. uri pa se je začela proslava.
Slavnostna govornica je bila tov. Lidija Šentjurc, članica sveta federacije. V svojem govoru je orisala težave, . ki so spremljale naše borce za pravičnejšo stvar. Zmagala je volja, s katero so bili prežeti ,naši borci. Dokazalo se je, da nekdo ne more vzeti narodu svobodo, če se ta odločno upre sovražniku. Današnji mladini pa je 'naročila, da naj nadaljuje z borbo, ki so jo začeli njihovi starejši kolegi. Kajti le v nadaljevanju te borbe si bodo jugoslovanski narodi utrdili svojo samostojnost in svojo politiko neuvrščenosti.
Po končanem govoru tov. Lidije Šentjurc so podelili tov. Mihu
Sekretar revirskega komiteja ZKS Prosenc Miloš izraža tovarišu Mihi Marinku priznanje za njegovo dolgoletno revolucionarno delovanje
Marinku priznanje za njegovo dolgoletno revolucionarno delovanje. V kulturnem programu so sodelovali združeni pevski zbori, godba in recitatorji.
Po končani proslavi se je zopet začela zabava s plesom.
ViPe
Zavarovanec, upoštevaj !
Vsak zaposleni plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje. Zato ima določene pravice iz iz zdravstvenega zavarovanja. Kjer so pravice, so tudi dolžnosti. Žal pa ugotavljamo, da marsikdaj nišo znane pravice, še manj pa dolžnosti. Zaradi tega prihaja do nesporazumov med zavarovanci in zdravstveno službo. Zato si oglejmo glavne pravice in dolžnosti. Shranimo si ta članek, da bomo lahko vsak trenutek pogledali vanj in se prepričali o svojih pravicah in dolžnostih.
Aktivni zavarovanci so tisti, ki so zaposleni in plačujejo prispevek. Z njihovim prispevkom so lahko zavarovani ožji družinski člani: zavarovančev zakonec, zavarovančevi zakonski in nezakonski otroci, posvojenci in pastorki.-Lahko so zavarovani tudi družinski člani v širšem pomenu besede: vzdrževani zavarovančevi starši, očim in mačeha. Pomen te delitve je zelo važen, kajti pravica do nege pripada samo ožjim družinskim članom in še to na podlagi mnenja bolnišnice, ki odpusti bolnika, ali na podlagi pismenega mnenja zdravnika, ki je o-pravil obisk pri bolniku pa tudi na podlagi pismenega potrdila patronažne službe ali babice. Za svojca, ki je mlajši od sedmih let, je dovoljena nega do 14 dni, za svojca, starejšega od sedmih let, pa največ sedem .dni. Več kot 14-dnevno nego za mlajše od sedmih let odobrava samo zdravniška komisija in še to na podlagi predloga zdravnika ki zdravi bolnika. Omenili bi še dokaj pogost primer nege porodnice. Pravico do nege porodnice do 7 dni ima mož v primeru, da porodnica rodi doma. V tem primeru napiše babica ali zdravnik potrdilo, da je porodnica rodila doma in da potrebuje nego. Ce pa porodnica rodi v' bolnišnici, ji nega ne pripada. Zato v primeru predčasnega odpusta iz bolnišnice pripada porodnici nega doma.
Mož naj ob odpustu zahteva, da zdravnik na »obvestilo zdravniku« napiše, da je nega potrebna. Prav tako lahko zahteva mož nego porodnice, ki je rodila v bolnici, pa se ji je po odpustu iz bolnice stanje poslabšalo ali pa je zbolela. Seveda mora to dejstvo potrditi najbližji zdravnik ali babica. Nikoli pa ni mogoče zahtevati nege za majhnega zdravega otroka, če je mati morala oditi v bolnišnico. Pri tem naj omenim še to, da v primeru, ko govorimo o, številu dni govorimo samo o koledarskih dnevih in ne o delavnikih, pa čeprav je vmes nekaj praznikov.
Kaj pa, če zboli zavarovanec?
V tem primeru se mora le-ta takoj javiti svojemu zdravniku. Če to ni mogoče, naj se javi najbližjemu zdravniku ali pa naj ga pokliče na dom. V primeru, da se javi najbližnjemu zdravniku ali da kliče zdravnika na dom-, mora ta zdravnik vpisati v zdravstveno knjižico prvi dan delanezmožnosti diagnozo (bolezen) in vrsto ter način zdravljenja. To lahko napiše tudi na posebni tiskovini »zdravniško potrdilo«. Če zavarovanec tega ne stori, mu izbrani zdravnik odobri zadržanost od dela za največ tri dni nazaj v primeru, da so še znaki obolenja.
Poseben problem nastane pri zavarovancih iz drugih republik, ki odhajajo domov in šele naknadno sporoče, da so zboleli. Marsikateri odide domov in se tam javi zdravniku, ker pri nas ni dobil bolniškega staleža. Za priznanje bolniškega staleža mora prinesti zdravniško potrdilo, kjer je vpisan datum, od kdaj ni sposoben za delo, za kakšnim obolenjem je zbolel in kako se je zdravil. Vse to mora zdravnik vpisati v smislu čl. 7 že imenovanega pravilnika. Brez takega potrdila ambulanta ne bo priznala bolniškega staleža. Zavarovanec je med boleznijo dolžan ostati v kraju, kjer je bil v pričetku bolezenske zadržanosti od dela. Spremembo bivališča do 30 dni odobri izbrani zdravnik v primeru, da je bolnik drugje bolje oskrbljen in bi lahko hitreje ozdravel, nad 30 dni bolniškega staleža pà dovoli samo zdravniška komisija prve stopnje. Naj ob tem povemo, da gredo potni stroški v breme zavarovanca.
Do mnogih nesporazumov pride tudi zaradi zdravljenja v bolnišnici, ne glede na to, ali je bil zavarovanec sprejet v bolnišnico, ker ga je poslal izbrani zdravnik z napotnico, ali pa so ga sprejeli v nujnem primeru, ne glede na to, kdo ga je poslal.
Ob izplačilnem dnevu marsikdo ne dobi denarja ker ni evidentiran niti na delovnem mestu niti v bolniškem staležu. Komur izbrani zdravnik izda napotnico za sprejem v bolnišnico, naj takoj po sprejemu v bolnišnico pošlje v ambulanto dopisnico, s katero sporoča, da je bil tega dne sprejet v to in to bolnišnico. Dopisnico naj podpiše, kajti nepodpisana dopisnica ne velja in seveda zdravnik ne more vedeti, kdo to sporoča. O svojem prihodu v bolnišnico ne sporočajte po telefonu mojstru ali v ambulanto, saj navadno ni mogoče tega takoj zabeležiti v kartoteko, zaradi tega to sporočilo večkrat pozabijo.
Kdor je bil sprejet v bolnišnico kot »nujni primer«, naj prosi sobnega zdravnika ali medicinsko sestro, da napiše »potrdilo o zdravljenju v bolnišnici« z navedeno diagnozo ali šifro bolezni ter ga pošlje po pošti ali s pomočjo svojcev v ambulanto.
Le na ta način je mogoče, da zavarovanec ne ostane brez denarja, oziroma da mu naenkrat ne- odtrgajo preveč denarja. Večkrat se je že primerilo, da je dobil napotnico za sprejem v bolnico, v karton pa so mu vpisali bolniški stalež z zdravljenjem v bolnišnici.
Zavarovanec pa ni bil sprejet v bolnico, o tem ambulante ni obvestil, zato pa je debelo pogledal ob izplačilnem dnevu, ko so mu odtrgali zaradi zdravljenja v bolnici precej denarja.
Po njegovem so bili krivi vsi drugi, le on ne. V resnici je bil sam kriv, saj je ostal brez denarja zato, ker ni nikomur javil, da ga v bolnici niso sprejeli. Večino zavarovancev se ne zaveda da ima v primeru, če ne soglaša z zdravnikom glede delazmožnosti. pravico do pregleda pred zdravniško komisijo prve stopnje. To je ista pravica kot do recepta in zdravil. Na to bi moral tudi zdravnik zavarovanca opozoriti. Ker le-ta te
'pravice ne pozna, se spori pogosto končajo z loputanjem vrat itd. Če meni zdravnik, da je zavarovanec sposoben za delo, ta pa trdi, da ne more delati, je edini pravilni izhod pregled pred zdravniško komisijo I. stopnje, ki dokončno odloči o delazmožnosti.
Zavarovanec, ki je v bolniškem staležu, se mora javiti v ambulanti tisti dan, ko je naročen, sicer se utegne zgoditi, da bo ostal, brez denarja, kajti za'zavarovanca, ki je v ,bolniškem staležu, pa o njem nihče ne ve, izplačilo usta-, vijo, dokler ne ugotovijo, kako je z njegovo boleznijo.
Zelo pomembna je pravica pritožbe na mnenje zdravniške komisije prve stopnje. Če se zavarovanec ne strinja z mnenjem, ki mu ga mora zdravniška komisija pri pregledu povedati, se mora pritožiti in zahtevati pregled pred komisijo zdravnikov izvedencev ali kakor se drugače pravi komisijo II. stopnje. S tem, da so nekateri lepo tiho, in na dan, ko bi morali začeti z delom, pridejo v ambulanto, češ da ne morejo delati, samo povečujejo nepotrebno administrativno delo in jemljejo drugim čas za preglede.
V tem primeru mora zdravnik ponovno napisati predlog za komisijo prve stopnje, ta ga odstopi komisiji druge stopnje. Pri pritožbi na mnenje komisije prve stopnje vse pisanje odpade.
Marsikateri zavarovanec, ki je v bolniškem staležu zaradi nesreče pri delu, izgubi pravico do polnega nadomestila osebnega dohodka samo zato, ker ni pravočasno prijavil nesreče pri delu. Prijava mora biti napisana v 24 urah po nesreči pri delu, sicer ponesrečenec izgubi pravico do polnega nadomestila. Tu greše predpostavljeni, ki pozabijo napisati prijavo, in poškodovanec, ki se ne prepriča, ali je ta prijava o nesreči napisana.
Na koncu bi opozoril še na razliko med pravico do delanezmožnosti in pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi delanezmožnosti ali po domače razliko med bolniškim staležem in bolniško.
Praviloma ima pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi delanezmožnosti vsakdo, ki je dela nezmožen zaradi bolezni ali nesreče pri delu.
To pravico izgubi, kdor se namenoma poškoduje, ali namerno preprečuje zdravljenje (npr. v bolniškem staležu pijančuje ali dela), ali se ne javlja na kontrolne preglede v ambulanti ali zdravniški komisiji.
V	, takih primerih je zavarovanec sicer v bolniškem staležu, vendar . ne dobi denarja. Takih primerov je že bilo nekaj, želimo pa, da bi jih bilo čim manj.
Tako smo opisali nekaj najvažnejših problemov glede pravic in dolžnosti zdravstvenega zavarovanja.
