RADIO ^dovščina 1 06-9 in 94.8 MHz www. infoburja.si O e še spomnite znamenitih 'portoroških skle-^Jpov' iz leta 1976, ki naj bi uvedli piramidni lili' model športa, torej široko bazo, ki bi potem ge-nerirala vrhunsko kakovost proti vrhu piramide. V praksi je to pomenilo, da smo namesto športnih klubov dobili selekcije - v prvi slovenski nogometni ligi naj bi tako igrale severnoprimorska, koroška, gorenjska itd. selekcija, prav tako v ^kometu, košarki, odbojki, pink ponku, če hočete,^orda bi bil ta model uspešen za Kitajce (pzaeonz z Otlice, glej stran 5), za Slovenijo je bila to brca v temo, saj se že Ajdovščina in Nova Gorica, zaradi tradicionalnega rivalstva, nista uspela dogovoriti, kje bo imela sedež 'Selekcija'. Piramido naj bi predstavljala tudi Primorska poje, seveda na pevskem področju. Iz kvantitete naj bi zrasla kvaliteta. Morebiti je nekaj časa celo kazalo na to. Toda za številne zbore, ki so zaradi Primorske poje vznikali v vsakem zaselku na Primorskem, je postal nastop na reviji tudi osrednji dogodek leta oziroma cilj, zaradi katerega so še obstajali (hvala bogu!). Toda piramida ni nikoli zrasla do vrha - najboljši pevci niso zapuščali svojih okolji in prestopali v najboljše zbore po hierarhiji navzgor. Danes si le redki zbori, ki sodelujejo na reviji Primorska poje, tvegajo na tekmovanje v Maribor. Upam si trditi, da je Vipavska dolina najbolj pevsko okolje v Sloveniji (celo pred tradicionalno spevnimi Korošci), da premore največ kakov-U' stnih zborov na število prebivalcev. Sedemnajst sestavov se je predstavilo na letošnjih revijah Naši zbori pojo. V Vipavi in Budanjah je na oder stopilo vsaj 300 pevk in pevcev, veliko je bilo novih obrazov, svežih glasov, prednje se je postavilo 13 zborovodij. Splošna ocena večine fl nastopov - zelo solidno! Čudovita baza za vi-v soooko piramido! Se bo to tudi zares odrazilo z rezultati na regijskem tekmovanju v Postojni, morda celo v Mariboru? Strokovni spremljevalec revije v Vipavi Stojan Kuret meni (glej stran 15), da so številni dobri glasovi razpršeni na preveč (manjših) skupin. Vseeno ima ta piramida vendarle več možnosti kot tista Jelinčičeva, o kateri kar na enkrat ni ne duha ne sluha. Čeprav ne gre mešati jabolk in hrušk (zborovskega in zabavnega), pa je oboje sadje (petje). Presenetljivo je, da takšnemu glasovenemu potencialu navkljub na letošnji Emi ne bo niti enega predstavnika naše doline. Kot da je nadgradnja zborovskega petja možna zgolj v operi ali profesionalnem zboru v Ljubljani. In kje so vsi diplomanti ajdovske glasbene šole, kar se instrumentalistov tiče - lahko nadaljujejo samo v komorni glasbi? Če izvzamem Primoža Velikonjo (ex Fraj lift), ki zdaj živi na Kočevskem in bo na Emi tolkel po bobnih v skupini Zadnji taxi, ter Pepija Ježa, pevca Kalamarov, ki vleče korenine 'j,, iz Podnanosa, je ajdovska piramida na najbolj izpostavljenem bazarju zabavne glasbe trenutno votla. Edvard Pelicon / / iv. ':-;M Ajdovščina • 29 januar 2010 • številka 93 • 8100 izvodov • cena 0,00 € Med nebom in mljo. stran 2 Vipavski zven. stran 15 Ajdovske deklice. stran 15 Varen pristan. stran 16 dogodki Dobrodelni koncert razprodan Člani Lions kluba Zemono (LKZ) so ponovno organizirali dobrodelni koncert, s katerim so zbirali sredstva za pomoč družinam v stiski iz naše neposredne sredine. T'\obrodelni koncert je potekal v -L/prostorih Škofijske gimnazije Vipava, ki je klubu omogočila brezplačen najem dvorane in pomoč svojih dijakov pri postavitvi tribun, svojo pomoč pa so prispevali tudi Mlinotest, Nova Nova, Nova KBM, OŠ Šturje in Pekarna Ježek. Glasbeni večer so v celoti profesionalno izpeljali mladi in že uveljavljeni glasbeniki iz skupine Perpetuum Jazzile, ki so v dobri uri in pol zapeli svoj standardni repertoar, s katerim so nas popeljali skorajda skozi vse glasbene celine, zadržali pa so se tudi pri napevih naših priznanih slovenskih glasbenikov. Dobra organiziranost koncerta ter pravočasna medijska najava, sta se pokazali v sami prodaji koncertnih kart, ki so pošle že v predprodaji, v mesecu decembru. Zbrana sredstva z dobrodelnega koncerta ter sredstva od prodaje slik iz slikarske kolonije na Sinjem vrhu (prav tako v organizaciji Lions kluba Zemono) se bodo že v januarju razdelila med družine, ki so v tem trenutku potrebne naše skupne pomoči. Zbrani denar bo LKZ namenil za pomoč ljudem, ki so del naše skupnosti, morda so prav naši sosedje, znanci ..., pa o svoji stiski ne želijo javno spregovoriti. Zbrana sredstva bodo vsaj delno razbremenila njihovo skrb in stisko ter jim tako vsaj nekoliko ublažila socialno in ekonomsko stisko. Sredstva bodo podeljena šestčlanski družini za nakup otroške sobe, družini za pomoč pri nakupu medicinskega pripomočka osnovnošolcu, trem družinam za trenutno omilitev slabega finančnega položaja ter družini dveh osnovnošolk, ki se je v stiski znašla zaradi nenadne bolezni očeta. LKZ se zahvaljuje vsem ljudem dobre volje, ki so se pridružili tej plemeniti akciji, s katero se je zopet pokazala solidarnost ljudi do sočloveka, ki je v stiski ter tistim organizacijam, ki so s svojimi donacijami pripomogli k uspešni akciji. dr. Erna Žgur Univerza in oktet T 7'mes sta predsednik Slovenskega V okteta Jože Vidic in predsednik novogoriške univerze dr. Danilo Zavrtanik podpisala pogodbo o sodelovanju na področju promocije znanosti in umetnosti. Temu je bil tudi namenjen nastop okteta, ki so ga spremljali minister za Slovence po svetu in v zamejstvu dr. Boštjan Žekš, poslanca Eva Irgl in Mirko Brulc, pa tudi častni člani Slovenskega okteta (nekdanji pevci). Večer je povezoval Pavle Ravnohrib. Nedvomno gre pri podpisu pogodbe med najmlajšo univerzo in najstarejšim ter najbolj poznanim oktetom (in ki ni študentski), vsaj za slovenske razmer,e za nevsakdanje sodelovanje. Iz sporočila za javnost ob napovedi dogodka je bilo razbrati skopo formulacijo, da bosta univerza in oktet sodelovala pri promociji in skupni izvedbi znanstvenih in imetniških dogodkov, pri založniški dejavnosti in pridobivanju donatorskih sredstev za znanost in umetnost. Po podpisu pogodbe je stvari nekoliko bolj razjasnil predsednik Univerze v Novi gorici dr. Danilo Zavrtanik: »V zadnjih dneh sem dobil toliko vprašanj, da kaj imata skupnega oktet in univer- Med nebom in zemljo - globalno Ajdovščina, 22. januarja - Pilonova galerija skorajda ni mogl^ sprejeti vseh ljubiteljev fotografije, ki so si želeli ogledati najboli' ša dela z mednarodnega natečaja, ki ga je izpeljalo ajdovsk^ društvo Veno Pilon. Pod okriljem tako nacionalne zveze (FZS) k^ tudi mednarodne fotografske zveze (FIAP) so razpisali dve tem/^ prva je bila 'med nebom in zemljo', druga tema pa je bila prosfO 1 ( “X Ta pobudo glavnega pokrovitelja 1 > - Pipistrela (na podelitvi nagrad lanskega natečaja) so ajdovski fotografi tokratnemu natečaju dodali mednarodno dimenzijo. »Veliko število udeležencev, veliko število prispelih fotografij, predvsem pa njihova kvaliteta, je dovolj velik razlog, da z organizacijo takih natečajev nadaljujemo,« je uvodoma dejal predsednik fotografskega društva Veno Pilon Jadran Hreščak. Pokrovitelj Ivo Boscarol iz Pipistrela, ki je najboljšim podelil nagrade, je ob tem dejal: »Najmanj, kar je mednarodni natečaj prinesel, je to, da so za Ajdovščino izvedeli fotografi iz 30 držav sveta. Posledično tudi za Pipistrel - torej gre za koristno sodelovanje podjetja s kulturo, ki pa ga bomo še nadgradili, ko bomo v kratkem v tovarni odprli 'vizionarno', pro- okolja, tako med mojstre fotografe tudi med 'nedeljske' fotografe Kar ^ tiče letanja, so mnogi iskali vzm^ med nazornimi upodobitvami zx^' nih plovil, drugi so inspiracije isR^1 v ptičjem svetu. Morda pogrešam 'letečih' idej, iskanja subjektivni11 imaginarnih in fantazijskih rešitev1^ Dodatno dimenzijo dogodku je d° dala premišljena scenografija in re# prireditve (Ana Krečič, Peter Bajnc^1 Peter Avber), ki se je po podelitvi d3 grad iz galerije preselila še v kin/ vorano, kjer so v avli tudi razstav'1’ fotografije, ostale pa prikazali rm V' likem platnu. Prvanagrada vkategoriji 'medneb^ m zemljo' je odšla v Ukrajino med" Ijo Fotografske zveze Slovenije pn J£ dobil vipavski fotograf Oton namu*' V prosti tematiki na & M Zemono, 23. januarja - V tednu dni je Slovenski oktet že drugič prepeval v ajdovski občini. Po nedeljskem nastopu na Planini je v soboto na dvorcu Zemono vabljenim gostom odpel dva različna dela programa. V prvem delu so v križni dvorani zadonele nekatere najbolj znane slovenske skladbe za moške zbore, v drugem delu pa se je ob klavirski spremljavi Urške Vidic oktet predstavil z manj znanim, zato pa stilsko povsem drugačnim repertoarjem. —---------uamjarivi »Ne me spraševati, saj veš, da ne govorim, pravzaprav najlažje govo, skozi objektiv,« se je skromno bra komentarja o prvi nagradi Bičk j prijatelji pravijo Damjanu Vidic »Izmisli si kaj!« Pa si nisem izn slil, le povzel bom besede Anamar, Stibilj Šajn o Damjanovi 7.xnagoviii to tografiji z naslovom V gozdu: »G07 za. Oktet se skozi dolgo zgodovino ponaša z odličnostjo. Naša univerza je bistveno mlajša in je šele na poti k odličnosti. Oktet ji lahko pri tem samo pomaga. Možnosti vidim veliko. Prvi tak dogodek se bo zgodil že zelo kmalu, aprila v Argentini!« Novogoriška univerza namreč zelo dobro sodeluje z raziskovalnimi inštituti v Mendozi. V Argentini, tudi v Mendozi, pa je veliko Slovencev, ki jih bo Slovenski oktet zagotovo navdušil. To je obljubil tudi predsednik Kulturnega društva Slovenski oktet Jože Vidic, ki seje dr. Zavrtaniku tudi zahvalil za zaupanje in pogum pri novi obliki sodelovanja. Zavrtanik pa ni razkril, če je imela pri podpisu o sodelovanju s pevskim sestavom kaj vpliva tudi njegova pevska žilica, saj je med študijem v Ljubljani vneto basiral v Primorskem akademskem zboru Vinko Vodopivec. ep štor za najrazličnejše prireditve.« Več kot 1200 fotografij je morala oceniti petčlanska komisija, v njenem imenu je misli ob odprtju razstave povzela likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn: »Prispela dela razkrivajo, da je vabilo natečaja prišlo v različna geografska , kulturna in zgodovinska kot pojavna oblika stvarneg s prvinskostjo, z ritmom in 1 postal fascinacija in odlična ja, globoko doživet poklon 1 tudi dokaz, da iz prave pe in ustreznim pristopom vse deluje vsakdanje, lahko pr^ tniško vrednost.« TZr’ o so pred osmimi leti odprli dva JSui kilometra hitre ceste od Vipave do Mlak, so uredili tudi začasni priključek na hitro cesto, s tem pa je dobila prej ravna regionalna cesta oster ovinek. Dobrega pol leta po odprtju hitre ceste po Rebrnicah bodo tudi to težavo odpravili in 'stara' cesta od Podnanosa proti Vipav Velikim mostom in Gavg spet ravna. Zaradi ukinitv navezave na hitro cesto je r močju polovična zapora c pomočjo semaforja pa pote izmenično enosmerno. dogodki Nagrada domačim arhitektom Občina Ajdovščina je v juliju 2009 razpisala javni natečaj za izbiro najprimernejše arhitekturno Jrbanistične rešitve za novo osnovno šolo v Ajdovščini. 