Posebno je še potrebno povda-riti, da morajo zavarovanci, Id dobivajo zdravniško pomoč ne pri lečečem zdravniku steklarne Hrastnik, temveč pri zdravniku svojega stalnega oziroma začasnega prebivališča, takoj pismeno ali kako drugače sporočiti splošno kadrovskemu sektorju, da je zdravnik v njihovem kraju, podal predlog za bolniški stalež. Tako se mnogokrat zgodi, da služba oziroma vodje v TOZD in ostali komaj po nekaj tednih oziroma nekaj mesecih zvedo, da je v bolniškem staležu. Zlasti nastopajo težave, ker zavarovanec ni sporočil svoje opravičene odsotnosti ter je služba dolžna izvršiti odjavo v roku 8 dni in se tako zgodi, da po krivdi ali nezainteresiranosti in neaktivnosti delavca preneha delovno razmerje.
V	podjetju, imamo tudi kontrolorja bolnikov, ki ima pooblastilo od samoupravnih organov in splošne ambulante steklarne Hrastnik,, da vrši pregled, kako zavarovanci upoštevajo navodila lečečega zdravnika.
V	primeru, da ne spoštujejo teh navodil, se izda odredba o prekinitvi bolniškega staleža in je zavarovanec dolžan, da naslednji dan pride na delo ali k lečečemu zdravniku, sicer se mu predmetni izostanki štejejo 'kot neopravičeni izostanki.
Z upoštevanjem vseh teh navodil bo vsekakor odpravljena marsikatera nejasnost in razprtija, ki bo tako v korist zavarovanca kot služb zdravstvenega zavarovanja in delovne organizacije.
Sušin. Viktor, dipl. pravnik
SUTJESKA
Mladi iz Slovenije smo v okviru zelo bogate in množične aktivnosti na področju revolucionarnih tradicij sodelovali tudi na zvezni akciji Sutjeska 75.
Akcija Sutjeska, ki združuje pohod p.o poteh Vrhovnega štaba in seznanjanje z bitko na Sutjeski, je bila v času od 1. 7. do 4.
7.	1975. Iz Slovenije se je akcije udeležilo trideset mladink in mladincev, v tem času pa smo prehodili skupno z mladinci.iz ostalih republik in pokrajin okrog sto 'kilometrov dolgo pot od Žab-ljeka do Tjentišta.
Sam pohod je bil dokaj napo--ren, k temu pa je precej prispevalo tudi slabo vreme, ki nas je spremljalo prvi in drugi dan pohoda. V slovenski brigadi smo zelo dobro razvili samoupravljanje, saj smo imeli vsak večer brigadno konferenco, kjer smo razpravljali o vseh problemih, česar pa ni bilo opaziti pri drugih brigadah.
Tudi organizacija pohoda ni bila prav dobra, manjkalo je predvsem pravilnega in pravočasnega obveščanja, premalo pozornosti pa so organizitorji posvetili tudi negovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij.
Akcija, ki pomeni pozitiven premik v smislu delovanja ZSM Jugoslavije na področju razvijanja in negovanja revolucionarnih tradicij in krepitve bratstva im enotnosti, pomeni hkrati tudi u-resničevanje stališč, za katera so se delegati Zveze socialistične mladine v ZSM Jugoslavije že dolgo zavzemali.
Mladi, ki smo dobili kot nagrado udeležbo na tej akciji, smo torej opravili pomembno poslanstvo celotne ZSM Slovenije na tej akciji, saj smo v smislu krepitve bratstva in enotnosti vzpostavili trajnejše stike z mladimi iz cele Jugoslavije.
VI. PEVSKI TABOR V STIČNI
Letos mineva 30 let našega dela In ustvarjanja v svobodni domovini. Uspehi našega vsestranskega napredka so več kot očitni im nam ni treba tega posebej dokazovati niti s statistikami in diagrami, niti na druge načine, ker to, opažamo, vidimo in čutimo sami vsak dan in na vseh področjih. Lahko, bi si morda postavili le vprašanje, ah ne bi mogli na nekaterih področjih doseči še večjih uspehov, ali ipa, če nismo morda kakega področja razvijali prepočasi ali premalo načrtno.
Vsekakor je ustvarjanje materialne baze, ki smo ji posvetih največ pozornosti tista osnova, ki ustvarja pogoje za razvoj nematerialnih dejavnosti, na drugi strani pa je nepobitno, da je le človek, če je tudi duhovno razvit, izobražen in kulturen edini, in najmočnejši porok za uspešno rast produkcije in ustvarjanja materialnih dobrin.
In ravno tu, pri vzgoji, izobraževanju in kulturi si dovoljujem trditi, da smo marsikdaj in marsikje preskromno ali brez do.volj-nega posluha ocenjevali njihov pomen in prezrli človeške vrednote, ki izvirajo iz teh dejavnosti.
Pri obravnavanju kulturne ,problematike smo nemalokrat prezrli, kako velifcgea pomena je npr. ravno ljubiteljstvo. Ne samo, da zajema nàjivecje im najširše ljud-
ske plasti, marveč, da je njegovo delo najimtimneje povezano s samim človekom in njegovim vsakdanjim življenjem im delom, da je po vsebini domače in ljudsko, da vzgaja ljudi v narodovem kulturnem bogastvu, v umetniških in revolucionarnih tradicijah in da dosega ob vsem tem tudi v vzgoj-no-estetskem pogledu marsikdaj visoko, celo profesionalno kvaliteto.
Ne moremo torej govoriti o visoki kulturni ravni kakega naroda brez dobro razvitega im kvalitetnega ljubiteljstva. Tako je treba razumeti ljubiteljstvo in ga temu primemo tudi obravnavati. Nikdar iin nikjer me bi smelo zmanjkati niti volje niti razumevanja za podpiranje, razvijanje, vzbujanje in vrednotenje ljubiteljstva, pa čeprav So nekateri njegovi poganjki šele na začetniški stopnji.
Naša kulturna politika bo morala slejkoprej le pretehtati in se odločiti, koliko in kakšno kulturno hrano bomo dali ljudstvu, s posebnim ozirom na razmerje resnih glasbenih zvrsti in kiča, razmerje domače in tuje tvornosti ter razmerje vzgojnih in zabavnih smeri.
Treba se bo končno le soočiti z dejstvom, da prevladujeta danes v glasbi kič in pretežna želja po zabavi, da je glasbeni okus pa-
del pod strokovno povprečje, da se z vsemi mogočimi sredstvi (gramofonske plošče, številni festivali slabih popevk; »koncerti« uvoženih »kričačev«, »telovadcev« in »električarjev«; radijski in televizijski prenosi le-teh, del tiska, ki tako degeneracijo duha propagira in forsira in podobno) daje prednost in vsiljuje neljudska zvočna tvorba, ki je miselnosti večini naših ljudi tuja in daleč od vzgojnega ideala po harmonično razvitem, estetsko oblikovanem im v socialistični družbi živečem človeku.
Nemajhno odgovornost za tako stanje nosi naša tiskana in govorjena informativna služba kulturnih redakcij, ki bi morala in smela dajati podporo le resnim zvrstem, na drugi strani pa žigosati in grajati, pa tudi odsvetovati in omejevati pretirano komercialno popevkarsko zaslužkarstvo. Delno krivdo za tako stanje pa nosijo tudi mnogi naši skladatelji, ki so se s svojimi neljudskim in nerazumljivimi, pod tujimi vplivi inspiriranimi ter izumetničenimi skladbami odtujili ljudstvu iin ga pustili, da si je v pomanjkanju dobre glasbene hrane moral poiskati zadostitev v laičnih glasbenih »naivcih« v obliki t. i. »narodno zabavne glasbe«. U-metnik je predvsem tisti, ki je z zdravo umetnostjo znal obdržati stik z ljudstvom.
Kulturna politika je odgovorna za stanje kulture v družbi. Edino zdravi nazori in ukrepi lahko družbo (ne sicer v kratkem času) preoblikujejo v visoko razvito kulturno srenjo. Nasprotno pa lahko narod zapade pod vabljiv vpliv cenene in narejene čutnosti in zabave oziroma pod strokovno povprečje.
Slovenski amaterski zbori, zbrani na dosedanjih Pevskih taborih v Šentvidu pri Stični, so že večkrat opozorili javnost na tako stanje, žal v glavnem brez večjih uspehov. Zato je njihova ponovna pevska manifestacija toliko več vredna, ker so njihove želje, pripravljenost in zahteve po izboljšanju stanja zbrali letos rekordno število zborov in pevcev, ki združeni kličejo im pozivajo vse družbene dejavnike, da je treba naše ljubiteljstvo, kot najbolj zdrav im najmočnejši element v ■ najširši glasbeni vzgoji, postaviti na pravo mesto in ga ovrednotiti kot nepogrešljiv del naše kulture, na drugi strani pa upoštevati njihove ugotovitve in nasvete za ozdravitev okužene kulture.
Za mnenje o pomenu in vrednosti Pevskih taborov in ljubiteljstva smo naprosili nekatere vidne politične, kulturne in glasbene o-sebnosti, lei so nam poslali naslednja svoja mnenj%, za kar se jim na tem mestu iskreno zahvaljujemo.
RADOVAN GOBEC, Ljubljana
Edvard Kardelj, pokrovitelj VI. pevskega tabora, prihaja na slavnostni prostor
Generalna vaja vseh pevskih zborov na VI. pevskem taboru okrog
2400 pevcev
Del našega pevskega zbora na proslavi v Stični
Lepi uspehi naših športnikov
V Zaječaru, središču Timoške krajine, nedaleč od bolgarske meje, so bile od 4. do 7. 7. letos že
12.	tradicionalne športne igre proizvajalcev stekla Jugoslavije.
Potem, ko smo po večletnem premoru preteklo leto na Tjenti-štu ponovno nastopili, smo se tudi letos po precejšnji negotovosti zadnji hip le odločili sodelovati.
Takoj moramo povedati, da se
se morda še spominjate, so preteklo leto nastopali športniki-steklarji iz Poljske, Francije, Češkoslovaške in Madžarske.
Zaječar
Zaječar je tipično srbsko mestece. Danes šteje nekaj nad . 30.000 prebivalcev. Je upravno in gospodarsko središče Timoške Krajine. Svoj nagel gospodarski razvoj je doživel pravzaprav še-
Naši zastopniki v Zaječaru
je od preteklega leta precej spremenilo. Ce govorimo o spremembah, potem moramo žal ugotoviti, da so vse te spremembe v več ali manj negativnem smislu.
Tovariš Mika ŠPILJAK — pokrovitelj iger
Pokroviteljstvo nad letošnjo manifestacijo steklarjev Jugoslavije je prevzel tovariš Mika Spi-Ijak, predsednik sindikatov Jugoslavije. Žal se tovariš Spiljak ni mogel prireditve tudi osebno
Njim so pripadle zlate medalje. Z leve proti desni stojijo: Kolšek, Gnjidič, Koritnik in čakič, čepita Pokrajac in Peršič
udeležiti. Če se še spominjate, je bil pokrovitelj XI. iger tov. Stane Dolanc.