'Lr ot je znano, deluje šola Danila I\jJokarja kar v treh stavbah, najslabša pa je prav najmlajša, namreč stavba št. 3, ki jo je pred časom močno zdelala burja, izkazalo pa se je tudi, da ni zidana protipotresno. Za novo šolsko stavbo so predvideli travnik ob srednji šoli, na levem bregu Lokavščka. Odpiranje natečajnih del je bilo 14. oktobra, n^kar sije komisija vzela čas za proučevanje elaboratov. Zdaj so natečajni elaborati razstavljeni v avli Občine Ajdovščina, na ogled bodo do 15. februarja. V sredo, 3. februarja, bo v sejni sobi občine Ajdovščina še javna obravnava o gradnji šole. Prvo nagrado na natečaju je komisija prisodila skupini arhitektov, ki so jo sestavljali Urška Mužina Rodman (IPSA Ambienti) ter mag. Boštjan Furlan, Marko Kosovel in Jana Hladnik Tratnik iz projektive Primorja d.d. Razdelili si bodo razpisano nagrado v višini 6.000 evrov. ep Dolina se predstavi Ljubljana, od 21. do 24. januarja - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je tudi letos že tradicionalno odvijal osrednji slovenski turistični dogodek - sejem Turizem in prosti čas. Na njem se je predstavila tudi Smaragdna pot, ki zajema severni del Primorske, znotraj nje pa je zastopana tudi Vipavska dolina. Za mikavne predstavitve tega čudovitega koščka države sta se z združenimi mo-^'hudila TIC Ajdovščina in TIC Vipava. Nov Smoothie iz Fructala Ajdovščina, 14. januarja 2010 - Fructal je trgu ponudil nov okus v družini smoothijev - Smoothie ananas, ki bo še dodatno obogatil Fructalovo ponudbo sadnih napitkov, okus pa dopolnjujejo banana, hruška, grozdje in kokos. Narejen brez dodanega sladkorja in v skladu s konceptom »5 na dan« zadostuje dvema obrokoma sadja dnevno. dodanega sladkorja in vode, dodana kokos in banana pa zadostita potrebi po proteinih in kaliju. Smoothie je zdrav in hranilen napitek, idealno nadomestilo sadnega obroka ali pa malica, saj eno pakiranje zadostuje dvema obrokoma sadja dnevno. Fructalovi Smoothiji so narejeni iz vsaj petih različnih sadežev, nimajo nikakršnih dodatkov (barvil, sladil, konzervansov), vse sestavine pa so posebej izbrane in večkrat nadzorovane. Uporabljeno sadje je vrhunske kakovosti in potrjeno z analizo o neoporečnosti. Fructalovi Smoothiji so polnjeni aseptično, torej hladno v zaprtem prostoru, da ne pride do okužb iz zraka. Taka polnitev omogoča daljši rok trajanja in to brez uporabe konzer- O lojnice vipavske so bile pisane, ži-Ovahne in zabavne, takšne kot dolina tudi v resnici je. Predstavniki obeh informacijskih centrov so se z ostalimi sodelavci obiskovalcem trudili kar se da najbolje predstaviti in približati naše bogato življenje, naravne dano- sti, domače izdelke in ostale atrakcije. Prvi dan sejma - četrtek, je bil dan za predstavitev športno - rekreacijske ponudbe dežele Vipavske, ki se ji je pridružila še odlična zlata kapljica iz hrama Štrukljevih, ki v Selu na Vipavskem vsaj enkrat letno priredijo tudi osmico. Na pokušini je bilo tudi najboljše iz največjega vipavskega hrama - iz kleti Vipava 1894, podjetje Agroind pa je obiskovalce popeljalo še na sprehod v deželo najboljših jogurtov. Naslednji dan se je predstavila ustvarjalnost naše dežele. Na obisk je prišla Pilonova galerija Ajdovščina in na ogled ponudila marsikaj iz svoje umetniške zakladnice. Za še lepši vtis, ali pa za kanec ustvarjalnosti, je poskrbel kozarec najboljšega iz Ferjančičeve kleti s Planine, ki se ponaša tudi z odlično izdelano in nagrajeno vinsko etiketo. Ponovno je svojo ponudbo na ogled in tudi poizkus ponudila vinska klet Vipava 1894, tokrat s posebnostjo - vrhunskim vinjakom Pilon, ki je star že več kot tri desetle- Barv v umili Lepa na pogled in preizkušeno dobra. Korecje primeren za različne s. arhitekturne stile, od družinske hiše do velikih poslovnih objektov. Ne potrebuje dodatnih premazov ali zaščite in ob pravilni vgradnji zagotavlja visoko trajno vrednost objektov. Goriške opekarne Sobota in nedelja sta se na sejmu iskrili v znamenju avtohtonih vipavskih vinskih sort. Konzorcij zelen je namreč na pokušino ponudil vrhunska zelen in pinelo. Predstavila so se tudi ostala izvrstna vina iz kleti Miška z Erzelja, vina iz Tomažičeve kleti, pa pršut iz Agroinda ter celo oljčno olje, ki za naše kraje morda ni tako običajno. Na sejmu je bila posebna atrakcija tudi simpatična vipavska vinska kraljica Nika Gregorič, ki se je rade volje postavila pred fotografski objektiv na željo mnogih mimoidočih. Tako ajdovski kot tudi vipavski turistično informacijski center sta s potekom dogodka izjemno zadovoljna. Povedali so nam, da so se gostje zanimali predvsem za naša vina in kulinariko, pa za destinacije, ki bi jih lahko vključili v svoje izlete, veliko pa jih je zanimanje in navdušenje pokazalo tudi nad obilo možnostmi slikovitega pohodništva in kolesarjenja. Polona Krušeč A /"Fructalu nenehno sledijo željam V svojih potrošnikov in razvijajo nove izdelke, prilagojene potrebam vsakdanjega življenja. Nov 500 ml ananasov Smoothie je svež sadni obrok, primeren za tiste, ki nimajo časa in si želijo zdrav ter hranljiv obrok. Smoothie ananas je narejen iz ananasa, ki je med najbolj priljubljenimi tropskimi sadeži in vsebuje vitamine (največ je vitaminov E, B12 in C), veliko biotina, minerale, vlaknine in encime, ki so dobri za prebavila in pomagajo pri vzdrževanju idealne telesne teže ter uravnotežene prehrane. Encim bromelain, ki ga vsebuje ananas, znižuje krvni tlak in pomaga razgrajevati obloge na notranjih stenah žil. Ananas je odličen naravni vir vitamina C, bogatijo pa ga tudi snovi, ki stimulirajo delovanje ledvic in tako pomagajo pri odstranjevanju strupov iz telesa. Ananasov Smoothie nima vansov. Q\c^X Pirha ja salsten torpsfri Smoofttie Veliki Smoothie Ananas. Nov okus za dvojno zadovoljstvo! Smoothie iz Fructala predstavlja novi najokusnejši tropski okus v zajetnejši embalaži. Dvojna porcija zagotavlja dvojni užitek. Privoščite si okus poletja v hladnih zimskih dneh. Poskusite, ne bo vam žal. Sodeluj v SMS nagradni igri! Več na www.smoothie.si. __________m v sodelovanju znaravo Danilo Koren - Nova oprema Na daleč vidna rdeča stavba Nove opreme v trgovski coni v Vipavi je sodoben salon pohištva, kjer si lahko v dveh nadstropjih ogledate kakovostne kuhinje, jedilni^ dnevne sobe, sedežne garniture, otroške sobe, spalnice in vse, kar ljudje potrebujejo za prijetno bivanje v stanovanju. T astnik, Danilo Koren, prisega na -L/slovensko kvaliteto: »Ne morem si privoščiti, da bi me ljudje gledali postrani, ker bi jim prodal ceneno robo iz uvoza, s katero potem ne bi bili zadovoljni. Ljudje morajo biti s svojim pohištvom zadovoljni, saj v svojem domu vendarle preživijo večino svojega časa. Zato imamo v svojih salonih izključno pohištvo priznanih slovenskih proizvajalcev s tradicijo in preverjeno kvaliteto.« Se mu odprtje Ikee v Vilešu kaj pozna? »Seveda sem tudi sam obiskal Ikeo, toda tam nisem našel ničesar, kar bi imeli mi v naših salonih - kot pravim, odločili smo se za višji cenovni razred (seveda za primerno ceno), kot pa ga ponujajo tuje verige.« Kako pa se 'privatnik' na domačem trgu lahko kosa s tako velikima trgovcema, kot sta Lesnina in Mercator? »Naša prednost je v tem, da strankam nudimo boljši servis - tu imam v mislih bolj človeški odnos, prijazno svetovanje, skrbno montažo. Mere pri strankah običajno vzamem kar sam, naše prodajalke so usposobljene za delo z računalnikom in znajo izrisati ustrezne rešitve, jih dopolnijo ali spremenijo glede na želje kupcev ... Od monterjev pričakujem tenkočutno in seveda strokovno delo na terenu. Zelo veliko vlagamo v izobraževanje, da smo vedno na tekočem z novostmi, kijih uvaja industrija. Včasih tudi za- premo salon, da bi se pri proizvajalcih podučili o novostih in da bomo znali pravilno predstaviti izdelek. Dokaz, da smo se pravilno odločili, je tudi v tem, da se stranke vračajo, da v isto hišo pridemo večkrat, da opremljamo drugo generacijo, pridobimo delo pri njihovih sosedih - dober glas od ust do ustje najboljša referenca!« Nova oprema prav letos praznuje že 20 let delovanja - Danilo Koren je z dejavnostjo začel leta 1990 kar v prostorih svoje hiše v Vipavi. Po treh letih je bilo že treba poiskati nove prostore, našel jih je v Postojni, v najetih prostorih, leta 1998 so se preselili v Primorko. V Postojni je bilo veliko kupcev tudi s Hrvaškega, zato se je temu trgu še bolj približal, ko je leta 1997 odprl salon tik pred mejo, v Jelšanah. Podobno velja za Mengeš, kjer seje s salonom leta 2005 približal tudi kupcem iz notranjosti Slovenije. Ko seje v Vipavi ponudila priložnost za gradnjo, Danilo ni okleval - v pol leta je zrasla nova stavba, kamor je po slovesnem odprtju, 17. junija, iz Postojne prenesel upravo in skladišče. »Že dvajset let delujemo pod isto firmo, z isto telefonsko številko,« pravi Danilo. »Nismo bili muha enodnevnica, kot mnoge trgovine, katerih lastniki so želeli samo na hitro obogateti - na Novo opremo gledam dolgoročno, kot na podjetje, v katerem bodo videli perspektivo tudi otroci. Moja filozofija je znana - če boš napredoval počasi od stopničke do stopničke, boš prišel do vrha, pri preskakovanju pa lahko hudo padeš!« Nova oprema je danes družinsko podjetje, poleg Danila so v njem zaposleni še žena Berta (po rodu s Planine), hčerki Elena (33 let) in Tanja (30) ter sin Dejan (28). Koliko zaposlenih je v podjetju? »Ko se bliža 15. v mesecu, izgleda 26 zaposlenih preveč, toda prodaja pohištva pač zahteva dovolj prodajalk in seveda dovolj monterjev, da pridejo kupci v najkrajšem možnem času do tako zaželene kuhinje ali spalnice. V konicah jih imamo včasih še premalo.« Razstavni prostori v vseh štirih salonih obsegajo danes kar 4000 kvadratnih metrov. Torej se po internetu pohištvo ne prodaja? »Internet je primeren za orientacijo, kaj se sploh v določenem segmentu nudi, za prvi vtis, morda za prvo selekcijo - za končno izbiro pa mora človek pohištvo videti v živo, postavljeno, ga potipati, se usesti. Ne poznam nikogar, ki bi kupil fotelj, ne da bi se nanj usedel, postelje, da se ne bi nanjo ulegel. Povsem jih razumem!« In kako se je Danilo, po rodu iz Budanj, znašel v pohištvu, če pa seje najprej izučil za zidarja? »Že leta 1979 sem izstopil iz tovarne - želel sem več! Tako sem lani praznoval 30 letnico samostojne poti. Tedaj sem torej odšel na svoje, med šoferje in med drugim sem nekaj časa vozil tudi za Meblo. P0 terenu pridobil z dostavo pohištva tudi Ve' ■ liko izkušenj, poslovnih zvez itd '' prigovarjanje sem najprej poskusil * n zastopstvom za eno firmo, uredil S0' I Ion v hiši, ki sem jo sezidal v Vipa** I sčasoma nadgrajeval ponudbo in r.jt0 povsem 'padel noter'. Ni mi žal Kaj poleg dela v firmi Danilo KoV* še rad počne? »Moj hobije delo! No, saj grem tudi na kakšen izlet, v hribe Tudi 5 celotnim kolektivom, da se malo snf0' stimo in poveselimo. Gledam da ljudje v firmi zadovoljni. Zagotovo ^ nismo rekli zadnje besede « Edvard PelicO' Skupina Veliko zabave po ugodni ceni Zakaj bi plačevali več kot je potrebno?! Po novo opremo - V novo opremo! Pohištvo za vsak proctor za vsak okus - za vsak žep! Pohištvo priznanih domačih proizvajalcev! Spalnice , dnevne sobe , mladinske sobe sedežne garniture in še in še .... NAJVEČJA IZBIRA KUHINJ MARLES in GORENJE na PRIMORSKEM DOBRODOŠLI V salonih NOVA OPREMA v VIPAVI, POSTOJNI, JELŠANAH in v MENGŠU. Salon pohištva %biA Saloni pohištva NOVA OPREMA že dvajset let - najbolšjši in najcenejši v ponudbi slovenskega pohištva ! Slovenska kvaliteta v NOVI OPREMI, kjer za svoj denar zagotovo dobite največ ! TELEVIZIJA TRIO PAKETI že za INTERNET 22 € /mesec OSNOVNI 22 €/mese< (televizija, telefonija, internet 256 kbps/128 kbps) LAHKI 26 €/mesec (televizija, telefonija, internet 512 kbps/256 kbps) RAZŠIRJEN 32 €/mesec (televizija, telefonija, internet 1,5 Mbps/384 kbps) SIMETRIČNI 36 €/mesec (televizija, telefonija, internet 1,5 Mbps/1,5 Mbps) PLUS 38€/mesec (televizija, telefonija, internet 2 Mbps/768 kbps) DRUŽINSKI 42 €/mesec (televizija, telefonija, internet 5 Mbps/1 Mbps) ULTRA 50 €/mesec (televizija, telefonija, internet 10 Mbps/10 Mbps) TELEFONIJA Dari\o DUO že za 14€ /mesec PRI VAŠEM KABELSKEM OPERATERJU Zaradi velikega zanimanja smo akcijo podaljšali do 28.02.2010 Novi naročniki prejmete darilo- ’ prenosni telefon Panasonic KX-TGni i (ob vezavi za 12 mesecev) r/;; rezje Tel: (01) 810 0210 www.omrezje>' društva Pomagajmo invalidoma do Kitajska tako in lepšega jutri drug ače »Gorje mu, kdor v nesreči biva sam ...«, pravi Simon Gregorčič. Mnogih se vas je dotaknila stiska invalidov Janka in Tomaža in ste se odločili, da jima boste pomagali in prispevali za našo dobrodelno akcijo »Ker nam ni vseeno«. ,T'omažu se je življenje julija lani v -L trenutku spremenilo. V nedeljo se je še povzpel na Triglav, naslednji dan pa je doživel težko delovno nesrečo. Poškodbe so bile tako hude, da je po zdravljenju ostal priklenjen na invalidski voziček. Zadnjih pet mesecev in pol je čez teden redno odhajal na rehabilitacijo v Inštitut za rehabilitacijo invalidov Soča v Ljubljani in se ob vikendih vračal domov. V sredini januarja je rehabilitacijo zaključil in ob tej priložnosti smo ga obiskali na njegovem domu. Povedal nam je, da že snuje načrte za pritlično montažno hišo, ki bo olajšala življenje njemu in njegovi družini. Žena, sin in hčerka ga namreč že več kot pol leta trudoma potiskajo po stopnicah do stanovanja v tretjem nadstropju in mu pomagajo pri odhajanju iz njega. Kljub požrtvovalnosti družine bi bilo njegovo gibanje v prihodnje precej omejeno na površino stanovanja, v pritličju pa se bo lahko svobodneje gibal, odšel v naravo in drugam. V našem Območnem združenju Rdečega križa si želimo, da bi zbrali vsaj toliko sredstev, da bi mu za začetek lahko pomagali komunalno opremiti parcelo v Budanjah in kupiti gradbeni material za postavitev temeljev, kasneje pa si bo lahko pomagal s prodajo stanovanja. Tomaž je hvaležen vsem, ki so mu v težkih trenutkih priskočili na pomoč in darovali zanj ter se vsem iskreno zahvaljuje. Prav tako se darovalcem zahvaljuje Janko, saj bo z zbranimi prispevki lahko znižal višino mesečnega plačila kredita in se lažje preživljal s skromno invalidsko pokojnino. Obema lahko še naprej pomagate in zanju prispevek nakažete na ločen transakcijski račun, številka SI 56 0475 1000 1619 417, ki smo ga za namen dobrodelne akcije odprli pri Nova KBM d.d., poslovalnica Ajdovščina. Na vseh poštah in bankah v občinah Ajdovščina in Vipava so vam na voljo tudi položnice, preko katerih lahko darujete. Ko smo vas v zadnji številki Latnika, kije izšel 15. januarja, seznanjali s potekom akcije, se nam je žal pripetila tudi neljuba napaka. Napačno smo zapisali, da Medobčinsko društvo invalidov Goriške Tomažu nudi brezplačen prevoz v Ljubljano in pomoč pri odhajanju in vračanju v stanovanje. Za nesporazum se iskreno opravičujemo. Gregorčič v njegovi znani pesmi nadaljuje »... srečen ni, kdor srečo uživa sam.« Za vašo solidarnost se vam najlepše zahvaljujemo. OZ RK Ajdovščina Veliko ljudi ve, da imamo na Otlici tudi Kitajsko. Ker je ime pritegnilo tudi novinarko Marjano Grčman, je ta nekega dne poklicala takratnega predsednika TD Okno Izidorja Peljhana in skupaj sta se odločila, da se ta zaselek predstavi tudi širši Sloveniji. V začetku leta je tako s snemalno ekipo obiskala ta košček zanimive vasi. 0 pticah, ki izginjajo T Zčudovitem dopoldnevu je na- V stal prispevek, ki je ob zanimivih sogovornikih, dvema Francoma Vidmarjema, Lojzetom Likarjem in Milko Likar, pa tudi godcema Filipom in Cirilom Vidmarjem, orisal Kitajsko in tudi Sibirijo. Prispevek smo si lahko na RTV Slovenija ogledali 10. januarja v sklopu nedeljske oddaje NLP. Pa vendar je bil letošnji januar še nekako povezan s Kitajsko. Ampak tokrat s to pravo Kitajsko. 23. januarja nam je namreč to deželo že drugič približal član Turističnega društva Okno Matjaž Vidmar, ki je eno leto študijsko in tudi turistično preživel na Kitajskem. Predstavil nam je to deželo Ajdovščina, 19. januarja - 'Ptice kmetijske kulturne krajine - danes in nikoli več?' je bil naslov predavanja, ki ga je v Lavričevi knjižnici pripravila biologinja Irena Kodele Krašna. S problematiko izginjanja ptic, vezanih na kmetijsko kulturno krajino, se ukvarja Zavod Rdeči apolon, s sedežem v Budanjah. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru pristopa LEADER. lahko pa posledice vsaj omilijo. Tako lahko pticam, ki gnezdijo v duplih, pomagajo z nameščanjem gnezdilnic, če bi določene ptice radi spet privabili na svoj vrt ali sadovnjak. Zavod rdeči Apolon je zato pripravil tudi serijo delavnic, prav o izdelavi gnezdilnic za določene vrste ptic , ki so in še bodo potekale v Budanjah, Komnu, Kodretih in Vipavi (na fotografiji Osnovna šola v Vipavi). rl, foto Kristina Prosen ob zanimivih fotografijah, ki so nastale na njegovi poti po Kitajski. Veseli smo bili, ko nam je pripovedoval zgodbe o deželi, ljudeh in navadah, ki nam niso najbolj blizu. Verjamem, da nam Matjaž v enem samem večera ni mogel predstaviti celotne Kitajske, vendar pa nam jo je močno približal. Ker ima Matjaž namen še kdaj obiskati Kitajsko, vsi upamo, da si bo še vzel čas in nam povedal zanimivosti o tej veliki daljni deželi. Kristina Peljhan O projektom želijo javnost opozoriti i3na problem izginjanja ptic kmetijske kulturne krajine ter pripomoči k ohranjanju njihovega življenjskega okolja. Spremenjen način kmetovanja je namreč drastično posegel tudi v populacijo ptic, ki so vezane na kmetijsko kulturno krajino. Teh je v Sloveniji približno 55, no vsaj bilo jih je, saj nekatere ne pri nas ne gnezdijo več (južna postovka, zlatovranka ...), na tem so tudi čuk, jerebica in smr-dokavra. Pravzaprav je kar 43 vrst na rdečem seznamu ptic gnezdilk, kar pomeni, daje njihov obstoj pri nas bolj ali manj ogrožen. Mnogim vrstam, ki so bile še nedavna dobro zastopane, se je številčnost prepolovila. Zato se Irena Kodele Krašna upravičeno sprašuje, »ali bodo ptice, ki so jih naše babice in dedki dobro poznali, naši vnuki še lahko opazovali v sadovnjakih, na travnikih in poljih?« Vzroki so več ali manj poznani - intenzivno kmetovanje je zmanjšalo pestrost življenjskega prostora, omejilo je vire hrane in njihovo kakovost, z različnimi motnjami in sodobno mehanizacijo pa povečalo smrtnost v populacijah. Srhljive so posledice raznih kemičnih pripravkov, kijih kmetijstvo uporablja za povečanje pridelka (škropiva, gnojila ...). Iluzorno je pričakovati, da se bodo kmetje odpovedali sodobnim pridobitvam, lahko pa s premišljenimi ukrepi vendarle pripomorejo k pticam prijaznejšim razmeram. Kako lahko pri tem pomagajo občani? Vzrokov pač ne morejo odpraviti, 6 mnenja Ivan Ušaj* Marijan Božič Odgovor na pisanje z naslovom 'Žalostna dejstva' Spoštovani gospod podpredsednik SD Edvard Krapež! T /"zadnjem času se stopnjuje plju- V vanje po občinski koaliciji, kateri pripadam sam, po mojem svetniškem kolegu podžupanu Koloiniju, županu Poljšaku in občinski upravi. Pred časom je v časopisu Latnik predsednik SD Simon Makovec Kržišnik omenil, da so za nas svetnike bolj pomembni, po njegovem imenovani, megalomanski betonski templji, kot pa skrb za otroke in povečanje kapacitet v otroške vrtce. Predsednik Simon Makovec Kržišnik - ne vem na katere megalomanske betonske templje mislite, saj jaz ne vem za nobene. Podpredsednik Edvard Krapež - v prejšnjem mandatu je bila moja stranka v koaliciji in imela podžupana. Ker je iz Batuj do Sela zelo nevarna in ozka cesta, na kateri se je zgodilo kar nekaj nesreč, nekatere celo s smrtnim izidom, in jo redno uporabljajo tudi otroci iz Sela, ki tudi obiskujejo verouk in maše v Batujah, smo Batujci s protestom poskušali izsiliti že pred leti sprejeti načrt za izgradnjo pločnika. Ker se stvari niso premaknile, smo nekateri odšli mirno, s petjem, protestirat pred občinsko stavbo v času, ko je zasedal občinski svet. Namesto da bi prisluhnili našim prošnjam in bi z izgradnjo pločnika povečali varnost otrok iz Batuj in Sela, je občinski svet vrgel pločnik iz programa za nedoločen čas. Za ta sklep so glasovali tudi takratni naši svetniki in bivši podžupan iz vrst SD. Predsednik in podpredsednik SD - meni kot svetniku Ivanu Ušaju je uspelo prepričati občinski svet, kako pomemben je pločnik za otroke in za vse, ki uporabljajo cesto Batuje -Selo. Seveda brez podpore svetniške skupine SD pod vodstvom podžupana Koloinija mi to ne bi uspelo. Pohvaliti moram tudi župana Poljšaka, da ni nasprotoval temu projektu. Zahvala gre tudi vsem svetnikom, ki so podprli moje prošnje in dvignili zeleni karton. Če bi se vodstvo SD pozanimalo o načrtih glede otroških vrtcev v občini pri vašem, kot navajate, edinem svetniku gospodu Antonu Šinigoju, ne bi pisali o nepoštenosti do otrok, saj bo letos dozidan oziroma zgrajen nov otroški vrtec v Selu. Upam, da se bo vodstvo SD udeležilo otvoritve novega vrtca in pločnika Batuje - Selo. Ker ste v vodstvu SD spoznali, da vam je na tem področju zmanjkalo 'municije', ste se spravili na šolstvo. Kot navajate, četverica svetnikov ne zastopa več stališč in interesov SD, ampak samo še svetnik Šinigoj. Naša stališča so za napredek občine. Podpirali smo, in še bomo, investicije, katere nas bodo pripeljale med razvite občine in zastopali stališča Delavske zveze. Ta so: znanje, polna zaposlitev, pošteno plačilo za dobro opravljeno delo, dobri medčloveški odnosi in ne podtikanja laži, ter skrb za ostarele in invalide. V zadnjem časopisu Latnik podpredsednik SD Edvard Krapež navaja, da bo ena temeljnih programskih točk na naslednjih volitvah izgradnja nove, protipotresne, šole v Ajdovščini, s katerim bodo nastopali na jesenskih volitvah, in obljublja, da bodo napeli vse sile za sofinanciranje s strani države, saj je minister za šolstvo iz njihove stranke SD. Da še nimamo take šole, je po njegovem odgovoren župan in občinska politika. Podpredsednik SD Krapež, kje ste bili do sedaj? SD je bila v koaliciji tudi v prejšnjem mandatu in tudi podžupana je stranka imela. In kaj so naredili, da bi bila šola adaptirana ali zgrajena nova? Premalo. Natančno sem prebral program za župana iz Socialnih Demokratov za volitve 2006 - če vam osvežim spomin - niti z besedico ni v programu omenjena izgradnja nove šole Danila Lokarja v Ajdovščini in povečanje kapacitet v otroških vrtcih. Podpredsednik Edvard Krapež! Mi v koaliciji se čutimo odgovorne za šolstvo, zato smo še pred burjo, kije odkrila streho, načrtovali izgradnjo nove šole Danila Lokarja. Idejni načrti visijo na občini. Prosim vas, da si vodstvo SD ogleda idejne načrte šole in poda morebitne pripombe - da ne boste nekateri streljali laži naokoli, da občina ni mislila že pred časom na izgradnjo nove šole Danila Lokarja. Omenili ste, podpredsednik Krapež, da občina sredstva namenja za ne tako nujne zadeve kot so razsvetljava po vaseh do zadnjih hiš. Podpredsednik SD! Ali vas moti, da se občina zaveda, da so tudi vasi del občine? Če pa vas moti razsvetljava po vaseh zaradi