Udeležba
Letošnja udeležba je bila nekor liko skromnejša od lanskoletne. Skupaj je nastopilo 31 podjetij z nekaj nad 900 udeleženci. Bilo pa ni tudi gostov iz inozemstva. Kot
le v nekaj zadnjih letih. Brez dvoma je, da ima nemalo zaslug pri tem prav tovarna stekla, Prav posebno zanimiv je praivzaprav center mesta, kjer se križata novogradnja din stari del. V tem de-' lu mesta je tudi največ prodajaln od moderne sodobne veleblagovnice pa vse do najmanjših proda-jalnic, kjer spretni kupec lahko baranta po mili volji. Tisto kar v Hrastniku pravzaprav pogrešamo,
- je korzo, ki je v tem mestecu prav gotovo zelo priljubljen in temu primemo tudi obiskan. Ljudje se zbero takoj ob mraku in potem traja promenada vse tja do poznih večernih ur. Prebivalci, vsaj toliko kolikor smo jih lahko mi spoznali v tistih nekaj dneh, pa so še kar prijazni.
Organizacija
Čeprav ni* naš namen ne vem kako na široko go-voriiti o organizaciji, pa se mi zdi, da je nekaj besed le potrebnih. Po lanskoletnem nastopu na Tjentištu smo imeli .precej ipikrih pripomb, na račun spanja in prehrane, medtem, ko je samo tekmovanje še kar v redu potekalo. No, letos je bilo bistveno drugače. Če smo bili z namestitvijo iin prehrano lahko še . kolikor toliko zadovoljni, potem moramo priznati, da je bila organizacija samega tekmovanja. izredno slaba. Čeprav nismo uživali ne. vem kakega konforta, pa smo bili lahko nadvse zadovoljni že s tem, da smo prenočevali in bili na hrani v istem prostoru. Res pa je, da smo bili eni redkih srečnežev, da smo imeli takšno ugodnost. Nekatere ekipe so bile inaseljene tudi po več deset kilometrov izven Zaječarja.
Povrnimo se nekoliko nazaj k organizaciji tekmovanja. Kot že re-
čeno, je bilo to izredno slabo. Ne moremo se znebiti .občutka, da je organizator celotno .tekmovanje prilagodil lastnim interesom. Vse preveč je bilo očitnega nameščanja. Razporedov praktično ni bi-
lo.	Če pa so že bili, potem so se vsako uro menjali. Naše ekipe praktično niso vedeli, kdaj in kje nastopajo. Tudi ob največjem naprezanju nismo mogli dobiti točnega časa nastopov. Tako so kegljači zaman čakali na nastop in so šele kasneje zvedeli, da tisti dan sploh ne bodo nastopili. Ko je organizator končno določil uro za naslednji dan, jo je takoj zjutraj zopet spremenili.
Strelci so en dan zman čakali na start, tako da so ostali brez kosila. Kljub prošnji, da naj jim omogočijo predhodni nastop, ker smo imeli v ponedeljek zjutraj rezerviran povratek, so bile naše prošnje zaman. Strelci so končali tekmovanje v ponedeljek ob 12. uri, ob 14. uri pa smo že imeli avtobus za Beograd. Kakšna dirka je bila to-si lahko mislite. Nogometaše so poslali na igrišče, kjer sploh ni bilo vratnic. Tako so vse štiri, ekipe iz naše skupine na čelu s sodnikom zaman čakale, kdaj in kje se bodo lahko pomerile. No, spodrsljajev je bilo še in še. Pri tako ogromnem številu je sicer razumljivo, da kaj spodleti, toda kar je. preveč je preveč. Kako si razlagati, da tudi sedaj, po treh tednih nimamo u-radnih končnih rezultatov XII. Steklarijade, pa vam žal tudi ne moremo povedati. Na našo večkratno urgenco so nam končno obljubili, da jih bomo prejeli nekje do 15. avgusta. Edina, svetla točka tekmovanja je bilo sojenje. Če ugotavljamo, da je bilo pri strelcih še nekaj dvomljivih sodniških odločitev, pa je bilo sojenje v drugih panogah zares izr vrstno. Tako je na primer tekme v malem nogometu sodil zvezni sodnik Pavle Ristič iz Novega Sada.
Nastopi naših športnikov
Zaradi oddaljenosti tudi letos naše zastopstvo ni bilo številno. Skupno smo nastopili s tremi e-kipami. Poleg strelcev in kegljačev, ki so nastopili tudi na Tjen-
tištu, so se letošnjih iger udeležili tudi nogometaši. Naj takoj povem, da smo lahko z nasitopi naših predstavnikov lahko več kot zadovoljni. Če vemo; kako se za te igre pripravljajo v drugih podjetjih, potem so naši fantje dosegli več kot je bilo pričakovati. Posebno pohvalno pa je obnašanje naših predstavnikov. Tako na tekmovanjih kot drugod je bil njihov nastop nadvse korekten. Žal vam zaradi že znanih vzrokov ne moremo sporočiti, kateri ekipi (podjetju) je pripadla trofeja fer play. Po besedah nekaterih članov tekmovalnega odbora je imela prav naša ekipa izredno velike možnosti, da osvoji to laskavo trofejo.
Nogometaši z velikim zanimanjem spremljajo igro svojih nasprotnikov
REZULTATI
Kegljanje
Tekmovanje v kegljanju je potekalo v borbenih partijah. V di-. sciplimi 2X6X6 se je skupno pomerilo 16 moštev. Tekmovalni pogoji so bili izredno slabi. Sreča je bila v tem, da so bili za vse enaki. Kegljišče je bilo priročno. Zgrajeno sredi travnika. Stezi (Dalje, na 11. str.)
Pred slavnostno otvoritvijo
XII. STEKLARSKE IGRE ZAJEČAR 1975
\
XII. STEKLARSKE IGRE ZAJECAR 1975
(Nadaljevanje z 10. str.) ' precej krajši kot sicer, da o njenih kvalitetah niti ,ne govorimo. Za- lažje razumevanje maj' vam povem, da so bile iz navadnega grobega asfalta. Ravno zato je bilo v takih pogojih izredno težko doseči dober rezultat. O rezultatih, podobnih na avtomatskih kegljiščih pa sploh ni bilo mogoče govoriti. No, in prav zaradi tega gre našim fantom še posebno priznanje. V vseh šestih setih so dosegli (najbolj izenačene rezultate. Obdržali so koncentracijo do konca, kar jim jè nazadnje .prineslo več kot zasluženo prvo mesto in zlate medalje.
Podrtih
kegljev
1.	Steklarna Hrastnik	369
2.	Kristal Maribor	359
3.	Alba Novi Sad	342
Kolšku, Čakiču, Pokraj cu, Gnji-
diču, Peršiču in Koritniku iskrene čestitke. Po lanskoletnem tret-, jem mbstu letos prvo.
Strelci tudi tokrat niso razočarali. Vsak nastop — nov uspeh
Streljanje
Strelci so tako kot preteklo leto tudi letos dosegli izredno lep uspeh. Potem, ko so v streljanju z MK puško zasedli 4. mesto, pa so bili z zračno puško še boljši. V trenutku, ko so končali tekmovanje, so bili na odličnem 2. mestu. Ker so za njimi nastopili samo še
domačini, .potem tudi praktično niso mogli biti nižje plasirani od 3. mesta, kar jim v skupnem plasmaju garantira 3. mesto in bronasta medalja. Ker vam žal ne moremo sporočiti rezultatov ostalih, naj vam omenimo samo izide naših. Ekipo je sestavljalo 5 strelčev. Za končni rezultat -pa so se šteli le dosežki štirih najboljših.
MK puška
Brglez Vinko Verač Anton Vidmar Vili Vrtačnik Jože Deipin Ivo Ekipa 834 krogov
Krogov od 300 možnih 221 216 207 190 190
in 4. mesto.
Zračna puška
Krogov od 200 možnih
Vidmar Vili Verač Anton Deipin Ivo Brglez Vinko Vrtačnik Jože Ekipa 662 krogov in mesto.
172
165
163
162
160
najmanj 3.
Skupno je nastopilo 21 ekip v
vsaki disciplini.
Mali nogomet
Prav gotovo je bilo tekmovanje v malem nogometu številčno najmočnejše. Organizatorju se je prijavilo kar 29 moštev, ka-tera so bila razdeljena v 8 skupin. Nosilci skupin so bili določeni na osnovi lanskoletnega plasmaja. Prav gotovo žreb naši ekipi ni bil najbolj naklonjen. Skupaj smo prišli v skupimo s Paračinoim, Banja Luko in Nišem. Za plasma v nadaljnje tekmovanje je bilo potrebno osvojiti prvo mesto v skupini. Žal našim fantom to ni uspelo. Kljub dobri igri so zasedli drugo .mesto. Žreb je hotel, da smo se že v prvi tekmi srečali z ekipo Paračima, ki je veljala za enega glavnih favoritov. Tekma je bila na sporedu popoldne ob pol tretji uri. Naši igralci, čeprav utrujeni, potem ko smo dopoldne zaman čakali, da bi tekmo odigrali, so zaigrali zelo dobro, tako da se je srečanje končalo neodločeno 1:1. V preostalih dveh tekmah smo sicer zabeležili dve zmagi, vendar smo zaradi slabše razlike v golih izpadli iz nadaljnjega tekmovanja.
Rezultati
Hrastnik : Paračin 1:1 (0:0) — strelec Cvelbar
Hrastnik : Banja Luka 4:2 (1:1) — strelci Sivka 2, Cvelbar in Tr-šek
Hrastnik :Niš 2:0 (0:0) — strelca Cvelbar in- Tršek
Za našo ekipo so nastopali: Spajzar, Kotnik, Tršek, Pogačnik, Pufler I, Stopiinšek, Rancinger, Tržan, Osenjak, Cvelbar, Sivko in Gornik. Kljub temu, da se ekipa ni uspela uvrstiti v nadaljnje tekmovanje, pa njene dobre igre niso ušle očem gledalcev in selektorjev. Tako sta bila vratar Spajzer in napadalec Sivko izbrana v reprezentanco proizvajalcev votlega stekla. Ker pa smo morali predčasno zapustiti igre, sta oba nastop odpovedala.
Toliko o nastopih naših. Kot rečeno, smo z njihovimi dosežki lahko popolnoma zadovoljni. Prav pa je, da že danes mislimo naprej. Če bomo na te igre še hodili, in po sedanji situaciji naj bi, potem bo treba š pripravmi pričeti mnogo prej. Čeprav ni naš namen dosegati odlične rezultate za vsako ceno pa vendar moramo stremeti za določenim uspehom.
Takole razpoloženje pa je bilo na kegljišču
Zaključek
Preden navedemo še nekaj splepnih besed, samo še tole: Istočasno s potekom športnega dela Steklaniade je potekalo tudi zasedanje za okroglo mizo. Z naše strani so se tega posveta udeležili: direktor OZD dipl. inž. Maks Mrcina, sekretar TKZK Franc Vidovič in predsednik skupščine podjetja tov. Savo To-sič. Žal vam zaradi nepoznavanja snovi o tem na tem mestu ne moremo ničesar javiti.• Poleg tega je bilo tudi letos na sporedu tekmovanje mladih delavcev iz poznavanja teoretičnega in praktičnega dela v steklarski industriji.