stroškov, podajte predlog, da v naselju, v katerem vi živite, občina zmanjša osvetlitev in se ta prihranjeni denar nameni za varnost naših otrok. Člani SD vas bomo gotovo podprli. Sam pred volitvami nisem nič obljubljal, kar ne bi mogel uresničiti. Povedal sem, da bom vse dobre ideje in investicije podpiral in ker dobro poznam probleme starejših in invalidov, se bom zavzemal, da bo občina po svojih finančnih zmožnostih namenila več sredstev za te občane. Upam si trditi, da je občinski svet imel razumevanje, da se invalidi in ostareli čimbolj vključujemo v normalno življenje. Na tem področju sem bil uspešen, tako da grem lahko z glavo pokonci med občane in vsakomur pogledam v oči. Ker pljuvanje nekaterih občanov ne neha, da je občina v zadnjem času premalo naredila, bom navedel nekaj pomembnih investicij: nova šola v Šturjah, nova šola in obnova dvorane v Budanjah, adaptacija šole in nova telovadnica na Otlici, obnova vodovoda in vodarne Hubelj. V letošnjem letu bo zgrajen otroški vrtec v Selu, pločnik Batuje - Selo z razsvetljavo. Občina je zagotovila del sredstev za izgradnjo športne dvorane v Črničah. Če dobimo nekaj nepovratnih sredstev, bo izgradnja stekla še letos. V tem letu bomo v Ajdovščini dobili nov mladinski center s hotelom, obnovljen stadion, uredili bomo pokopališče v Ajdovščini, da drugih investicij ne naštevam. Vsega tega v občini ne bi bilo, če bi upoštevali zelo ozke interese nekaterih v vodstvu SD, da blokiramo proračun. Ampak vsi člani SD ne mislijo tako in tudi stališče Delavske Zveze je tako, da podpiramo vse investicije, katere zagotavljajo napredek, blagostanje in dobro počutje vseh občanov. Ker smo delali v svetniški skupini v korist vseh občanov, namesto po navodilih občinskega vodstva SD, nam je le to odreklo podporo in se od nas ograjuje, da ne zastopamo več interesov SD. Mi pa bomo še naprej zastopali interese vseh občanov in ne le interese nekaterih. Predsednik Simon Makovec Kržišnik in podpredsednik Edvard Krapež iz SD! To stranko smo maja 1993 ustanovili z združitvijo Delavske Stranke, Socialdemokratske Unije, SDP in dela Socialistov. Začetki so bili zelo težki, posebno v naši občini. Prav zaradi odklanjanja sodelovanja nekaterih iz SDP se je večina članstva iz Delavske zveze izbrisala iz stranke. Tisti, ki smo ostali in dokazovali, da smo nova stranka, katera nima nič s preteklostjo, so srečni in zadovoljni občani. V začetku pa smo bili kot garjave ovce, katerih se vsi izogibajo. S poštenim delom vodstva, v katerem sem bil od začetka, smo dokazali, da nam lahko občani zaupajo. Še posebno smo se trudili, da upravičimo predznak, da smo socialna stranka. Iz skromnih začetkov je stranka s poštenim delom dobila ugled, da smo zaupanja vredni. To dokazujejo tudi rezultati na volitvah. S pljuvanjem v lastno skledo dodajate vetra v jadra ostalim strankam. Nedopustno je, da se manjšina v vodstvu SD igra z večino. *Ivan Ušaj, predsednik Delavske zveze v stranki SD in občinski svetnik DEŠK Žapuže, društvo za ekologijo, šport in kulturo, vabi na predavanje o zdravi prehrani in športni aktivnosti, ki bo v soboto go. januarja, ob ig. uri v Domu krajanov Žapuže. Predaval bo kolektiv fitnesa Mravljica iz Vipave. Vljudno vabljeni! Naj bo zdravo življenje vaša odločitev! Kdo naj ima oblast? 'V Ta kratko bi lahko odgovoril: IN »Tisti, ki jo obvlada, ne pa tisti, ki oblast obvlada njega.« Kako naj recimo navadni ljudje vemo ali je Karl Erjavec dober ali slab minister za okolje? Samo po kantah za smeti? Po tem, ali v trgovinah lahko kupimo posode za ločevanje odpadkov, po tem, ali posamezne komunalne skupnosti intenzivno urejajo prostore za sortiranje le - teh in ali pristojne institucije izobražujejo ljudi v smislu varovanja okolja, itd? Ljudje se vse premalo zavedamo, da so mnogi politiki in župani dobro plačani amaterji, ki niti v svojem poklicu, ki so ga predhodno opravljali, niso bili kaj prida sposobni ljudje. Takšni ljudje se potem oklepajo oblasti za vsako šnc demokracije je, da ljudje vor-pametjo in ne s srcem. Srčnost ° ^ ■ krajša pot v totalitarizem. Unor srčnost v odnosu do politi]Cov • " dna neumnost. Politik vam n^K13'^ nič iz svojega žepa. On samo ° ^ laga z vašim denarjem, ki vam3Zp država predhodno vzela. DelT Jll tisto, za kar je dobro plačan 7 ^ denarjem! Z nasif In kakšen postane človek k obvlada njega? Narcisoidni s°a snez. Vse kar počne, m vse linHi , I ^ odredi le svojr stra^1^ sti. Ne prenese vec realne kritik ga s&soma obkrožajo le še serVto ponram hlape«, te zvij,čni k“' jjubnezi. Vse ,o pa koncu ® drugače plačujemo mi vsi di,eg,j,2piš,nI,karpiše^“” ne bi napisal zaradi lastne vio v' Imam dovolj drugega dela in tudS se mi ne, vendar je skrb za o a- j ! bo in našo prihodnost naša n S°,drUf va moralna dolžnost Sr ^ koncu komandirala sosedovTmačka"' T^\rsališče pod šotorom v JL/Ajdovščini je privabilo tudi nas iz Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje iz Vipave. Za otroke je bilo to prvi stik z ledeno ploskvijo, zato je bilo v njihovih očeh zaznati strah. S pomočjo učiteljic in terapevtk so ga hitro premagali in z njihovo pomočjo zadrsali. Tudi otroci na invalidskih ■ ssoiv, au piivaoui ki so pokukali pod šotor. Gospodu Tripkoviču se Za mo za novo prijetno izkušnje Sonj, ^pfatand # ALUNOd.o.o. Cesta IV. prekomorske 61, 5270 Ajdovščina, tel.: 040 238 682 NOVQ ^VVl GLAVNI TPIb Čevapčič! • mešano svinjsko in goveje meso v lepinji, z prilogo • goveje meso v lepinji, z prilogo Kloba ase P*čenke v +4^2; Pleskavice • mešano svinjsko in goveje meso v lepinji, z prilogo • goveje meso v lepinji, z prilogo ■ Prtlogo Ražniči • !enPi"J'' * Peilogo črhub. • mešano svinjsko in piščance meso v lepinji, z prilogo - ” Pomfrit: Prilogo mladi 7 Prvi zimski 'Očistimo Slovenijo v enem fotokros dnevu' FOTOKROS je namenjen vsem mladim in mladim po srcu, ki vas zanima fotografiranje, fotografija in vam je obenem všeč gibanje na svežem zraku. re za prvega izmed štirih sklopov VJTfOTOKROSA 2010. Zimskemu bodo sledili še pomladni, poletni in jesenski. Prijavite se lahko preko elektronske pošte mc.hisamladih@gmail.com ali pa osebno ob začetku dogodka. FOTOKROS traja tri dni, vsak dan pa je razpisana določena tematika fotografije. Udeleženci se vsak dan zberejo na štartnem mestu in morajo v določenem času poslikati vsaj 10 fotografij na izbrano temo. Fotoaparat mota udeleženec prinesti s seboj, ni pa POtttenfogf, tip aparata, ffde/eženci bodo imeli nato teden dni časa, da izberejo svoje najboljše Posnetke vsakega dne in jih osebno ali preko elektronske pošte dostavijo v MC. Dovoljena je uporaba photo-shopa. Strokovna komisija bo za vsako razpisano tematiko izbrala najboljše fotografije in jih simbolično nagradila. IZBRANE TEMATIKE ZA zimski FOTOKROS: - četrtek, 11. februar - EURO* (ob 15 h - Fliša Mladih Ajdovščina) - petek, 12. februar - DETAJLI (ob 15 h - Lavričev trg Ajdovščina) - sobota, 13. februar - KONTRASTI (oblO h - Učna pot Ajdovščina). Vodja in mentor FOTOKROSA je Zanda Brikmane - prostovoljka iz Latvije. V FOTOKROS se lahko vključi vsakdo, udeležba je brezplačna. MC Hiša mladih bo poskrbel za razstavo najboljših del, prav tako bomo po zaključku vsakega FOTOKROSA izdelali promocijski BI reklamni plakat, ki bo služil kot promocijna novemu Mladinskemu centru in Mladinskemu hotelu Hiša Mladih, ki bo predvidoma odprt z začetkom leta 2011. Več informacij najdete na www.mc-hisamladih.si ali pa na telefonski številki 041 945 392 * tema Euro je izbrana tudi zaradi sodelovanja na dodatnem nagradnem natečaju s strani EU, katerega glavna nagrada je digitalni fotoaparat Nikon D3000 SLR, z objektivom 18 - 55 VR, objektivom Sigma zoom 70 - 300, pol-nilniško kartico 4 gb in torbico. MC HIŠA MLADIH VABI na zadnjo glasbeno delavnico iz sklopa GLASBA! v živo. Vabimo vse mlade, ki vas glasba pritegne, da se nam pridružite ta PETEK, 29. JANUARJA, OB 14.30 v MC Hiša mladih! Več na www.mc-hisamladih.si ali na tel. številki 05/368 93 83 oz. 041 945 392 ) J f MLADINSKI CENTER HIŠA MLADIH AJDOVŠČINA ____________________£ ft n L A P-i H MIADIHSKI CENTER AJDOVŠČINA IN KAMPLC SHOP AJDOVŠČINA www.kamDlc.net VABITA NA NEPOZABNO SNOVVBOARD IZKUŠNJO! KJE? NA JAVORNIKU KDAJ? V ČASU ZIMSKIH POČITNIC 22. - 26. februarja 2010 KAJ JE POTREBNO VEDETI? UDELEŽBA JE BREZPLAČNA OPREMO PRINESI S SEBOJ (MOŽNO BO TUDI TESTIRANJE OPREME IZ KAMPLC SHOPA) VEČ NA WWW.MC-HISAMLADIN.SI -- ----------041/945 392 ali 05/368 93 83_______ 17. aprila 2010 bo organizirana največja prostovoljska okoljska akcija v zgodovini Slovenije. Popisovalci bodo do pomladi po vsej državi iskali divja odlagališča in jih označili na zemljevidu, spomladi pa bomo vsi stopili skupaj in jih tudi očistili komunalnih in kosovnih odpadkov. Očistimo Slovenija Vzporedno bomo očistili tudi razpršene odpadke iz okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Organizatorji akcije na državnem nivoju pričakujejo 17. aprila 200.000 prostovoljcev, k čemur bomo zagotovo prispevali tudi prebivalci občine Ajdovščina! Ajdovščina in okoliški kraji se bomo akciji pridružila tako, da bomo najprej s pomočjo prostovoljcev, ki poznajo nahajališča divjih odlagališč, le - te popisali in jih locirali na zemljevidu; aprila pa bodo različne skupine prostovoljcev, razporejene po okoliših, ki se bodo v času popisa izkazali za kritične v naši občini, prevzele svoj okoliš divjih odlagališč in jih očistile komunalnih in kosovnih odpadkov. Vzporedno bodo nekatere skupine, predvsem vrtčevski otroci in osnovnošolci, čistile okolice vrtcev in šol, gozdne, učne in sprehajalne poti ter okolice naselij in posameznih krajevnih skupnosti, ki bodo pozvane k sodelovanju in čiščenju svojih okolišev. Akcija je namenjena predvsem vam, drage občanke in dragi občani občine Ajdovščina, zato vas vabim, da se nam pridružite 17. aprila pri čiščenju naše občine, združite moči in tako razbremenite naravo odpadkov, ki se vsa ta leta nabirajo v naši okolici. 17. aprila se bo z vašo pomočjo pisala zgodovina! 17. aprila ne bomo čistili samo pred svojim pragom! 17. aprila se bomo skupaj zabavali! 17. aprila ne smete manjkati! 17. aprila bomo skupaj polepšali Slovenijo! Prostovoljci ali skupine prostovoljcev, ki se želijo akciji pridružiti, se javite na e-mail naslov okolje@msa. si, kjer boste izvedeli vse nadaljnje postopke pri poteku akcije. O vseh zadevah, povezanih z akcijo, bomo poročali tudi preko lokalnega časopisja. Če radi planinarite in zahajate v naravo ter na poti srečujete območja divjih odlagališč odpadkov, se lahko pridružite tudi popisovalcem teh odlagališč. Pišite na e-mail popis@ocistimo.si in skupaj z drugimi pomagajte ustvariti zemljevid pokritosti Slovenije z divjimi odlagališči odpadkov, ki jih bomo skupaj 17, aprila očistili. Se vidimo 17. aprila na največji prostovoljni okoljski akciji v zgodovini Slovenije! Več informacij sledi v prihodnjih številkah. Mladinski svet Ajdovščina, lokalni koordinator akcije za območje občine Ajdovščina Program „IVUadi v akciji" STUDIJSKI KROŽKI Uz tikšcmos!* V Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina nadaljujemo s tradicijo sobotnih ustvarjalnih delavnic, tako je 16. januarja pod mentorstvom Urške Brežnjak in naše EVS prostovoljke Zande Brikmane potekala prav posebna delavnica 'Skrivnost simbolov', s katero smo obeležili dan religij. 'T'mladimi nadebudneži smo se po-A.^govarjali o religijah, simbolih, o njihovih izkušnjah, spoznali pa smo tudi simbol sreče - hamso, to je lepo okrašena dlan, ki je poznana predvsem v judovskem in muslimanskem svetu. Dve uri ustvarjanja sta minili kot bi mignil, 'dlani prijateljstva', kot smo jih poimenovali, pa smo ustvarili za naše mame, prijateljice ali pa kar tako, da nam v naše življenje pripeljejo srečo, veselje in veliko lepega. Za našo prostovoljko Zando Brikmane, ki jo v društvu gostimo v okviru projekta 'Prosti čas otrok in mladih v Ajdovščini' (Evropska prostovoljna služba), ste najbrž že vsi slišali. 21-letna novinarka, ki bo po prihodu v domovino pisala tudi o slovenskem šolskem sistemu in priljubljenih turističnih destinacijah v naši državi, seje predstavila učencem nižjih razredov OŠ Danila Lokarja, ki sodelujejo v mednarodnem projektu 'Evropska vas'. Več o tem, kaj so se mladi naučili in ustvarili skupaj z la- tvijsko prostovoljko, pa bomo izvedeli v mesecu maju, ob praznovanju dneva Evrope. Da se učimo celo življenje, potrjujejo navdušeni krožkarji, ki se od začetka šolskega leta srečujejo na treh tematskih področjih. V študijskem krožku 'Obudimo ročna dela' obujajo spomin na stare ročne spretnosti, pri oblikovanju različnih dekorativnih izdelkov pa uporabljajo predvsem naravni in odpadni material. Že vrsto let deluje študijski krožek, v katerem krožkarji utrjujejo znanje angleškega jezika in spoznavajo države Evropske unije. Radovedni popotniki na dolge in krat- ke razdalje pa se srečujejo v krožku 'Potujmo in se izobražujmo', nadaljnje podvige snujejo že v prihodnjih mesecih. V kratkem načrtujemo še študijski krožek o ruskem jeziku in kulturi ter o družabnih igrah. Vabljeni v naše vrste! Udeležba je brezplačna. Krožke koordinira Andragoški center Slovenije, sofinancira pa Ministrstvo za šolstvo in šport. Zadnji teden v januarju bo v znamenju priprav na že 20. otroški parlament - za učence in mentorje osnovnih šol obeh občin bomo pripravili delavnice na temo letošnjega otroškega parlamenta 'Stereotipi, rasizem in diskriminacija'. Srečanje mladih parlamentarcev na občinski ravni pa bo v drugi polovici februarja, še prej pa ne bomo pozabili obeležiti Prešernov dan, zarajati v pustnih maskah, čisto za konec pa bomo popestrili zimske počitnice utrujenim šolarjem. Nam so januarski dnevi kar zbežali ob načrtovanju novih aktivnosti za letošnje leto in pisanju prijav na različne razpise. Če bodo naše zamisli prepričale odgovorne na Nacionalni agenciji, bomo v prihodnje našo dejavnost osvežili še z mladinsko pobudo in izmenjavo v programu 'Mladi za Evropo', ki ga sofinancira Evropska komisija. *Najbrž se še vedno sprašujete po pomenu skrivnostnega naslova tega članka - »Se vidimo!« vam skupaj z Zando kličemo prostovoljci in zaposleni na MDPM Ajdovščina. Urška Brežnjak 8 potopis San Marino Medtem ko slovenske turistične agencije že mrzlično snujejo programe za obisk svetovnega nogometnega prvenstva v Južnoafriški republiki prihodnje leto, se gostovanja Kekovih fantov v San Marinu le še bežno spominjamo. Celo za slovenske razmere žepna državica je bila zgolj ena od stranskih epizod v zgodbi o uspehu sedanjega rodu naših nogometašev. Najbrž Novakovič in kom-panija na stadionu Seravalle sploh ne bi imela takšne podpore s tribun, če ne bi nekaj dni prej naša reprezentanca tako spektakularno potolkla Slovakov na njihovih tleh. ’ f ato se je proti Apeninskemu po-L—i lotoku tedaj spontano pognalo nekaj tisoč slovenskih navijačev, tudi Ajdovcev, ki pa si prav veliko znamenitosti niso uspeli ogledati, če sploh kaj. V čašo rutinske zmage je namreč kanila krepka kaplja pelina, saj je poljski avtogol pahnil naše v dodatne kvalifikacije. Ruska bajka je seveda to 'krivico' popravila. Čeprav tretja najmanjša evropska država pa si kljub vsemu zasluži nekaj več časa za ogled kot pa je zgolj pijača po tekmi. Nenazadnje gre za najstarejšo suvereno državo na svetu! Po stari, obalni cesti čez Ravenno, je iz Ajdovščine do San Marina 370 km in približno pet ur vožnje, po avtocesti čez Bologno boste prevozili nekaj več kilometrov (430), vendar porabili manj časa. Od morja, recimo od znamenitih plaž Riminija, je do Titanove gore 25 km. Na tej razdalji pa se pokrajina vseskozi počasi vzpenja, tako da na vrhu doseže že kar spodobnih 750 metrov nadmorske višine. Toda zaradi tega podnebje ni niti najmanj gorsko, kje pa, poleti zna biti med razbeljenimi zidovi starega mestnega jedra hudo vroče - termometer kar noče pasti pod 30 stopinj, do poznega večera. Pozimi se temperature sicer spustijo pod ledišče, toda ne prav pogosto in še to le za kratek čas. Za obisk je torej primeren čas kadarkoli v letu, morebiti je avgust še najmanj primeren, saj je po podatkih tamkajšnje turistične zveze prav v tem mesecu največji naval. San Marino namreč obišče več kot tri milijone turistov letno, torej v povprečju 8 tisoč dnevno, kar je za sorazmerno majhno mestece seveda veliko. Toda v San Marinu so na turiste dobro pripravljeni - začenši z velikim številom parkirnih mest - ne v mestu samem, ker zanje ni prostora - pač pa ob cesti, ki se vije proti vrhu. Zamudnike zato čaka kar nekaj sopihanja navkreber, še posebej, če se odločite za bližnjice po stopnicah - da se ne bi preveč spotili, vam zadnje 'etaže' pomagajo premagati z dvigali. Avtobusni turisti so daleč najbolj številni, pred avtomobilskimi in tistimi s kamperji, saj letališča državica ne premore, železnice (iz Riminnija) pa po drugi svetovni vojni sploh niso več obnovili, saj so imele lokomotive že prej veliko težav z velikim naklonom. Recesija je sicer nekoliko zmanjšala obisk San Marina, toda tega kot turist 'ne boste opazili - pedantni statistiki iz turistične zveze so našteli po dva odstotka manj obiskovalcev v zadnjih dveh letih. Manj je seveda čezoceanskih turistov, zato pa jih nadomeščajo - Slovani! Ne bodite začudeni, če vas v trgovino vabijo z napisi v 'švasani' pisavi, gostilniški meniji so, poleg v ruščini, izpisani tudi v češčini. Če boste vstopili v katero od številnih trgovin z usnjem, nakitom, kozmetiko in sploh dražjimi izdelki, in če ne izglodate 'latino', vas bo prodajalka zelo verjetno ogovorila po rusko. Pa ne da so se Sanmarinke naučili ruščine, ne - v trgovinah so zaposlili Rusinje, Ukrajinke itd. Nisem si jih drznil vprašati, če so jih prekvalificirali iz katerega drugega poklica ... Tudi če niste zbiralec znamk, je nepisano pravilo, da si kot spominek (zase ali koga drugega) omislite kakšno lepo serijo znamk. Nekdaj so v državno bilanco veliko prispevali prav s pogostim izdajanjem znamk, ki so jih zaradi nizkih naklad pokupili filatelisti po svetu. Toda časi se spreminjajo in ta delež se niža, se pa zato povečujejo prihodki iz bančništva. Vse več bank seli svojo dejavnost v San Marino, ki pač nudi ugodnejše pogoje. To gre seveda v nos Italijanom in kar nekajkrat se je v zadnjem času že zaiskrilo, ne sicer tako kot kmalu po vojnii (1949 - 1951), ko je Italija uvedla sankcije (zaprla meje) in je moral San Marino ukiniti določene ugodnosti. Med državama ni carine in če je San Marino kje preveč radodaren (pri davkih), ima Italija pač določeno škodo. San Marino je pač enklava, obkrožena z eno samo državo - Italijo. Da ste vstopili na ozemlje državice, vas opozorijo table in belomodre zastave, ni pa kontrolnih točk ali 'organov'. Čeprav ni član Evropske unije, pa kuje svoje evrske kovance, ki so, podobno kot znamke, med numizmatiki zelo iskani. Če vam jih bo uspelo dobiti (kupiti), potem boste glavne znamenitosti mesteca pod Titanovo goro spoznali kar z njih. Na kovancu za en evro boste spoznali državni grb, na kovancu za dva evra je upodobljena vladna palača (Palazzo Pubblico), na kovancu za 50 centov so upodobljeni trije stolpi: Guaita, Cesta in Montale. Na kovancu za 20 centov je reprodukcija olja iz Guercinove šole, ki prikazuje sv. Marina, na kovancu za 10 centov je upodobljena bazilika, itd. Obhod vseh teh znamenitosti vas ne bo preveč upehal, tudi poti med vsemi tremi stolpi je ravno za en sprehod z lepim razgledom na vse strani, tako da si potem lahko privežete dušo v kateri od gostilnic, ki domujejo v slikovitih in živopisnih uličicah. Splača se poskusiti kaj iz njihove tradicionalne ponudbe (tudi skozi turistične menije za spodobno ceno) - na razne pašte, sire, vina, pa na svoje oljčno olje so ponosni. Prebivalci pod Titanovo goro so se, odmaknjeni od prometnih tokov in brez surovin (ter posledično industrije), stoletja prebijali skozi življenje s poljedelstvom in živinorejo, dokler ni zaživel turizem. Zdaj zavzema že kar polovico vseh prihodkov države, kmetijstvo pa je zdrsnilo samo na 7 odstotkov bruto domačega proizvoda. Za ljubitelje spektaklov je v San Marinu dobro poskrbljeno. Srednjeveške in druge barvite in bogate uniforme vseh možnih državnih struktur se v paradah predstavijo kar pogosto. Dvakrat, prvega aprila ali prvega oktobra, se razvrsti vse, kar je v državi uniformiranega, ob umestitvi kapitanov regentov. San Marino ima pač svojevrstno državno ureditev, kot plod dolgoletne državotvorne in demokratične tradicije. Zakonodajno moč ima Veliki (in) splošni svet (Consiglio Grande e Generale), ki ga sestavlja 60 članov in so na neposrednih volitvah voljeni vsakih pet let. Svetniki vsakega pol leta izvolijo dva kapitana regenta, ki skupaj s kabinetom (državni tajniki in kongresniki, ki vodijo različne resorje - ministrstva) predstavljajo izvršno oblast. Prebivalstvo kar hitro narašča, več kot 31.000 jih je že. Približno osmina je Italijanov, ki so se v enklavo pri- selili zaradi služb in drugih ugodnosti (davki so nižji), je pa tudi veliko Sanmarincev v preteklosti zapustilo svoje domove in poiskalo službe, predvsem ob jadranski obali. Za volitve jim država povrne potne stroške, kjerkoli že so. Lokalno samoupravo ima devet naselij (castelli - gradovi), pri čemer glavno mesto države ni tudi največje - mesto San Marino je s 3500 dušami tretje, Dogana (v kastelu Seravalle) tik pred mejo na cesti proti Riminiju šteje 7000 prebivalcev. Tradicionalnim cerkvenim praznikom in pa šagram je treba dodati še novodobne prireditve, namenjene privabljanju turistov. Tako postane v juliju že sicer srednjeveško okolje še bolj avtentično, saj se na stojnicah predstavljajo tradicionalni obrtniki, ki jih dopolnjujejo uprizoritve bitk -ko se ne bojujejo, so vojske v svojih taborih turistom na ogled. Po ulicah godejo potujoči glasbeniki in plešejo razne skupine, vsi seveda ustrezno ko-stumirani, največje pozornosti pa so deležni virtuozi z zastavami. Zanimiv (in pisan) je tudi turnir s samostreli, nekdanjim paradnim orožjem državne vojske. Tudi na tretjega septembra je zelo praznično saj slavijo dan republike - sveti Marin naj bi temelje državnosti zakoličil 3. septembra leta 301! Legend o nastanku San Marina je več in so nezanesljive - po eni naj bi rabska kamnoseka Marin in Leon leta sto navaja ob napovednikih slovenskih turističnih agenci^ žavico. Očitno z datumi nekaj' nrav. sai ie ^ Kakorkoli, nekaj je Marina \r tudi z Riminija pognalo v nec hribe, kjer sta ustanovila skun stjanov. Leon je ostal na Mo (danes San Leo), Marin pa se : ril pod Titanovo goro, kjer ie cerkvico in s tem tudi temelje države. Prebivalcem je skoz’ uspelo ohranjati neodvisnost tudi za to, ker slabo dnc<-^_ papeži kot