No preden končamo še nekaj misli. Nesmiselno bi bilo komentirati in zavračati odločitev družbenopolitičnih organizacij podjetja, ki so sprejele sklep, da se ponovno udeležujemo te športno politične manifestacije steklarjev Jugoslavije. Prav pa bi bilo, da se tudi v bodoče udeležujemo tega tekmovanja v kolikor toliko sprejemljivem številčnem obsegu. Nedvomno pa bi bilo pametno prodiskutirati drug problem. Gre namreč za naslednje: Ali ima smisel, da se tega tekmovanja u-deiležujejo ' tudi vsaktera podjetja, ki imajo s steklarsko industrijo boré malo skupnega. Kajti število teh je postalo tako veliko, da samo tekmovanje traja res predolgo in postaja za organizatorja nepremostljivo oviro. Zato tudi slaba organizacija in podobno. To ni v zagovor letošnjim or-
ganizatorjem, pač pa v premislek vsem. Iskati razlog v finančnem izdatku, pri gotovih podjetjih ni umestno, ker tovrstnega problema nočejo poznati, pa tudi če ga imajo.
Ker nimamo na razpolago točnih podatkov, naj vseeno navedemo nekaj številk, katere so blizu resnice.
Predračun organizatorja je bil 50 starih milijonov. Enkrat toliko, če že ne več, pa so bili tudi potni stroški in žepnina vseh tekmovalcev. Ce k temu dodamo še precej Sredstev iz osebnega vira, se prav tisti denar, ki ga je vsakdo sam prispeval, potem predstavlja to promet, ki mu prav gotovo ne gre odreči. Tu imamo v mislih predvsem gostinske delavce dotičnega mesta. Da nismo v zmoti, naj navedemo še nekaj cen glavnih »artiklov«. Pivo od 7 do 9 din, kava 4—5 din, kisla voda 8—10 din, orainžada 3—4 dinarje in sokovi nad 5 din. Kot vidite, je to cenik, ki prav gotovo ne gre v izgubo prodajalcu. In kakšni so bili naši stroški? Kotizacija, prevoz in žepnina za 28 udeležencev je navrgla izdatke v višini 34.000 dinarjev. Toliko samo za tisti del naših sodelavcev, ki so govorili o raznih številkah. Po mojem o-sebnem prepričanju pa to le ni tak izdatek, ob katerem bi se morali beliti glavo.
Na koncu pa samo. še ime organizatorja prihodnjih XIII. steklarskih iger; to je Steklarna Skopje, kraj pa — Striže pri Ohridu.
Premec Jože
SPREJEM V ZVEZO SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE
Ponedeljek, 28. maja 1975 je bil za mnoge hrastniške pionirje velik dan — sprejeti sp bili v Zvezo socialistične mladine Slovenije.
Po kratkem kulturnem programu v dvorani Delavskega doma je navzočim spregovoril predsednik občinske konference ZSMS Hrastnik, tovariš Vili Zaletel, ki je v svojem govoru orisal organizacijo ZSMS. Nato je bilo na predlog Pionirskega odreda narodnega heroja Rajka :in Pionirskega odreda Borisa Pusta v prijetnem razpoloženju sprejetih v Zvezo socialistične mladine Slovenije nad sto novih članov. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja mladim družbenim delavcem in mentorjem, ki jih vsako leto v mesecu mladosti podeljuje občinska konferenca ZSMS Hrastnik.
»Novopečeni« mladinci pa so nato svoj vstop v mladinsko organizacijo proslavili s plesom, ki so jim ga pripravili mladinci — učenci osmih razredov.
Dodatek k poročilu oziroma naslovu
TUDI BRODARJI NE MIRUJEJO
Po končanih pripravah in izbir-
nih tekmah za državno reprezentanco so sé člani našega kluba Barič Franc, Halzer Robert in Vouk Drago uvrstili v državno reprezentanco, ki nas je zastopala na svetovnem prvenstvu v Skopju.
V okviru meseca mladosti smo
24.	maja organizirali medklubski spust na Savi od Prusnika do Hrastnika, katerega se_ je udeležilo nad 40 tekmovalcev.
Sodelovali smo z vsemi ekipami: člansko, -mladinsko in pionirsko v kategoriji K-l. V kategoriji 02 in C-l pa s posamezniki. Vsi naši tekmovalci so se uvrstili od 1. do 5. mesta.
Na tekmovanju'Tacen 75 31. 5. —1. 6., ki je bil mednhrodnega ranga (udeležba reprezentanc DR . Nemčije, Avstralije, Kanade, Italije, Nove Zelandije, Avstrije in Jugoslavije), smo kot klub v skupini uvrstitvi dosegli drugo mesto.
Ce 'pogledamo uvrstitev Bariča v slalomu, Vouk in Halzer sta bila tu rezervi, smo lahko povsem zadovoljni z njegovo uvrstitvijo, to je 32. mesto v konkurenci posameznikov in v moštveni vožnji 6. mesto. Po svetovnem prvenstvu smo se udeležili tudi državnega prvenstva v Ušču pri Kraljevu na reki Ibar od 4. do 6. julija 1975.
Tekmovanja so se udeležili člani in mladinci. V disciplini spust so bili rezultati naslednji:
Barič Franc je postal državni prvak v spustu za leto 1975 -pri članih. Krošlin Boris je bil 13. in Gnjidič Rado 17. Ekipno so bili člani uvrščeni na 6. mesto. Pri mladincih v kategoriji K-l -spust so se naši uvrstili na naslednja “mesta :
Kavzar 4., Stradar 5., Seničar
24.	in Delič Danižo 36. mesto. V kategoriji C-2 mladinci sta bila naša dva tekmovalca favorita, lahko bi rekli brez konkurence.
Pokazala se je znana stvar, kako težko je biti favorit. Vouk in Halzer sta zasedla 2. mesto, premagala'sta ju Šuljankovič-Šiškin iz Bos. Novega. Ekipno so se mladinci uvrstili- na 3. mesto, za e-ki-po so vozili Stradar, Kavzar in Senica.
Ekipna uvrstitev glede na člane in mladince nam je v kategoriji -spus-ta prinesla 2. mesto.
V slalomu je bila konkurenca veliko mo-čnejša in rezultati naslednji: Barič je bil v tej disciplini -drugi; lahko bi rekli, -da mu je bila z-ma-ga odvzeta, vendar sodniki so ediin-i, ki Odločajo o napotkih i-n uvrstitvi, tako je kljub protestu ostal Barič na -drugem -mestu. Prijetno je presenetil Kav-, zar, ki je premagal vso člansko elito in se uvrstil takoj za Baričem na tretje mesto. Na 24. mesto se je. uvrstili Krošlin, medtem ko je bil Gnjidič 27. Eki-pno so člani -zavzeli 4. mesto.
Najboljši med mladinci je bil Stradar mä 10. mestu, Seničar je bil na 20. -in Delič na 28. mestu.
Tekmovalca -v V-2 Vouk in Halzer sta v slalomu vozila odlično in sta brez konkurence osvojila naslov državnih prvakov v svoji kategoriji. Po primerjanju rezultatov se je ugotovilo, da sta bila boljša kot članska prvaka na ■isti progi.
V končni uvrstitvi glede na -vse rezultate -smo zavzeli 4. -mesto v državi. Mislim,, da so ti rezultati naš največ ji uspeh, ki nas zadolžuje, da se za, prihodnje leto še -bolje pripravimo.
Upravni odbor društva se v i-menu celotnega društva zahvaljuje SITKS za izredno -dotacijo, s katero s-mo lahko nabavili opremo za. naše reprezentante. Obljubljamo, da bomo še naprej častno zastopali naše mesto Hrastnik na vseh tekmovanjih.
Upravni odbor BD
Prav tako s-mo dosegli drugo mesto na spustu v Bovcu od 2. 6. do 3. 6., ki je imel isto udeležbo, Franc Barič je bil nato najbolje plasirani Jugoslovan na mednarodnem tekmovanju v Mon-thata-lu (Švica). Mladinca Kavzar Peter, Stradar Danilo in član Gnjidič Rado so se uvrstili v mednarodnem slalomu v Meranu (Italija) 15. 6. 197-5 -na zelo dobra mesta med 70 udeleženci, Kavzar (12. mesto), .Gnjidič (28) Stradar (41). Po-vedati moram, da so tudi tu tekmovale reprezentance Italije, Avstrije, ZR Nemčije, Irske, Nizozemske, Avstralije, Kanade in Švice.
Že 18. 6. pa so reprezentanti Barič, Halzer -in Vouk odpotovali v Skopje'-na svetovno prvenstvo.
Naj navedemo, da so se do sedaj uvrstili v spustu -na Radiki Barič v K-l 20. mes-to (najboljši jugoslovanski tekmovalec). Dvojica v C-2 Ha-lzer-Vouk 19. -mesto oziroma drugo -med ju-goslovani.
V	moštveni vožnji pa je Barič z Vidicem in Bitežnikom (olba iz Nove Gorice) dosegel svoj največji uspeh, 4. mesto. Prav tako sta presenetila Vouk in Halzer v moštveni vožnji v kategoriji C-2 s 5. mestom v svetovni eliti.
V	slalomu je bila konkurenca še večja, tako da uvrstitve, katero so dosegli naši fa-ntje, nikakor ne gre podcenjevati ob pogojih treniranja, kakršne imamo mi glede na ostale tekmovalce.
Cevzame-mo konkretni primer: moštvo NDR spremlja cela ekipa trenerjev z vsemi -tehničnimi pripomočki od magnetoskopa do VÖKI-TOKI oddajnikov oziroma s-p-rejemnikov. Celotna ekipa trenerjev preveri pred vsako tekmo vso progo in nato skupno s tekmovalci teoretično obdelajo vsak detajl. Ves trening tekmovalcev je nato posnet na magnetoskopu in po končanem treningu ponovno na dogovoru ob -projeciranju posnetkov obdelajo -vsak detajl. Tako pride tekmovalec na progo popolnoma pripravljen. Ob poteku tekme -tekmovalca spremljajo ob progi in ga opozarjajo, kako mora voziti glede na čas in na napake, da bo dosegel čim vičjo uvrstitev. Ob takih pripravah re-. zultati ne smejo potem izostati.