Napoleon ali q. Nemci sojih zasedli šele oj škornju navzgor. Skratka, če bi obhodili ce državice, se kilometrov ne niti za dolžino maratonske kljub vsemu si lahko v s zelo prijetno zapolnite da " E. F>eW center farna vipava r Mercator agrooprema Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868 .... KOSILNICE BCS, GASPARDO MOTOKULTIVATORJI BCS TRAKTORSKE PRIKOLICE 1,5T MULČERJI BERTI, INO, TERRA PRŠILNIKI UNIGRIN, ZUPAN SEMENSKI KROMPIR AKCIJA NPK 15:15:15 « - . • ■'/■J''Al ’V' - ’ \'V } ' - ^ ' MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI TEL.: 05 368 52 10 URNIK: PONEDELJEK od 7.00 do 12.00 TOREK - SOBOTA od 7.00 do 19.00 NEDELJA od 7.00 do 12.00 PRIPOROČAMO VAM KVALITETNO MESO IZ IDRIJSKO - CERKLJANSKIH HRIBOVSKIH KMETIJ - KGZ IDRIJA FAMA PRIPOROČA 10 Gorjana na stopničkah V Kropi so v soboto organizirali tradicionalno tekmo v smučanju po starem za pokal Koledniki ter v smučarskih skokih za pokal svinjske glave. Tekmovalo je 75 starosvetnih smučarjev, v cilju pa se je zbrala veliko množica ljudi. Proga v Kropi poteka kar sredi vasi, pri pripravi pa sodeluje cela vas. rT,ekme v smučanju po starem seje X udeležila tudi petčlanska ekipa društva Gora. Predmejčani so se imenitno odrezali, saj je Roman Blaško med moškimi osvojil srebro, na tretji stopnički pa se mu je pridružil še Iztok Velikonja. Kroparji imajo s smučarijo dolgo tradicijo - pred drugo svetovno vojno so tekmovali za druga gorenjska društva, tik pred vojno pa so v Kropi zgradili 40 -metrsko skakalnico, leta 1954 pa še 25 - metrsko. Nenazadnje so kroparski kovači izdelovali smučarske vezi znamk Lato ali Rak. Leta Brcali humanitarno Lokavec, 16. in 17. januarja - Na drugem nogometnem turnirju v spomin na lokavska športnika Martina Slejka in Albina Vidmarja je sodelovalo deset ekip, ki so jih, glede na povprečno starost ekipe, razvrstili v dve skupini. 1996 so jih ponovno pripeli na lesene smuči, saj so ustanovili društvo Talesenih in še istega leta organizirali tekmo za ljubitelje smučanja po starem. Značilnost kroparske tekme je tudi v tem, da se mora tekmovalec na polovici proge ustaviti in 'pospraviti' tradicionalno kroparsko malico (tekočo in močno), skoki za svinjsko glavo pa so privlačni predvsem za gledalce, saj pristanki na lesenih dilcah niso vedno prav elegantni. Dolžine skokov ne merijo v metrih, pač pa imajo svojo enoto, namreč rajželj oziroma palico. ep T)° dveh dneh zanimivih bojev v X dvorani Edmunda Čibeja je med mlajšimi prvo mesto osvojila ekipa Gute iz Ajdovščine, pred domačini in moštvom Bufu iz Velikih Žabelj. Pri starejših nogometaših je zmagala domača ekipa Lokavca, pred veterani Primorja in Postajo prometne policije. Sodila sta Igor Vidic in Vojko Kočevar, za mišičje udeležencev pa je skrbel fizioterapevt Peter Komapara. Pobudnik in glavni organizator turnirja Jurko Pergar je bil po kon- cu turnirja zadovoljen: »Oba dneva smo imeli po skoraj 400 gledalcev, pomembno pa je tudi to, da je turnir minil brez poškodb. Ne nazadnje smo s prostovoljnimi prispevki zbrali 450 evrov, ki jih bomo namenili v humanitarne namene.« Prav vse stroške turnirja, s pokali, medaljami in pogostitvijo vred, so 'pokrili' številni pokrovitelji, kuhalnice pa so spretno sukale Eda Lokar, Mojca Pergar, Silvana Bolko in Nataša Pergar. mt Pokrovitelji turnirja Občina Ajdovščina, TAKA d.o.o., Andrej Čopič, VELTRA d.o.o., OSTRŽEK d.o.o., STOPAR d.o.o., IKA Žiri d.o.o., TELEKOM SLOVENIJE d.d„ Dantes Trošt s.p., Gul Drago s.p., Doljak Bojan s.p., Lokar Gašper s.p., Lulik Saša s.p., AFORMA d.o.o., Danilo Pandurovič, Pekarna KUKAJ, Picerija SONČNA URA, Slaščičarna PIKA, Čebelarstvo Aleš Turk, Peterlin Viktor s.p., FAMA d.o.o., tovariš Pavle Štor, Bife na Grajšku, Sebastjan Novinec s.p., RADIO NOVA, Elita NAGODE d.o.o., FRUCTAL d.d., MLINOTEST d.d., gospod Franc Pirjevec, Zavarovalnica TRIGLAV d.d., Mesnice ROVTAR, Sadje in zelenjava ŠABANI, KETING d.o.o., Šapla Danilo s.p., BIK d.o.o., SLOVENSKA VOJSKA, Osnovna Šola Lokavec, SD - Socialni demokrati Ajdovščina, Krajevna skupnost Lokavec, Časopis Latnik in vinarji Vipavske doline: Nusdorfer Duplje, Egon Marc Brje, Iztok Uršič Slap, Jože Kobal Vrhpolje, Bojan Škrlj Monvi Duplje, Škrjanc Manče... šport Četrti kamenjski kros Ko so organizatorji v soboto pripravljali progo, je kazalo dobro. Sonce in burja, ki j® posušila tlcj \re]n deževnih krosih v prejšnjih letih bo končno en lep. Pa ni bilo čisto tako. V nedeljo, 17^ januar? smo se zbudili v zasneženih Kamnjah. Obetal se je pravi zimski kros. TV' ljub sneženju so se tekmovalci J^začeli zbirati. In preden je ob 11.00 startala prva skupina mladih tekačev, ki so se pomerili na 300 metrski progi, je že sijalo sonce, sledi o snegu ni bilo več. Na tekmovanje seje prijavilo 133 tekačev, ki so tekmovali v enajstih različnih kategorijah in na osmih različno dolgih progah. Lepa, razgibana proga je bila letos nekoliko lažja kot prejšnja leta, ker je bila manj blatna. Zanimivost naše proge je, daje speljana tako, da je njen večji del viden gledalcem na startu / cilju. Tako, da lahko ves čas navijajo za svoje tekmovalce. • Vsi, ki so uspešno pritekli skozi cilj zaslužijo pohvale, posebej pa je potrebno omeniti zmagovalce posameznih kategorij. Dolžino 300 m sta najhitreje pretekla Nejc Žagar, TD Bovec (1:20) med dečki in Eva Žgajnar, TD Bovec (1:28) med deklicami. Na 500 m so bili najhitrejši Miha Rojc, ŠD Nanos Podnanos (2:04), Matic Berginc, AK Kobarid (1:47), med deklicami pa Karin Cukjati, TK Kobarid (2:05) in Katja Rutar, AD Posočje (1:51). Na 1000 m sta bila najhitrejša Aljaž Furlan, ŠD Nanos Podnanos (3:42) in Neja Mavrič, TD Bovec (3:50), na 2000 m pa Bor Grdadolnik, ŠD Tabor Žiri (8:20) in Sara Jesenko, ŠD Tabor Žiri (9:14). Na 3000m sta bila najhitrejša Sebastjan Vidmar, ŠD Nanos Podnanos (11:40) in Andreja Žagar, TD Bovec (14:25). (številčno najmočnejša skupina) je bil na tretjem mestu, iz teka v tek boljši, Milan Kugonič s časom 22:17, na 13. mesto pa se je uvrstil Viktor Čermelj s časom 27:50. Seveda pa smo svojega predstavnika imeli tudi v skupini najboljših tekačev. Na 8000 m je tretje mesto osvojil Uroš Vodopivec s časom 31:02. Vodja prireditve Vojko Vodopivec je bil na koncu tekmovanja vidno zadovoljen: »Prireditev je uspela, poškodb ni bilo, tekači sicer utrujeni, vendar tudi zadovoljni.« Miro Vogrič je v cilju povedal, da je ta proga sicer v primerjavi z ostalimi krosi malo težja, ker pa letos ni bilo toliko blata, kot prejšnja leta, se ta razlika ni tako zelo poznala. Doslej se je udeležil treh Kamenjskih krosov Organizacija je super.« Uroš Vodopivec je imel ietos tekačev najtežje delo. Skupaj ^ Na razdalji 5000 m so tekli tekači in tekačice v štirih kategorijah. Najboljši so bili: Miro Vogrič, DLT Filipides (21:18) med moškimi, ter Ana Čufer, TD Burja Vipava (27:16), Helena Simčič, DLT Filipides (26:12) in Jožica Artelj, Hitre noge (30:19), med ženskami. Prav tako so na razdalji 6000 m tekli tekači v štirih kategorijah. Najhitrejši: Urban Jereb, SD Tabor Žiri (23:21), Tomaž Ferjančič, ŠD Nanos Podnanos (23:43), Lucija Krkoč, ŠD Nanos Podnanos (24:59), Jana Bratina, Skrilje (29:14). Najmočnejša skupina, člani letnik 1987 do 1975, je tekla na 8000 m. Pričakovano je bil zmagovalec Mitja Kosovelj, TK Kobarid, s časom 29:39. Ker pa je bilo tekmovanje v Kamnjah, moramo pohvaliti tudi 7 domačih tekmovalcev. Na razdalji 500 m sta tekla Žiga Bizjak, ki je s časom 2:02 osvojil 6. mesto, ter Kevin Ušaj, kije bil s časom 2:10 na 10. mestu. Na razdalji 1000 m se je na 5. mesto uvrstil Jurgen Tamasia (4:21), na 2000 m pa si je prve stopničke v svoji tekaški karieri s tretjim mestom in časom 9:18 pritekel Andrej Rijavec. Med veterani (enkrat je bil poškodovan) in je zelo pohvalil organizacijo teka, predvsem pa to, da pri organizaciji pomaga večina krajanov. Da je naša proga od vseh štirih krosov najtežja, so potrdili tudi ostali tekači. Viktor Čermelj je komajda povedal, da ne ve, ali je bila letos proga tako težka ali je samo on premalo treniral. Veliko manj utrujen je v cilj pritekel Mitja Kosovelj. »Progo poznam že iz prejšnjih let, je zanimiva. Letos je bila še boljša, ker ni bila tako blatna. povedal- »pr bila zame kar huda. V začetk C malo prehitro, ker sem Mitjo. Kljub jutranjemu snegu n tako blatna kot prejšnja leta K organizacije tiče, je bilo vse v Kot organizator moram itak tak vcdati, ha!« Milan Kugonič pa 2 tretjim mostom ni bil * »Prepočasen sem!« Kamenjske 8ospodinje so poskrbele, da tekači v cilm niso niti žejni niti lačni. Bogata pon ba domačega peciva, sveže večen ga kruha, bureka, sadja kave’ kuhanega vina je zadovolji okuse. Peter Vodopivec, predsedu& je, tako kot vedno, nastopil v n povezovalca prireditve in še er dokazal, da ni le odličen P.Č pa tudi dobo, sh„“nmP"dv lahko povabil na 2. gorski tek ' goro, ki bo 25. j„nija t2k“ kje približno poteka proHa r Lozar, naš uradni fotoaraf '• C bel, da si bodo tekači in vsi t F zanima, fotografije lahko ogled naši spletni strani kamnje si Na koncu je potrebno poudari prireditev ne bi tako dobro brez odlične skupine (Dracrp, Nl Vesna, Meta, Špela, Metka) kG bela za vpis in za izredno hit J lavo in objavo rezultatov tet ^ Najboljši trije tekači iz Vsaw gonje so dobili medalje in * nagrade, za katere so poskrbel zvesti sponzorji Vsem, ki so po h pri izvedbi prireditve se mu mo, tekače in gledalce pa v ^ C“':8oro-k'b»^ Marčela če, foto Bogdan nogometoglasi Bodo Ajdovci igrali v Vipavi? IAjdovščina, 27. januarja - Dela na ajdovskem nogometnem stadionu se kljub neugodnim vremenskim razmeram odvijajo s polno paro. Vzhodna tribuna počasi dobiva J novo obliko. Stroji pa so se zažrli tudi že v travnato igralno površino, tako da treningi niso več mogoči. -'~T. w j:;:'. ogometaši ajdovskega drugoliga-ša so s pripravami začeli šele 18. anuarja, kolikor je vreme dopuščalo, z žogo trenirali na pomožnem igri-iču. Že po dobrem tednu so v sreeo 27. nuarja, v Rovinju odigrali prijateljsko tekmo z Zadrom in se razšli brez magovalca, 2:2. Za Primorje sta zadela Kremenovič 22) in Ogrič (47). Pristop in igra sama vzbujata optimizem pred spomladanskim nadaljevanjem prvenstva, saj r fasa za uigravanje ni bilo veliko, pa >' tudi zasedba je precej premešana. f Primorje je začelo v postavi Milič, ( Škrbina, Marič, Ostojič, Vrankar, " Petran, Živec, Ogrič, Ihbeisheh, Kremenovič, Graf, trener Lokica pa je dal priložnost ^ Kosmaču, Živcu, Mehanoviču, . Božiču, Filipoviču in Vidmarju. Rdečečrni dres so torej med premorom odložili Baloh, Marjanovič, Džuzdanovič, Vidic in Selimi pa sta ga zamenjala za zelenočrnega, saj bosta nadaljevala v prvoligaški konkurenci, pri Rudarju iz Velenja. Po besedah podpredsednika NK Primorje Branka Bakaršiča se je recesija globoko zajedla v poslovanje sponzorjev slovenskega nogometa, tako da se mnogi nogometaši, zaradi nerednih in zmanjšanih prejemkov, še odločajo, ali se bodo sploh še profesionalno ukvarjali z nogometom. Tako si bodo menda Baloh, Marjanovič, Džuzdanovič poiskali službe in nogomet zraven igrali bolj ljubiteljsko. Je pa zaradi takšnih razmer, tako Bakaršič, na trgu kar nekaj zanimivih nogometašev, s katerimi se še dogovarjajo in se bo morda prihodnji teden še pridružil četi Vjekoslava Lokice. Ne glede na to, da ajdovski stadion spomladi ne bo na voljo za igranje, se je vodstvo kluba dogovorilo za številna prijateljska srečanja, seveda na igri- ščih nasprotnikov (Dekani, Radomlje, Ankaran, Grobnik, Tolmin, Gorica. Pred samim začetkom prvenstva (prvi nasprotnik bo Mura) pa Primorje čakata še dve tekmi v pokalu MNZ z Adrio iz Mirna. Po vsej verjetnosti bodo domačo tekmo odigrali v Vipavi, tako kot vse domače spomladanske tekme. Vodstvo Primorja namreč upa, da se bodo o tem uspeli odgovoriti z vipavskim klubom, kar bi bila za obiskovalce in privržence nogometa v Vipavski dolini najboljša rešitev. ep Cena kompleta 3:1 .4-57,00 eur NEPREMAGLJIVA PONUDBA EUR na mesec O % EOM na 84 mesecev** Novi KIA cee d 2010 klima, ABS, 6x airbag, el. paket... EUR na mesec 2,9 % EOM na 84 mesecev** Novi KIA Soul klima, ABS, 6x airbag, el. paket... EURO^NCAP Sportage Sportage, 7 let garancija*, najvišji kakovostni standardi, zmogljivi motorji, prilagodljiva notranjost - do 1.886 I prtljažnega prostora... CkTa) KIA MOTORS Official Partner www.kia.si («• oso 2000 NOVO MESTO: STEPAN 07/39B-36-80; ČRNOMELJ: STEFAN 07/306-18-12; TREBNJE: PANJAN 07/346-07-00 za vozilajia zalogi. Cene ne vklj. dopl. met. barve inprevoza. Slike so simbolne. 