ŽENSKI ROKOMETNI TURNIR V HRASTNIKU
Potem, ko je pred leti bila v Hrastniku na pripravah za novo prvenstvo ekipa zagrebške lokomotive, se je za isti korak odločilo tudi vodstvo novopečenega zveznega ligaša iz Koprivnice. Igralke so prišle v Hrastnik 22. julija. Za svoje mesto bivanja so si izbrale priljubljeno izletniško točko mnogih Hrastničanov, planinski dom v Gorah. Bližnji gozdovi in travniki so kot nalašč u-s tvar j eni za težak program kondicijskih priprav. Gostje nameravajo ostati v Hrastniku 10—14 dni. Z vodstvom ŽRK Steklar, ki je obenem tudi posrednik njihovih priprav, so se . dogovorili za koriščenje njihovega igrišča za -Savo. Tako so v nedeljo, 27. 7. odigrali turnir, na katerem so poleg dveh ekip Podravke nastopile tudi domače rokometašice. Igralke Steklarja, -čeprav samo z dvema opra vl-j enima treningoma, so se zelo dobro upirale mnogo boljšim gostjam. Predvsem v igri
z drugo ekipo Podravke, ki je mimogrede osvojila -prvo mesto, so Hras-tničanke prikazale, soliden rokomet. Z dokončno vrnitvijo Bratuševe -in. Jelči-če-ve, se ek-ipi Steklarja ni bati za uspeh v novem prvenstvu.
Rezultati
Podravka A : Steklar 18:9 Podravka A : Podravka B 15:16 Podravka B : Steklar 16:14 Turnir sta zelo dobro sodila sodnika Jekuš in Šparenblek iz Trbovelj.
Za eki-po Steklarja pa so nastopile: Boršičeva, S. Bratuševa, N. Bratuševa, Bajdova, Pintarjeva, Jekuševa, Sodčeva, Jelč-i-čeva, T. Draksler jeva, M. Drakslerjeva in Pavlovičeva.'
Kot kaže, bo ina zahtevo klubov iz Hrvatske -prišlo do reorganiza-
cije tekmovanj v drugi zvezni ligi zahod. Tako naj bi v prihodnji sezoni bila -druga zvezna liga deljena v idve skupini. To p-a pomeni, da praktično niti iz moške niti iz ženske republiške 'Lige ne bi izpadla nobena ekipa. Klubi, pobudniki reorganizacije dosedanje druge zvezne lige utemeljujejo svoj zahtevek na izredno velikih stroških, katere takšno tekmovanje zahteva. Pri -tem izstopajo predvsem izredno veliki stroški potovanj.
P. S. Žal smo tik pred zaključkom izdaje -našega glasila sprejeli vest, po kateri je tekmovalna komisija II. zve-zne lige, zahodna skupina, sprejela sklep, da reorganizira samo moško ligo. Na ta način bo ekipa Steklarja v prihodnji se-zon-i morala nastopati v nižjem rangu tekmovanja.
POHOD AVNOJ 75
ZAHVALA
OB TEŽKI IN PRERANI IZGUBI MOJEGA DRAGEGA OČETA SE VSEM SODELAVCEM IZ SKLADIŠČA GOTOVIH IZDELKOV STEKLARNE HRASTNIK ZAHVALJUJEM ZA IZREČENO SOŽALJE IN VENEC, KI SO GA POLOŽILI NA PRERANI GROB.
HVALA VSEM.
KLEPEJ VIKICA
ZAHVÀLA
Iskreno se zahvaljujem vse-m sodelavcem Kirhmajerjeve delavnice in elektro delavnice v TOZD V za darilo, ki ste mi ga izročili ob upokojitvi. Darilo me bo vedno spominjalo na vas. Pri delu vam želim veliko uspehov.
Viktor Mastnak
Rep-ubliška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije tudi letos organizira pohod po poteh slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJ. V akciji bomo so-delovali mladinci iz Slovenije in vseh ostalih republik in pokrajin, pripadniki JLA in družbenih organizacij -in društev. Pohod traja od 22. julija do 5. avgusta 1975, kot predstavnika hrastniške mladine pa se'ga bova udeležila Ljubo Zalez-ina in Tone Bezgovšek.
Vsebinsko je akcija zasnovana tako, da uresničuje naslednje cilje:
—	negovanje in razvijanje revolucionarnih tradicij,
—	krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih -narodov in narodnosti,
—• seznanjanje udeležencev z življenjem v naravi,
—	spoznavanje veščin, pomembnih za ljudsko obrambo,
—	idejnopolitično usposabljanje mladih in
—	-priprava kadrov za organi-
ziranje tovrstnih aktivnosti v občini.
Zavedajoč se, da razvijanje in prenašanje revolucionarnih tradicij na mlade predstavlja revolucionarno akcijo oživljanja in mobiliziranja mladih na tistih idealih, ki jih je Utrdila naša socialistična revolucija, je akcija, začrtana tako, da z njo negujemo revolucionarno preteklost Slovenije, Hrvatske, Bosne i-n Hercegovine.
Republiška konferenca ZSMS je -pri načrtovanju akcije upoštevala tudi to, da letošnja akcija sovpada s praznovanjem 30-letniee o-svo-boditve im 40-letnice druge pokrajinske konference SKOJ. Temu jubileju je primerno prirejena trasa in vsebina letošnje akcije.
Na akciji bomo o-biskali naslednje pomembne kraje in zgodovinska obeležja: Dražgoše, Bazo 20, Bihač, Bosanski Petrovac, Drvar, Glamoč, Jajce, Bugojno, Mrkonjič Grad, Ključ, Sanico i-n Kozaro.
]	Pogovar	j al	i smo se ...
MIFTARI SKENDER pomočnik strojnika — TOZD 2
Da bi vam pripravil pogovor za avgustovsko številko našega glasila, me je pot zanesla v samski dom, kjer prebiva precejšen del naših delavcev, mislim tistih, ki so prišli k nam v glavnem iz naših južnih delov. Moj namen ni bil, da bi vam približal življenje v njem in podobno. Želel sem, da bi vam v tem babilonu v majhnem predstavil mladeniča, ki v mnogočem izstopa iz tega okolja. Mladeniča,
ki je s svojim obnašanjem in pa predvsem marljivostjo in pridnostjo dokazal, da je tudi takšen delavec dober sodelavec in prijatelj. Čeprav je pri nas komaj dobro leto, pa je v tem času dosegel mnogo. Največ pa mu pomeni zaupanje in dober soto-variški odnos, tako s sodelavci kot predpostavljenimi. O tem in še marsičem drugem je Miftari Skender bil prijeten sogovornik. Poglejmo.
Skender se je rodil v veččlanski družini Miftarijevih 26. 5. 1953. Njegovo rodno mesto pa je Kosovska Mitrovica. Končal je osnovno šolo nato pa še gimnazijo. Pa vendar se je kljub temu odločil, da gre s trebuhom za kruhom. Zakaj?
Pri nas na Kosovu je zelo težko dobiti ustrezno zaposlitev, če pa jo že dobiš, pa je osebni dohodek izredno nizek. S svojo izobrazbo bi zaslužil kvečjemu 1400—1500 dinarjev. Da je to malo, verjetno ni treba posebno govoriti. Posebno še, ker nas je v družini več, oče pa je že upokojen, njegova pokojnina pa je tudi zelo skromna. Razumljivo, da ob vsem tem nisem imel kako velike izbire.
Kako to, da si se odločil za Slovenijo?
O Sloveniji sem slišal že kot otrok mnogo lepih stvari. Verjetno se mi je že takrat porodil nekakšen notranji nagon, da jo kdaj obiščem. S časom, ko sem doraščal, se je ta želja samo še stopnjevala. Slovenija pa me je še posebno zanimala zaradi svoje družbenokulturne stopnje razvitosti, saj je znano, da v tem izstopa daleč pred ostalimi republikami in pokrajinama. Zato
sem bil prepričan, da v takšni sredini najlažje uspem in si zagotovim svoj življenjski razvoj kot tudi osebni standard. Malo pa me je privlačevala tudi športna aktivnost. Res je, da bi se lahko zaposlil tudi kje drugje, denimo v Srbiji, v Bosni ali pa v Hrvatski, vendar si želim mirnega življenja, katerega pa bi v teh republikah gotovo ne imel.
Sedaj, ko si pri nas že skoraj leto in pol, kakšni so tvoji vtisi?
Brez najmanjšega pretiravanja, izredni. Tisto, kar sem slišal prej, je v primerjavi z dejanskim stanjem vse preskromno. Slovenija me je impresionirala, tako s svojimi naravnimi lepotami kot tudi s prijaznostjo ljudi in medsebojnimi odnosi. Prijetno sem presenečen in mi ni niti najmanj žal, da sem prišel.
Kaj pa z delovnim mestom in osebnimi prejemki?
Ravno tako. Z menoj so vsi prijazni, tako sodelavci kot tudi predpostavljeni. Sam se trudim, da jim s svojim delom povrnem vso prijaznost in zaupanje. Glede osebnih dohodkov pa tudi nimam pripomb, saj zaslužim enkrat več kot bi zaslužil doma, to pa mi tudi omogoča, da pomagam bratoma pri študiju ter staršema.
Polovico plače pošiljam domov, ostalo pa porabim za hrano, stanovanje in za žepnino.
Kako pa misliš v bodoče? Pred tabo je še odsluženje kadrovskega roka.
Res je. O vsem sem temeljito premislil. Trdno sem se odločil, da tudi po končani vojaščini o-stanem v Hrastniku ter si tukaj ustvarim dom in družino. Saj mi je v vsem všeč in nimam potreb, da kaj spreminjam.
Kaj pa izobrazba, imaš gimnazijo, ali misliš ostati pri sedanjem delu?
Rekel sem, da ne mislim nič spreminjati. Želim si samo pridobiti strokovno izobrazbo. Zato se nameravam čimprej vpisati v večerno kovinarsko šolo v Zagorju. Žal pa moram še nekaj časa počakati.
Zakaj?
Trenutno imam bolj malo možnosti, da bi začel hoditi v šolo. V samskem domu, kjer živim, ni mogoče, da bi se v miru lahko učil, za kar sem prepričan, da bom potreboval precej časa. Malo pa moram tudi še popraviti svoje znanje slovenščine.
Ko sva že pri samskem domu, kakšno je vaše življenje?
Edino, kar me moti, je pravzaprav to naše življenje. Miru pravzaprav ne .poznam. Vse preveč je stvari, ki nikakor niso normalne. Seveda so glavni krivci sami stanovalci. Ravno tako pa je treba vedeti, da so med nami tudi taki, ki si želimo mirnega in vzornega ter poštenega življenja. Žal pa je takih bolj malo. Tista druga večina je moč-
nejša, tako da smo potem vsi v slabi luči. Zato si že nekaj časa iščem stanovanje, žal brez uspeha. Mislim pa, da mi bo tudi to uspelo.
Skender, ti bolje poznaš svoje sostanovalce. Zakaj so nekateri takšnega obnašanja?
Odkrito povedano, da ne vem in jih tudi ne razumem. Vem pa, da povzročajo probleme tisti, tako imenovani prehodni. Takšni, ki ostanejo kvečjemu mesec, dva. Prepričan sem, da le ti povzročijo več škode kot koristi, tako nam, ki tukaj živimo, kot podjetju, kjer delajo. Zato mislim, da takšne ljudi ne bi smeli vzeti v delovno razmerje. Tistim, ki imajo v delovni knjižici več zaposlitev, ne bi smeli zaupati. Vsaj jaz ne bi.
Kakšen pa je sicer vaš standard?
Mislim, da si ga vsak posameznik ustvarja zase. Eden bolj, drugi manj uspešno. Odvisno pač od njegovega gledanja na življenje. Mene osebno pa moti inventar, ki je v zelo slabem stanju, ravno tako pa nisem zadovoljen s čistočo v samskem domu, kot tudi s prehrano, katera je v zadnjem času kvalitet-
Seminar za
Predzadnjo soboto in nedeljo v aprilu je bil v Simonovem zalivu pri Izoli seminar za predsednike centrov oziroma komisij za obveščanje in propagando pri predsedstvih občinskih konferenc ZSMS. Seminarja so se udeležili tudi člani COP pri predsedstvu RK Zveze socialistične mladine Slovenije.
Predavali so nam znani družbenopolitični in družbeni delavci, strokovnjaki na področju komuniciranja, obveščanja in propagande. Uvodno temo o Zvezi socialistične mladine Slovenije v pogojih nove organiziranosti — je posredoval član sekretariata predsedstva RK ZSMS Sandi Ravnikar, medtem ko je o informiranju v delegatskih odnosih govoril Lenart Šetinc, član izvršnega odbora RK SZDL. O informiranju kot orožju delavskega razreda je razpredal Ivo Zorčič, sekretar komisije za politično nropagando in informativno dejavnost pri predsedstvu CK ZKS, komuniciranje kot fenomen, kot sociološki pojem pa nam je predstavil dr. France Vreg.
Na seminarju je stekel tudi pogovor o mesecu mladinskega tiska, še posebej o razširjanju revije Mladina. Več o reviji sami, o težavah in naporih uredništva pri uresničevanju zastavljene temeljne vsebinske zasnove in u-redniške politike, je povedal član uredniškega odbora, novinar in u-
no zelo padla. Vem, da na te stvari kot posameznik ne morem dosti vplivati. Zato pa si tudi iščem drug prostor. Nekaj se sicer govori o gradnji novega samskega doma, pa ne vem, kdaj bo. Bojim pa se, da se tu di potem ne bo dosti izboljšalo. Preden človeka prevzgojiš je potrebno precej časa in taktnosti.
Na, preden končava tole naše kramljanje, kakšne so tvoje želje?
Ne vem. Kakšnih posebnih želja sicer nimam, ker sem v glavnem zadovoljen. Osebna pričakovanja so se mi izpolnila. Moji cilji so jasni. Edino, kar si želim, je, -da bi vsi, ki pridejo sem, živeli v miru, bratstvu in slogi tako tukaj v samskem domu kot tudi izven njega.
Slovenska družba jim to nudi, Hrastničani so jih sprejeli. Odločiti pa se morajo moji soto-variši sami. No in to si želim.
Skender, tvojim željam se pridružujem tudi jaz. Hvala lepa za prijaznost in pa za tale pogovor.
Jože, hvala lepa tudi tebi za obisk. Koristim pa priložnost, da se vsem zahvalim za vse, kar sem do sedaj dosegel. Posebno pa še mojim prijateljem, ki so me tako lepo sprejeli v svoje vrste, tako da sploh nimam občutka, da nisem domačin, za kar pa sem prepričan, da bom kmalu.
Pogovarjal se je J. Premec.
informatorje
rednik mesečne priloge Prizma — Janko Tedeško.
Tudi o akciji spremljanja in spodbujanja informativne dejavnosti v OK ZSMS, o njenem poteku in uresničevanju nalog, ki so s to akcijo naložene občinskimi konferencam oziroma centrom za obveščanje in propagando ■ piri predsedstvih OK ZSMS smo se u-deleženci pogovorili. Dogovorili smo se tudi o programu usposabljanja in izobraževalnih oblikah za področje obveščanja in propagande, se dogovorili o delu v prihodnje ter sprejeli vrsto k delu spodbujajočih in zavezujočih sklepov.
Dosledna izpeljava zahtev akcije spremljanja in spodbujanja informativne dejavnosti v OK ZSMS, se posebej nalog v zvezi z razširjanjem revije Mladina, zahteva, da se revija ZSMS razširi, tako da bo vsak član organizacije ZSMS postal tudi njen naročnik.
Težko je reči, kateri dogovor, sklep je najpomembnejši. Za nemoteno delo in uresničevanje tistih programskih izhodišč, ki so začrtana v dokumentih IX. kongresa ZSMS, so prav vsi dogovori enako pomembni. Prav gotovo pa velja poudariti temeljito uresničevanje programov usposabljanja, ki se mora omejiti na čim manjše teritorialno in po številu udeležencev ne preveč masovne, pa zato pogoste, večkratne oblike.
Mladinska pohodna enota Kamniško-zasavskega odreda
Sestavni del programa občinske konference ZSMS Hrastnik predstavlja tudi pohodna dejavnost, katere glavni namen je negovanje in obujanje revolucionarnih tradicij. V letošnjem letu je
mi organizacijami ZSMS, kar je bil tudi zaključek nekaterih športnih tekmovanj v mesecu mladosti. Najboljšim ekipam v o-rientacijskem pohodu in streljanju je občinska konferenca ZSMS
podelila diplome in skromna darila.
14.	junija je mladinska pohodna enota Kamniško-zasavskega o-dreda zopet prisostvovala veličastni manifestaciji delavskega razreda Slovenije na proslavi v počastitev 40-letnice zleita Svobod v Celju. Imeli smo priložnost prepričati se o enotnosti delavskega razreda. Popoldne smo si ogledali še celjski grad, nato pa se kot vsi ostali vključili v veliko ljudsko slavje.
■ V spomin, na kruto obdobje naše revolucionarne zgodovine se je mladinska pohodna enota Kamni-ško-zasavskega odreda skupno z borci NOV udeležila proslave, v okviru 30. obletnice osvoboditve in v spomin na napad na Hudo jamo v Rečici nad Laškim, ki je bila 29. junija. Ob tej priliki smo lahko prisostvovali tudi svečanemu sprejemu laških mladincev v mladinsko partizansko enoto, ki jo bomo 'v kratkem .ustanovili tudi mi.'
Množično ' smo se udeležili o-sredinje zasavske proslave ob 30-letnici osvoboditve in v počastitev dneva borca 4. julija v Zagorju.
Mladinska pohodna enota Kamni-ško-zasavskega odreda se je že 3. julija popoldne odpravila v Zagorje. Zvečer smo v mladinskem taboru sodelovali pri tabornem ognju, “ pohodniki in vsa ostala navzoča mladina pa so nato z zanimanjem prisluhnili besedam sekretar j a republiške konference ZSMS, tovariša Zdena Malija, ki se je kot predstavnik republiške konference ZSMS udeležil mladinskega tabora v Zagorju. Naslednjega dne 4. julija smo skupno. z ostalo hrastniško mladino organizirano sodelovali na centralni zasavski proslavi v počastitev 30-letnice osvoboditve, na kateri je bila slavnostna govornica članica sveta federacije, tovarišica Lidija Šenitjurc. Po proslavi pa smo se'udeležili velikega ljudskega slavja.
To je bil le kratek opis nekaterih letošnjih pohodov, vendar s tern pohodna dejavnost za letošnje leto še zdaleč rii končana. Hkrati s tem pa štab riiladinske pohodne enote Kamniško-zasav-skega odreda vabi vse mladince, da se aktivno vključijo v pohodno dejavnost hrastniške mladinske organizacije.
Borci in mladinska pohodna enota Kamniško-zasavskega odreda na proslavi ob 30-letnici osvoboditve v Poljanah pri Prevaljah
PODELJENA SO BILA PRIZNANJA MLADIM DRUŽBENIM DELAVCEM IN MENTORJEM
naša pohodna dejavnost še posebno pestra, saj pražnujemo 30-letnico osvoboditve izpod fašističnega jarma. Mladi so se v večjem številu kot druga leta vključili v pohode, kar vsekakor kaže, da zanimanje za tovrstno dejavnost mladinske organizacije' med mladino raste.
Prvi pohod, imenovan »Po poteh osvoboditve«, smo izvedli -27. aprila, na dan OF. Zjutraj so se-pohodniki zbrali pri centralnem spomeniku pri Križišču, kjer so. položili šopke cvetja. Nato so pà svoji poti do Kala obiskali vsa spominska obeležja, kjer so se na skromen način poklonili padlim za svobodo. Iz Kala je pohodna enota odšla do Dola, kjer je pred spomenikom žrtvam fašizma pripravila kratek kulturni program in položila šopke cvetja, nato pa odšla nazaj do Križišča, kjer se je razformirala.
10.	maja se je mladinska pohodna enota Kamniško-zasavske-ga odreda skupaj z ostalo hrastni-ško mladino udeležila pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« in osrednje proslave Ob 30-letnici o-svohoditve ter odkritja veličastnega spomenika revolucije. Popoldne so si pohodniki ogledali staro Ljubljano, konec dneva, pa so prijetno preživeli na ljubljanskem gradu. 17. maja smo se skupno z borci NOV udeležili proslave ob 30-letnici zmage nad fašizmom v Poljanah pri Prevaljah, kjer so med NOB potekali zadnji boji za svobodo to kjer so dali svoja življenja zanjo zadnji partizani. Prisostvovali smo odkritju spomenika, ki bo mladino spominjal na tiste težke čase naše revolucionarne zgodovine. Popoldne pa smo se skupno z borci udeležili velikega ljudskega slavja.
Štaib mladinske pohodne enote Kamniško-zasavskega odreda je na dan mladosti organiziral orientacijski pohod na trasi Hrastnik— Kal. Pohod - smo dobro izpeljali, na njem pa so sodelovale ekipe osnovnih organizacij ZSMS. iz TOZD, krajevnih skupnosti in šole. Na cilju smo organizirali še strelsko tekmovanje med osnovni-
Tudi letos je predsedstvo občinske konference ZSMS Hrastnik podelilo priznanja mladim družbenim delavcem in mentorjem, ki delajo z njladino. Kandidate za prejem priznanj so predlagale osnovne organizacije ZSMS v TOZD, KS, šolah, samoupravni organi, specializirane mladinske organizacije in društva, vodstva občinskih specializiranih organizacij, ki vključujejo mlade in predsedstvo občinske konference ZSMS Hrastnik.