7919 ITUrTreostanelvrednosti vo^l7 po^ončanem^ranFrem'leSfn^u^za^oplaCilo 2.419,00 EUR; število obrokov: 84- mesečno plačevanje. V Skladu z zakonom o potrošniških 2600 EUR - Joker »Staro za novo" 650 EUR); Polog 25% ali 4.831,25 EUR, obrok 14930 igodbe, zavarovanja terjatev in obrestne o potrošniških kreditih Vnaša EOM 2,9389%! Finančni leašine za fcia Sportage predfina'ndraJnja'in dehegloiDrokaTstroškov zavarovanjTin^ LKCool 4x2: Predračunska vrednost predmeta leasinga 19325,00 EUR (Izračun: nastanejo z neizpolnjevanjem pogodbe. EOM se lahko spremeni, ce se spremeni višina :UR + Stroški prevoza 185 EUR + Kovinska barva 400 EUR-Joker ..Vozilo iz zaloge" kredita oz. obroka, trajanje kredita, obrestni indeks oz.ee se spremenijo roki plačila. V skladu z veljavno zakonodajo ponudba velja za finančni leasing. mlinotest (MLINOTEST^ POSEBNA PONUDBA V FEBRUARJU PONUDBA VEUA OD 7. DO 28. 2. 20 ? o OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG razno Leto 2009 na štirih tačkah Ob prelomnicah, kot je novo leto, se velikokrat oziramo nazaj in ocenjujemo preteklo leto; zelo dobro je leto 2009 za Športno kinološko društvo Ajdovščina, saj so izjemno uspešno organizirali kar nekaj dogodkov in svoje vitrine polnili z odličji, ki so si jih pridobili njihovi člani. T^vomače športno kinološko dru-.L/ štvo je minulo leto uspešno zaključilo mnogo zastavljenih ciljev, letos so ti še toliko višji. Dobro izpeljani so bili tako najrazličnejši tečaji za štirinožne ljubljenčke, kot tudi ostali dogodki, kot je dan odprtih vrat že v začetku leta, kjer se je društvo v okviru svojega delovanja (sobivanje, kultura in vzgoja med štirinožci in njihovimi lastniki ter širšo okolico) tudi predstavilo, do obeležitve Dneva zemlje in tekme državnega prvenstva v aSilitiju konec meseca aprila v ajdo-vskeni grajskem obzidju, ki sta jo kro- nala prijetno vzdušje in veliko število gledalcev. Društvo se je še pred poletjem pridružilo tudi zanimivemu projektu - Tednu vseživljenjskega učenja, ki ga je pripravila Ljudska univerza Ajdovščina, z naslovom 'Pes človekov najboljši prijatelj, kaj pa človek psu?!' Na predavanju so člani društva predstavili nekaj trikov in govorili o negi psa, ter seveda spregovorili na naslovno temo druženja. Naslednji mesec (junij) je društvu prinesel že nov izziv - mednarodno tekmo v klasiki Cacit Slovenija v Vipavi. Več kot 60 tekmovalcev in odlična priprava pomembne tekme je s strani tekmovalcev in drugih sodelujočih požel val navdušenja; govorilo se je, da v Sloveniji že 15 let ni bilo take tekme! To dejstvo je zagotovo še utrdilo položaj društva, ne samo v našem prostoru, marveč tudi v državnem in mednarodnem. Poletje se je nadaljevalo dejavno, z udeležbo na zanimivih seminarjih in predavanjih, v septembru so spet (z željo, da svoje delovanje še približajo širši javnosti) pripravili dan odprtih vrat, na katerem je zanimanje za tovrstno udejstvovanja in rekreacijo pokazalo izjemno veliko ljudi. Društvo je takrat medse sprejelo tudi več kot 20 novih članov, sicer jih klub šteje okrog 135. V oktobru je bila na vrsti zelo odmevna glavna vzrejna razstava nemških ovčarjev na vojaškem stadionu v Vipavi; spet z odlično mednarodno udeležbo, tako tekmovalcev, kot tudi gledalcev. Prav na tem tekmovanju se je z odličji okitilo kar nekaj psov te pasme iz domačega kluba. Se v istem mesecu so, da bi panogo približali javnosti, prikazali pašo ovac. Na društvu si želijo, da bi lahko psičke urili v tej smeri. V minulem letu so se člani kluba udeležili tudi nekaj pomembnih razstav. Uspeh dopolnjujejo še posodobitve poligona in druge opreme, ki bo le še izpopolnila delovanje društva. Predsednik Miran Žvanut poudarja, kako pomembno je, da ostanejo na pravi poti kinologije in dajejo poudarek strokovnosti in poskušajo, učenju veščin navkljub, pri psu tudi ohraniti njegov nagon. Dodaja še, da bi morali psa zares imeti za prijatelja, ga spoštovati in mu zaupati tako, kot on nam - če želimo spremeniti psa, moramo najprej spremeniti sebe! Žvanut zaključi z besedami, daje zadovoljen, ker vidi, da se omenjenega zavedajo tudi člani društva in dodaja zahvalo vsem inštruktorjem in tistim, ki kakorkoli pomagajo, da je njihovo delovanje tako močno. Polona Krušeč Teden prakse v vrtcu V tednu od 11. do 15. januarja smo bili dijaki 2. letnika predšolske vzgoje na praksi v vrtcu. Vsak dijak jo je opravljal v kraju, v katerem živi oz. v najbližjem vrtcu. Tako smo dijaki prakso opravljali v kar devetindvajsetih vrtcih po Sloveniji. T Tvrtcih smo bili razporejeni vsak V v svojo vzgojno skupino. V njih so bili otroci različnih starosti: od prvega starostnega obdobja pa do tretjega, torej do predšolskih otrok. Bili smo vključeni v različne programe vzgoje. Večina nas je bila v vzgojnih skupinah, ki delujejo po Kurikulu za vrtce, izdanem leta 1999, nekateri pa tudi v bolj specializiranih programih, kot so Korak za korakom in programu Montesori. V vrtce smo hodili vsak dan in tam opravili 6 ur prakse. Aktivne so morale biti predvsem naše oči; opazovati smo morali otroke, njihovo obnašanje, odnose med njimi, delo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice. Seveda smo tudi sami priskočili na pomoč vzgojiteljici v času usmerjene dejavnosti. Med časom za prosto igro oz. igro po želji otrok pa smo se dijaki vključili v njihovo igro, se z njimi igrali, se pogovarjali in jih spoznavali. Dijaki smo dnevno morali pisati dnevnik delovne prakse, v katerega smo zapisali dnevno usmerjeno dejavnost, prosto igro otrok, našo dejavnost, dnevne navade v vrtcu, igrače in podobo. Dnevnik smo nekateri pisali doma, drugi pa so to storili že v vrtcu. Vzgojiteljica v skupini je vsakodnevni dnevniški zapis pregledala in ga podpisala, če je bil v redu. Resje, da smo bili dijaki na praksi le teden dni. A vem, da je bilo vsakemu izmed nas v petek vsaj malce težko, ko se je moral posloviti od 'svojih' malčkov. Vsi dijaki smo se namreč na otroke zelo navezali, tako kot so se tudi oni na nas. V dar smo dobivali razne risbice, ki nam bodo ostale kot lep spomin nanje. Da pa ne bi bilo slovo pretežko, smo otrokom povedali, da se k njim vrnemo že ob koncu šolskega leta, ko bomo tam opravljali še drugi del letošnje prakse. Prav pa je, da se ob tej priložnosti zahvalimo vsem vrtcem, ki so nas sprejeli z veseljem, vsem vzgojiteljicam - našim mentoricam in pomočnicam vzgojiteljic, ki so nam bile pri sami praksi v veliko pomoč, ter naši mentorici v šoli, gospe Karmen Lemut, ki nam je prakso organizirala. Hvala pa tudi* vsem majhnim sončkom, ki so nas v vrtcih sprejeli z odprtimi rokami. Dijaki iz vrtcev odhajamo polni lepih vtisov, novih izkušenj in nepozabnih doživetij. Verjamem, da se bo prav vsak od nas z velikim veseljem junija ponovno vrnil na prakso. Anja Kobal, 2e Prepišna gostija Vipava, 25. januarja 2010 - Udeleženci 4. letnika programa Gostinski tehnik, ki ga izvaja Ljudska univerza Ajdovščina, so zadnji ponedeljek v mesecu januarju pripravili čudovito zaključno srečanje v okviru praktičnega pouka kuharstva in strežbe in svojim povabljencem pripravili nepozaben večer. ^Vključno druženje, ki je potekalo Z—jyo& strokovnim vodstvom Milana Stjepanoviča in Iztoka Mermolje, so poimenovali 'Wajdovski prepih', na njem pa predstavil vsa svoja znanja. Bodoči gostinski tehniki so skrbno in z visoko mero samostojnosti oblikovali vabila, menu karto, aranžirali mizo, uredili ambient, skuhali in postregli gostom večera z izbranimi jedmi in vini. V restavraciji v Vipavi, kjer je večer tudi potekal, so dogajanje s svojim obiskom počastili: vinska kraljica 2009 Karolina Kobal, vinarja Jurij Žorž in Janko Trošt ter seveda tudi sodelavci Ljudske univerze. Tekom celotnega večera se je prepih prav zares čutil, saj se je tema prepletala tako z burjo, ki nas je tudi v resnici zvečer dobro prepihala, kot z ostalimi elementi na mizi, ki so sklenili zanimivo dekoracijo. Ljudska univerza je na vloženi trud in dosežke svojih udeležencev in tudi Nove Gorice do Tolmina. Na univerzi še dodajajo čestitko vsem gostinskim tehnikom in jim želijo veliko uspeha pri opravljanju izpitov poklicne mature, ki je njihova zadnja stopnička na poti do poklica. Če tudi vas zanimajo sodobna znanja, ki vam lahko omogočijo kvalitetno in odgovorno delo na področju gostinstva in turizma, saj je možnost zaposlitve na tem področju precej visoka in pestra, vam Ljudska univerza nudi znanja razvijanja podjetniškega razmišljanja, komunikacijskih in organizacijskih sposobnosti, timsko in projektno delo in vse ostale veščine, ki bi jih pri opravljanju takega poklica potrebovali. Za več informacij so vam na voljo na telefonski številki: 05/ 36 64 750, ali na 041 437 785. Vabijo vas k vpisu, še posebej v programe Gastronomija in turizem in program Gastronomske in hotelske storitve (obe izobraževalni smeri sta prenovljeni). predavateljev, ki jim je skupaj uspeli pripraviti nepozaben večer, zelo ponosna. Še posebej so zadovoljni, ker letos praznujejo 50 let delovanja in več kot 10 let izvajanja programa gostinski tehnik. V tem času je šolanje zaključilo že 120 udeležencev z območja od Vipave, Ajdovščine, Sežane, Malo je poklicev, kjer lahko s svojim delom pustiš tako velik pečat (poznamo mojstre kuharje in natakarje, ki so pravi zvezdniki in iskani tudi v tujini), tudi dinamike in ustvarjalnosti je veliko in tako obilo zadovoljstva pri opravljanju dela, saj lahko vanj vložimo velik del sebe. Polona Krušeč narava Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije IzpostavcTKSS Ajdovščina, Goriška 23b, 5270 Ajdovščina Tel: 05/3671070, marta.koruza@go.kgzs.si KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Kmetijska svetovalna služba Ajdovščina V zimskem času nadaljujemo z izobraževanjem, saj so ti mrzli zimski dnevi prav primerni za druženje in pridobivanje znanja ter izkušenj za nadaljnje delo na kmetijskih gospodarstvih. Poleg tega je sedaj tudi čas za urejanje dokumentov v zvezi z zemljišči, potrebno je načrtovati obdelavo tal v novem letu, ki je pred nami. IV Ta Kmetijski svetovalni službi 1 > smo v mesecu februarju pripravili naslednja predavanja in prikaze, ki se bodo nadaljevali tudi v mesecu marcu, po naslednjem