Na OK ZSMS Hrastnik je do predvidenega roka proti pričakovanjem prispelo precejšnje število predlogov. Predsedstvo je na svoji redni seji 21. maja letos razpravljalo o predlaganih kandidatih in sprejelo sklep, da prejmejo priznanja naslednji ' mladi družbeni delavci:
—	Tonetu BEZGOVŠKU za prizadevno in ustvarjalno delo v Zvezi socialistične mladine,
—	Marjanu LEVCU za prizadevno delo v ZSM in na športnem področju,
—	Miranu GROHARJU za prizadevno delo v ZSM iri- na športnem področju,
—	Francu BARIČU II. za izredne uspehe ha športnem področju,
—	Ireni KUMLANC za prizadevanje in uspehe na kulturnem področju,
—	Branku KLANČARJU za prizadevanje in uspehe na kulturnem področju,
—	Pavlu ŽELEZNIKU za prizadevno delo v ZSM in na kulturnem področju,
—	Samortu KLEMENU za prizadevno in ustvarjalno delo v Zvezi socialistične mladine,
—	Manji GOLEČ za prizadevanje in uspehe na kulturnem področju,
— Marjani KOPŠE za prizadevno dèlo med šolsko mladino,
—	Anici PROSENC za prizadevanje to uspehe na kulturnem po-
dročju,
—	Sonji TUŠEK za prizadevno delo na športnem področju,
—	Niku SKOČIRJU za prizadevno delo v Ljudski tehniki,
—	Ivu TRBOVCU za prizadevanje in uspehe zri družbenopolitični aktivnosti,
Janezu ŽIŽKU za prizadevno delo v Zvezi socialistične mladine delo v ZSM,
—	Elviri ŠIKOVEC za dolgoletno prizadevno in ustvarjalno delo v Zvezi tabornikov to~
—	Ljubu ZALEZINI za prizadevno delo v Zvezi socialistične mladine.
Predsedstvo občinske konference ZSMS Hrastnik je razpravljalo tudi o predlogih za podelitev priznanj mentorjem, ki delajo z mladino, in sklenilo, da prejmejo priznanja naslednji mentorji:
—	Franc BARIČ I za uspehe pri telesni in športni vzgoji mladine,
—	Rajko ŽAGAR za uspehe na področju tehnične in športne vzgoje mladine,
—	Ivan KLENOVŠEK za uspehe pri svetovno nazorskem in moralnem oblikovanju mladine.
—	Viljem ZALETEL I. za uspehe pri oblikovanju kulturnega snovanja mladih,
—	Jože LESKOVŠEK za uspehe pri oblikovanju kulturnega snovanja mladih,
—	Marija BABIČ za uspehe pri oblikovanju kulturnega snovanja mladih,
—	Vid HERIČ za uspehe pri oblikovanju kulturnega snovanja mladih,
—	Fanči MOLJK za uspehe pri oblikovanju kulturnega snovanja mladih,
—	Drago .KOZOLE za uspehe pri delu z mladimi v Planinski organizaciji,
—	Vanda MLINAR za uspešno delo pri svetovno nazorskem in moralnem oblikovanju mladine,
—	Janez ULAGA za uspehe pri svetovno nazorskem in moralnem oblikovanju mladih,
—	Franc Vidovič za uspehe pri svetovno nazorskem in moralnem oblikovanju mladih,
—	Ivo SLANŠEK za dolgoletno prizadevno delo z mladimi,
—	Ivanka ŠERBAH za uspehe pri oblikovanju kulturnega snovanja mladih in
—	Joža PUST za dolgoletno u-spešno vodneje mladinske sekcije y okviru Planinske organizacije.
. V imenu predsedstva občinske konference ZSMS Hrastnik je priznanja podelil na slovesnosti, ki je bila istočasno povezana še s sprejemom pionirjev v Zvezo socialistične mladine, Vili Zaletel, predsednik občinske konference ZSMS Hrastnik. Podelitev priznanj je bila v ponedeljek, 26. maja v dvorani delavskega doma v Hrastniku.
Na slavnostni razširjeni seji republiške konference ZSMS, ki, je bila 30. maja letos, je predsednik Ljubo Jasnič v imenu republiške konference ZSMS podelil prizna- ■ nja ter zlate značke, mentorjem in mlađim . družbenopolitičnim delavcem, letos najuspešnejšim mladim Umetnikom, ustvarjalcem in poustvarjalcem pa statute Zlata ptica. Prvič je bilo podeljeno tudi odličje »Plaketa ZSMS«, ki je namenjeno tistim družbenopolitičnim organizacijam in skupnostim, ki so se posebej izkazale v delu z mladino.
Prvi zlati znak »mentor ZSMS« je Ljubo Jasnič podelil predsedniku SFRJ tovarišu Titu kot zahvalo mladih v Sloveniji za njegovo revolucionarno delo.
Dvoje priznanj mladim družbenopolitičnim delavcem in zlatih značk pa je prišlo v našo .jevirsko regijo: republiška konferenca ZSMS ju je med drugim podelila Adamu Brečku iz Trbovelj in Ivu Trbovcu iz Hrastnika.
IZ DELOVNE ZAKONODAJE
NADALJUJEMO Z NEKATERIMI VPRAŠANJI IN ODGOVORI, KI SE NA PODROČJU STATUTA POJAVLJAJO V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU.
VPRAŠANJE:
Razpisna komisija za imenovanje vodij temeljnih organizacij je zahtevala od družbenopolitičnih organizacij v podjetju (sindikata, ZK, mladine), da da za dva prijavljena kandidata oceno ò moralnopolitičnih kvalifikacijah, ali lahko dajo tudi predlog razpisni komisiji, katerega izmed dveh kandidatov naj izbere?
ODGOVOR:
Družbenobolitičhe organizacije bodo lahko dajale samo oceno, v moralnopolitičnih kvalifikacijah kandidatov, kateri izmed prijavljenih kandidatov pa bo izbran, sodi v pristojnost delavskega sveta ali drugega neposredno izvoljenega organa-za odločanje o pridobitvi lastnosti delavca v združenem delu.
VPRAŠANJE:
Po 11. členu zveznega zakona o medsebojnih razmerjih mora temeljna organizacija vsako prosto delovno mesto prijaviti zavodu za zaposlovanje. Ali morajo zavodi za zaposlovanje objaviti vsako prosto delovno mesto v javnih' informacijskih sredstvih, ali je dovolj, če objavijo prosto delovno mesto na svoji oglasni deski. Ali je zadoščeno 11. členu zveznega zakona, če delovna organizacija prijavi prosto delovno mesto organizaciji za zaposlovanje?
ODGOVOR:
Po 4. odstavku 11. člena zveznega zakona se šteje, če objavi prosto delovno mesto organizacija za zaposlovanje, da je takšna objava dostopna občanom, če ga je objavila z javnimi informacijskimi sredstvi. Javna informacijska sredstva so po zakonu o obveščanju: časopis, radio in televizija in druga in ne zadostuje objava prostega delovnega mesta na oglasni deski v organizaciji za zaposlovanje. Kolikor organizacija za zaposlovanje objavlja prosta delovna mesta, kot to določa omenjeni 4. odstavek 11. člena, organizaciji združenega dela ni potrebno posebej objavljati oziroma razpisovati takšnih delovnih mest in zadostuje že prijava delovnega mesta organizaciji za zaposlovanje.
VPRAŠANJE:
- Ali je možna več kot dvakratna reelekcija individualnega poslovodnega organa. Če je, ali jo je možno z internimi predpisi temeljne organizacije preprečiti. Znano je, da direktorji, ki so dolga leta na svojem položaju, ne vršijo svoje funkcije dobro in pogostokrat ne upoštevajo pravic odločanja delavcev?
ODGOVOR:
Po 2. odstavku 104. člena zvezne ustave individualni poslovodni organ — direktorja imenuje delavski svet po javnem razpisu na predlog razpisne komisije. Večkratna ponovna reelekcija individualnega poslovodnega organa ni z nobenim . predpisorri omenjena,
. omejena in ne more biti tudi z internimi predpisi temeljne orga-
nizacije. Kolikor direktor, ki je že dolga leta na svojem položaju, ne izvršuje svoje funkcije dobro in ne upošteva pravic odločanja delavcev, ga lahko delavski svet ob reelekciji zamenja z drugim delavcem s tem, da izbere drugega kandidata za. individualnega poslovodnega organa.
VPRAŠANJE:
Odbor za medsebojno razmerje se je odločil za kandidata iz podjetja, čeprav je zunanji kandidat imel višjo stopnjo izobrazbe. Pri tem se je odbor Opiral na samoupravni sporazum, v katerem - je določeno, da imajo pri izbiri prednost. kandidati znotraj podjetja?
ODGOVOR:
Kolikor sta bila za delovno mesto predpisana dva pogoja, eden z višjo in drugi z nižjo stopnjo šolske izobrazbe in je bil izbran kandidat z nižjo stopnjo šolske izobrazbe, ker naj bi imel prednost pri izbiri kot že zaposleni delavec v podjetju, je taka izbira v nasprotju z drugim odstavkom 5. člena republiškega zakona o medsebojnih razmerjih. Prav tako je nezakonito določilo v samoupravnem sporazumu, v katerem je določeno, da imajo pri izbiri prednost kandidati znotraj podjetja, saj je po 11. členu zveznega zakona vsakomur ob enakih pogojih dostopno delovno mestò, za katerega sklenejo delavci v temeljni organizaciji, da se zasede. Prednost pri izbiri ima lahko kandidat iz podjetja, če imata oba kandidata enako stopnjo šolske izobrazbe in je na kandidatu iz podjetja, da 'izfpoljnjuje tudi vse druge zahteve delovnega mesta.
VPRAŠANJE:
Na objavo prostega delovnega mesta se ne prijavi kandidat, id bi izpolnjeval pogoje objave. Prijavijo pa se kandidati, ki nimajo pogojev. Odloči se, da se delovno mesto začasno zasede s takim kandidatom. Ali ima tudi v takem primeru prednost tisti kandidat, ki ima višjo stopnjo šolske izobrazbe? Če se tudi v objavi ne prijavi ustrezen kandidat, ali se mora objava še ponoviti?
ODGOVOR:
Drugi odstavek 5. člena republiškega zakona glede prednosti _ pri izbiri velja le, če sta v objavi glede strokovne izobrazbe določenega poklica, smeri: ali stroke kot pogoj določeni alternativno dve ■stopnji šolske izobrazbe. Zato v primeru, če kandidati sploh nimajo pogojev, takšna prednost ne velja. Če se po drugi objavi ne prijavi ustrezni kandidat, se mora po letu dni objava zopet ponoviti in to toliko časa, dokler ne zasede delovno mesto ustrezen kandidat.
VPRAŠANJE:
Ali še velja določba, da ima pri sprejemu direktorja delovne or-gahizlaicije prednost kandidat z višjo izobrazbo od kandidata, ki ga hoče sprejeti delovna organizacija ob pogoju, da oba izpolnjujeta razpisne pogoje, toda eden ima višjo izobrazbo, drugi pa srednjo izobrazbo?
ODGOVOR:
Prednost glede šolske izobrazbe, če sta alternativno kot pogoj
določeni dve stopnji šolske izobrazbe, velja tudi za individualni poslovni organ organizacije združenega dela, če s sarnoupravnim aktom v kadrovski politiki ni drugače določeno (3. odstavek 5. člena republiškega zakona).
VPRAŠANJE:
Ali je mogoče na delovno mesto individualnega poslovodnega organa sprejeti izmed dveh kandidatov tistega z nižjo stopnjo strokovne izobrazbe z utemeljitvijo, da tisti z višjo stopnjo nima zadovoljivih družbenopolitičnih kvalitet?
ODGOVOR:
Če eden izmed kandidatov nima zadovoljivih oziroma sploh nima družbenopolitičnih kvalitet, ki so kot pogoj za pridobitev lastnosti delavca, ne more pridobiti lastnosti delavca v združenem delu, ker ne izpolnjuje enega od pogojev za zasedbo delovnega mesta. V takšnem primeru bo ostal na izbiro le kandidat z nižjo stopnjo strokovne izobrazbe in bo ta lahko izbran, seveda pa bo morala imeti temeljna organizacija vse dokaze, da kandidat z višjo stopnjo zadovoljivih družbenopolitičnih kvalitet nima.
VPRAŠANJE:
Ali je treba tudi delovno mesto, ki ga zaseda upokojenec, objavljati oziroma razpisovati vsakih 12 mesecev?
ODGOVOR:
Delovna mesta, ki jih zasedajo upokojenci, ni treba vsakih 12 mesecev ponovno objavljati oziroma razpisovati ne glede na to, ali delajo polni ali nepolni delovni čas. Za njih tudi ne velja 1. in 2. odstavek 9. člena republiškega zakona, ki urejata zaposlovanje delavcev z nepolnim delovnim
časom, ki pa že delajo v drugi temeljni organizaciji združenega dela s polnim delovnim časom.
VPRAŠANJE:
Ali ima delavec, ki ima 40 let delovne dobe in je redno upokojen, pravico konkurirati na razpis prostega delovnega mesta in če je tako, ali ga je organizacija, če izpolnjuje razpisne pogoje, dolžna sprejeti, in nadalje, če ga sprejme, kako takemu delavcu preneha lastnost delavca v združenem delu?
ODGOVOR:
Delavec, moški, ki ima že 40 let delovne dobe (pokojninske dobe) in je redno upokojen, ima pravico konkurirati na razpis prostega delovnega mesta, vendar ga organizacija združenega dela. ni dolžna sprejeti, kajti z redno upokojitvijo je delavec pridobil status upokojenca. Po 3. točki 53. člena zveznega zakona lahko preneha lastnost delavca v združenem delu, kadar se v temeljni organizaciji odloči, da preneha delavcu lastnost delavca v združenem delu zato, ker je dopolnil pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska). Neumestno bi bilo zahtevati od temeljne organizacije, da je dolžna sprejeti-upokojenca s tem. da bi mu takoj nato prenehala lastnost delavca v združenem delu po že omenjenem 53. členu zveznega zakona.
VPRAŠANJE:
Ali se pri odločitvi dolžine trajanja poskusnega dela upoštevajo delovni ali koledarski dnevi?
ODGOVOR:
Drugi odstavek 12. člena določa, da sme trajati poskusno delo največ 3 mesece in je v tem primeru treba šteti koledarske mesece oziroma dneve.
ZANIMALO VA S BO
Prišli v podjetje v mesecu juliju 1975.
Saletovič Alija, delavec v zmesarni, Ožek Zdenka, delavka v jedilnici, Ramič Ramiz, dostavlja-■lec zmesi, Mikanovič Željko, delavec na kanalu, Durmišeyič Ibrahim, pomočnik strojnika na IS Kolšek Magda, evidentičar v skladišču got. izdelkov, Čudovan Zlatko II, kovinostrugar, Vovčko Ivan, varilec, Kukovičič Ivanka, delavka v kartonaži, Jerkovič Nenad, odmašafec stekla, Topič Uroš, pomočnik strojnika v kisikarni, Lisec Danijel, krogljičar, Smiljanič Gojko, pomočnik strojnika v kisikarni, Zatler Bojana, kontrolor stekla, Nose Ana, kontrolor stekla, Bobek Jožica, pripravnik v komerciali, Hren Emil, nabiralec, Šuntajs Bojan, vzdrževalec, Šergein Darko, rezkar, Maksimovič Momčilo, krogljičar, Abdula Mehdin, delavec v zmesanni, La-tifi Hamit, delavec v zmesarni.
Zapustili podjetje sporazumno
Koritnik Srečko, gradbeni tehnik, sporazumno, Klanšek Ivana, delavka v skladišču kartonov, Pi-ikelj Andrej .nabiralec stekla, Brečko Rudolf, ročni pihalec, Vo-
dep Draga, kontrolor, Pavelšek Marica,, odnašalka stekla, Dolanc Čirič, nabiralec stekla, Ikanovič Miržet, ključavničar,
Zapustili podjetje — samovoljno
Laca Mihalj, nabiralec stekla, Gene Anton, delavec težak, Odžič Duško, odnašalec stekla, Dakič Milorad, odnašalec stekla, Tošič Radko, pomočnik strojnika IS, Sprečak Ebrem, delavec v zmesarni, Hajdarevič Vahid, delavec v zmesarni, Ahmetovič Fadil, do-stavljalec zmesi, Markovič Milan, odnašalec stekla, Dimitrijevič Milorad, delavec pri avtomatih, Markovič Nedo, odnašalec stekla. Petrovič Živko, pobiralec črepinj, Jakupovič Mina, odnašalka stekla,
Odšli v JLA:
Kreže Srečko, cizeler, Bočko Branko, ključavničar, Vene Franc,' klepar,
Upokojen:
Kosmač Franc, brigadir MDBO. Poročili so se:
Valjak Stjepan — Jovič Nevenka Prirastek v družini:
Ržek Jože, hčerko Mojco Cigelnjak Božidar, sina Boštjana Mlinarič Marjana sina Andreja
NAGRADNA KRIŽANKA
M	BRANILEC HOKEJSKE: GA KLUBA OLIMPIJE	PRITOK VOLOVE	BOGAT C RUSKI ) KMET	SLOVENSKI SLIKAR (NIKOLAJ)	NAS RISAR STRIPOV (MIKI)	PRITOK DONAYE	NOČNOZA: BAVISČE	POTOVALNI NAČRT	P ISKER	NAJVEČ J! POLOTOK NA SVEIU	M	GONJAČ NA LQVU	ŽENSK0.P0= KRIVA LO*	OMARA ZA POSODJE IN JEDILNO ORODJE	M	DEL NOGE	IMPORT	drSa 7A spuščanje LESA	ŽIDOVSKI MESEC
Nepremični PARNI STROJ											vos				KOKOŠ				
PRIPRAVA 7A ZBIRANJE IN HRANJENJE ELEKTRIČNE ENERGIJE											ČAPKOVA DRAMA				RIMSKI PESNIK				
NAJVEČJI 17AL.SKLA--OATELJ V DOSI RE* INESANSE											GRŠKA BOGINJA NESREČE				PROSTOR				
											PTICA R0--PARICA				VELIKI PTIČI				
SESTAVIL’. KARLI DREMEL	NASA NAJ: JUŽNEJŠA REPUBLIKA	SATIRIK BUCHWALD				SKRAJNI .KONEC POLOTOKA	8ABJL0NSK! KRALJ, KI JE RAZDEJAL JERUZALEM												
		ŠTEVILO V ULOMKU																	
MEŠALEC							MESTO V ŠPANIJI						DOSA,VEŠ. HOST, NE; SKONäHOST				SOVRAŽNI: CA ŽELEZA	NEMŠKI Bakte= RIOLOG (ROBERT?	DRUGI PREDSED: NIK Z DA
							HAVAJSKA KITARA												
ANTON MARTI			TUJE MO: SKO IME						HRANA	-			PTICA .SEVERNIH MORIJ						
									OPTIČNI DEL TELE* VIZIJE										
			ČAJNI KUHALNIK																
													RDEČI KRlt						
OBŽALO- VANJE				KOROŠKI PLES	ugankar	MESTECE V MAKE'* DONNI										KEMIČNA PRVINA			
																FRANCOSKI FIZIK ( PIERRE)			
FINSKO JEZERO						ŠVICARSKI PRAKANT0N				NOETOVA BARKA					MEVŽA, PRISMODA				
										SERPEN* TINA					SLOVENSKI KARIKA: TURIST				
JURČIČEVA P0YEST						BENEŠKO KOPALIŠČE					PAPEŠKO POKR1 = VA LO	OGULIN	TRGOVSKI POPU5T	BAKER			HENRI MATISSE		
																	KIRKIN OTOK		
OVITKI						PARNI sesalnik				t				RIMSKA BOGINJA JEZE				ŽVEPLO	
						SRBSKO N0= SKO IME								HUMORIST MURNIK				MESTO V ROMUNIJI	
DUŠA UMRLEGA				TUJE M0= ŠKO IME				VLADAVINA PEŠČICE LJUDI											MEDNARÒOj NI JEZIK
								POLJSKI SLIKAR											
JEZIK BANTU ČRNCEV	1			NIZKA TEM: PEPATUPA					JAKOB ALJAŽ			OTOČJE V ZAHODNEM SREDO = ZEMLJU							
				BERILIJ					MIKE roone/										
VELIKA PLETENA POSODA							REKA V AZIJI, PRITOK 0HOTSKEGA MORJA					PESNICA NEGRI				■ŽALOST, JEZA			
																DUŠIK			
AVGUST CESAREO			GRŠKA ČRKA				REKA SKOZI NOVO MESTO					SILOVIT VRTINČAST VJHAR							
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada:	50	din
2.	nagrada:	30	din
3.	—7. nagrada:	po	20	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 26. avgusta.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki Steklarja smo prejeli 50 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (50 din): Stepišnik Ferdinand;
2.	nagrada (30 din): Barič Alojz;
3.	—7. nagrado (po 20 din) prejmejo: Jager Greta, Jager Avgust, Oberavner Terezija, Kaluder Zora, in Barič Franc.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: pokopališče, os, grob, ukoreninjenost, voda, štrk, tet, kopar, Ajas, kapa, Irka, Ramovš, ananas, Armenija, žep, sto, E. A., Elin, Ika, kapitel, N. T., kol, Iran, Oleron, Sara, osa,
Ra, Kalin, Z. T., lija, encim, sneg, sla, abak, vsota, skat, Reni, EMO, harikiri, hrt, triper, a-peritiv, Atair, telo, dok, Fina, tarok, hrib.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame ANTONIJE ZUPANČIČ
se iskreno zahvaljujemo sosedom in znancem za vso pomoč, ki so jo nam nudili ob najtežjih trenutkih. Iskrena hvala govorniku, godbi in pevcem »Svobodč II« ter vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči sin Hinko z družino
V povorki je igrala rudarska godba iz Zagorja ob Savi
V povorki so sodelovali med drugimi tudi konjeniki iz Stične in okolice
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta KAVŠEK ALOJZA
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sosedom in svojcem za vso pomoč, ki so nam jo nudili ob najbolj težkih trenutkih. Zahvaljujemo se godbi in pevcem DPD Svoboda II, govornikom, vsem ki so darovali vence in cvetje, ter vsem, ki so dragega pokojnika spremljali v tako velikem številu na njegovi zadnji poti na radeško pokopališče.
Žalujoči: žena Stanislava, otroci: Slavko, Majda, Lojze, Nada, Slavi in ostalo sorodstvo