razporedu: 1.2.2010 Praktični prikazi potrebnih tehnoloških znanj za košči-čarje - zimska rez breskev: Ivan Kodrič IPS prikaz - Brje Logi ob 10.00 uri I. 2.2010 Praktični prikazi potrebnih tehnoloških znanj za košči-čarje - zimska rez breskev: Ivan Kodrič 26.2.2009 IPS prikaz - Brje Logi ob 15.00 uri II. 2.2010 Poljedelski dan: Zasnova in oblikovanje petletnega kolobarja z metuljnicami ter ocene ekonomske učinkovitosti, Anka Poženel Dobra praksa pri pridelovanju krompirja, mag. Peter Dolničar Novosti s področja varstva rastlin: Anka Poženel Dom krajanov v Biljah KOL inIPL 15.2.2010 Varstvo sadovnjakov pred boleznimi in škodljivci na oljki: Matjaž Jančar Tehnologija pridelave oljk: Irena Vrhovnik IPS - Osnovna šola Dobravlje ob 18.00 uri Pri načrtovanju novih vinogradov je prav, da poznamo tudi delo naših domačih strokovnjakov na področju vinske trte, zato vam predstavljamo slovenske klone vinske trte, da bi vam olajšali delo pri odločitvah za obnovo nasadov. Andreja Škvarč nam predstavlja selekcijsko delo trsničarskega središča. Prvi slovenski kloni vinske trte Z veseljem in zadovoljstvom smo v lanskem letu dočakali objavo seznama uradno potrjenih slovenskih klonov vinske trte. Klone vinske trte je uradno potrdil Kmetijski inštitut Slovenije, ki je uradni organ za vodenje in odločanje v postopku uradnega potrjevanja materiala za vegetativno razmnoževanje vinske trte. Od letošnjega leta lahko pridelujemo, razmnožujemo, potrjujemo in označujemo z uradno oznako klona devetintrideset slovenskih klonov šestnajstih sort vinske trte. Kateri so prvi slovenski kloni ? Veliko jih je in so rezultat večletnega prizadevnega dela dveh Selekcijsko trsničarskih središč -Vrhpolje in Ivanjkovci, ob stalnem sodelovanju Kmetijskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete iz Ljubljane. Od prve izbire trsov iz vinogradov, kjer je potekala pozitivna množična selekcija, sajenja izbranih trsov - elit v kolek- cij ske vinograde pa do današnjih klonov je bilo opravljeno gromozansko delo. Veliko let se je spremljalo parametre rasti in rodnosti, opravilo se je številne meritve ter grozdje mikrovi-nificiralo in analiziralo ter ocenjevalo vina. Obenem z genetskim delom selekcije je potekala tudi zdravstvena selekcija odbranih klonov. Pri vseh klonih je bilo opravljeno indeksiranje na trsne indikatorje in laboratorijska serološka testiranja - ELISA test. Preglednica: Sorte, kloni in dosedanje selekcijske oznake klonov sorta klon oznaka barbera SI-36 9/17 beli pinot Sl - 19 72/18/144 beli pinot Sl-20 209/46/2 chardonnay Sl-21 14/20 chardonnay Sl-39 6/47 chardonnay Sl-40 13/5 laški rizling Sl- 11 178 Mt laški rizling Sl - 12 22/1 laški rizling Sl - 13 178/29/30 laški rizling Sl-41 34/2 malvazija Sl-37 3/56 pinela Sl-28 1/87 ranina Sl-4 10/2 ranina Sl-5 8/42 ranina Sl-6 15/45 ranina Sl-7 12/19 ranfol Sl - 3,8 31/31 rebula Sl-30 1/24 rebula Sl - 31 1/74 rebula Sl-32 3/84 rebula Sl-33 B3 rebula Sl-34 B5 refošk Sl-35 2 renski rizling Sl-22 6/20 renski rizling Sl-23 24/17 renski rizling Sl-24 22/9 sauvignon Sl - 1 43/93 sauvignon Sl-2 43 Mt + 43/144 sauvignon Sl - 3 20 šipon Sl- 14 18/49 šipon Sl - 15 19/14 šipon Sl- 16 20/137 šipon Sl - 17 3/3/1/60 šipon Sl - 18 3/3/54/40/21 traminec Sl-8 4/91 traminec Sl - 9 16/78 traminec Sl-10 16/65 zelen Sl-26 20 žametovka Sl-25 2/23 V prispevku natančneje predstavlja- mo klone iz Selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje, kjer je potekalo selekcijsko delo na domačih, primorskih sortah. BARBERA Sl - 36 AMPELOGRAFSKE Značilnosti: Grozd je podolgovat, srednje zbit, včasih s prigrozdom, srednje velik, koničast, včasih valjast. Jagoda je precej debela, jajčasta, temno modre barve, močno naprašena, jagodni sok je brezbarven, sladek in nekoliko trpek. Tehnološke značilnosti: Rastje srednje bujna, rodnost pa velika Koeficient rodnosti: 1,6 Povprečni pridelek: 5,3 kg/trs Povprečna masa grozda: 252 g Masa 100 jagod: 222 g Vsebnost sladkorja v moštu: 96 °Oe - 22,8° Brix Vsebnost kislin v moštu: 10,06 g/l Splošna ocena: Klon barbere SI-36 ima zelo dober rastni, rodni in kakovostni potencial. Zaradi velikega rodnega nastavka priporočamo redčenje grozdja. Klon je nekoliko bolj odporen na sivo grozdno plesen in bolj toleranten na sušni stres kot so trsi standardna populacija barbere. MALVAZIJA Sl - 37 AMPELOGRAFSKE Značilnosti: Grozd'je cilindričen, podolgovat, srednje zbit, včasih s prigrozdom. Jagoda je velika, okrogla, zeleno rumene barve, na sončni strani zlato rumena. Tehnološke značilnosti: Rastje bujna, rodnost srednja. Koeficient rodnosti: 1,5 Povprečni pridelek: 4,7 kg/trs Povprečna masa grozda: 185 g Masa 100 jagod: 225 g Vsebnost sladkorja v moštu: 90 °Oe -21,5° Brk Vsebnost kislin v moštu: 6,9 g/l Splošna ocena: Klon malvazije SI-37 redno in dobro rodi in v slabših letih priporočamo redčenje grozdja. Je nekoliko bolj odporen na sivo grozdno plesen in bolj toleranten na sušni stres kot so trsi standardne populacija malvazije. PINELA Sl - 28 AMPELOGRAFSKE Značilnosti: Grozdje srednje velik, nekoliko koničast, jagode so okrogle, debele, rumeno obarvane. Tehnološke značilnosti: Rastje srednje bujna in rodnost velika. Koeficient rodnosti: 2,2 Povprečni pridelek: 4,9 kg/trs Povprečna masa grozda: 197 g Masa 100 jagod: 248 g Vsebnost sladkorja v moštu: 81 °Oe - 19,5° Brk Vsebnost kislin v moštu: 7,8 g/l SPLOŠNA OCENA: Klon malvazije odlikujeta stabilna in dobra rodnost ter stalna dobra kakovost grozdja. V izrazitih sušnih razmerah je bolj odporen na sušo kot standardna populacija pinele. REBULA AMPELOGRAFSKE Značilnosti: Značilnost vseh petih klonov je valjast, podolgovat ter srednje zbit in srednje velik grozd. Jagode so srednje debele, okrogle, rumenkaste barve s poprhom in izraženim jagodnim popkom, le pri klonu SI - 32 so jagode bolj debele, okrogle in intenzivno rumene barve, klona SI - 33 in SI - 34 pa imata zeleno rumeno obarvane jagode. Rebula Sl - 30 Tehnološke značilnosti: Rastje srednje bujna in rodnost zelo velika Koeficient rodnosti: 1,8 Povprečni pridelek: 6,3 kg/trs Povprečna masa grozda: 221 g Masa 100 jagod: 248 g Vsebnost sladkorja v moštu: 78,0 °Oe- 18,8° Brk Vsebnost kislin v moštu: 7,4 g/l Splošna ocena: Med vsemi kloni rebule je SI - 30 najbolj roden, zato v slabših letih priporočamo redčenje pridelka. Je nekoliko odpornejši na sivo grozdno plesen. V primerjavi z ostalimi kloni je bolj toleranten na sušni stres. Rebula Sl - 31 Tehnološke značilnosti: Rastje srednje bujna, rodnost zelo velika. Koeficient rodnosti: 1,9 Povprečni pridelek: 6,1 kg/trs Povprečna masa grozda: 202 g Masa 100 jagod: 250 g Vsebnost sladkorja v moštu: 81,0 °Oe - 19,5° Brk Vsebnost kislin v moštu: 6,9 g/l Splošna ocena: Klon rebule SI - 31 se po količini pridelka uvršča med zelo rodne klone, glede na sladkorno stopnjo in skupne kisline pa je po kakovosti uvrščen med najbolj kakovostne klone. V slabših letih priporočamo redčenje pridelka. Je nekoliko odpornejši na sivo grozdno plesen. Rebula Sl - 32 Tehnološke značilnosti: Rastje srednje bujna, rodnost velika Koeficient rodnosti: 1,7 Povprečni pridelek: 5,7 kg/trs Povprečna masa grozda: 227 g Masa 100 jagod: 296 g Vsebnost sladkorja v moštu: 83,0 °Oe - 20,0° Brk Vsebnost kislin v moštu: 7,5 g/l Splošna ocena: Klon rebule SI - 32 rodi dobro in redno in dosega med vsemi kloni najvišjo povprečno sladkorno stopnjo. V slabših letih priporočamo redčenje pridelka. Med vsemi kloni je najmanj občutljiv na sivo grozdno plesen. Rebula Sl - 33 Koeficient rodnosti: 1,4 Povprečni pridelek: 5,1 kg/trs Povprečna masa grozda: 208 g Masa 100 jagod: 256 g Vsebnost sladkorja v moštu- g"10 °Oe- 19,8° Brk Vsebnost kislin v moštu: 7,8 g/j Splošna ocena: Klon rebule Sl V uvrščamo med najmanj rodne klon2 rebule, kljub povprečnemu pridelki1 5,1 kg/trs. Dosega pa visoko sladkorno stopnjo in kislino. Je nekoliko odpornejši na sivo grozdno plesen Rebula Sl - 34 Tehnološke značilnosti: Rast e ^ dnje bujna, rodnost velika. Koeficient rodnosti: 1,5 Povprečni pridelek: 5,8 kg/trs Povprečna masa grozda: 217 s Masa 100 jagod: 265 g Vsebnost sladkorja v moštu- -72 C °Oe - 18,8° Brk Vsebnost kislin v moštu- 7 9 „/1 SPLOŠNA OCENA: Klon rebule S1 - 34 rodi dobro m redno. V slabših K tih priporočamo redčenje pridelka nekoliko odpornejši na sivo grozdi plesen. REFOŠK Sl-35 AMPELOGRAFSKE Značilnosti: Grozd je srednje ve# do velik, širok, piramidalen, sred# nabit m vejnat, s srednje dolgim Dr cljem. Jagode so srednje debele A0 debele, okrogle, temno modre barve :' debelo jagodno kožico, meso je W in nekoliko kiselkasto. Tehnološke značilnosti: Rast j2 zelo bujna, rodnost pa velika Koeficient rodnosti: 1,3 Povprečni pridelek: 5,2 kg/trs Povprečna masa grozda: 300 e Masa 100 jagod: 232 g Vsebnost sladkorja v mošta' Sl Tk - 19,5° Brk Vsebnost kislin v moštu- 9 4 o|\ Splošna ocena: Klon je roden in priporočamo redčenje pridelka. Je nek. hko odpornejši na sivo grozdnople^ m bolj toleranten na sušni stres ko# ZELEN SI 2e6POPUlaC1Ja refoSka- AMPELOGRAFSKE Značilnosti: Grozd je sr lik, koničast, srednje nabit 2 olesenelim pecljem. Jagoda debela, okrogla, zelenkast« barve s tenko jagodno koži z drobnimi rjavimi pikicami Tehnološke značilnosti: R dnje bujna, rodnost srednja Koeficient rodnosti: 1,6 Masa 100 jagod: 224 g Vsebnost sladkorja v mo -21,1° Brk grozdja visoke kakovosti, odstopajo od standardne ; nekoliko bolj odporen n: dno plesen in ima večjo na sušo kot trsi standardu zelena. kultura S kratko predstavitvijo klonov pa seveda naše delo ni končano. V lanskem letu smo začeli z novim krogom selekcije pri sortah malvazija, refošk in zeleni sauvignon. Uredili in zasadili smo nov bazni matični vinograd z matičnimi trsi - vsemi potrjenimi kloni. Posadili smo po 150 do 200 trsov posameznega klona v bazne matične Moke, namenjene pridelavi baznih cepičev. V jeseni smo ponovno vini-ficirali grozdje vseh klonov, tako da imamo vina vseh klonov in pripravili bomo več degustacij za vinogradnike, vinarje in trsničarje. Skupaj s STS Ivanjkovci pripravljamo publikacijo z opisi vseh klonov. Uradne potrditve slovenskih klonov žal ni dočakal Janez Gregorič, dolgoletni vodja in nosilec selekci- je Selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje. Z Borisom Koruzo iz Kmetijskega inštituta Slovenija sta bila glavna selekcionista vseh naštetih primorskih klonov in sta najbolj zaslužna, da je obsežno delo zaključeno. Andreja Škvarč, vodja Selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje, KGZ Nova Gorica Beseda, kamen, gib Vrtovin, 22. januarja - V dvorani krajevne skupnosti v Vrtovinu se je odvijala prireditev na temo Beseda, kamen, gib. Za besedo je poskrbela predstavitev literarnega zbornika Beseda je most, krožka ustvarjalnega pisanja društva Most, Univerze za tretje življenjsko obdobje, kamen se je izluščil v razstavi kamnoseškega krožka, gib pa je bil v domeni plesne skupine Ajda. prireditev je nastala na pobudo -T predsednika Društva za kulturo, šport, turizem in razvoj Ortaona iz Vrtovina Simona Čermelja, ki je tudi član kamnoseškega krožka. Besede v literarnem zborniku so nastale v krožku ustvarjalnega pisanja v Ajdovščini pod vodstvom domačinke. Pral'. Ivane Slamič. V krožku so žen-ske v tretjem življenjskem obdobju, ko raaačUvek že malo več časa zase, za spoznavanje samega sebe, za ese