42
Sadimo smolnati bor.
Kakor je uže iz imena razvidno, je to drevo jako smolnato. Brezvejnata debla so tako sinolena, da izgledajo, kakor bi bila z rudečim milom namazana. Veje rastejo na deblih vretenčasto, na gosto in vodoravno. Storži so daljši, kakor od navadnega bora. Domovje tega bora je severna Amerika. Tam delajo trpentin im ga veliko v Evropo prodajo. Les je dober za ladije in tudi mizarji ga zelo obrajtajo.
Raste na tleh, ki so z mahom ali resjem prera-stena. Stajališče ljubi suho, mokro, še celo močvirno. Na peščenih, kakor tudi ilovnatih tleh vspešno raste.
Ima 20 cm. dolgo srčno korenino in izrasta veliko daljši in obilnejši, kakor navaden borovec. Na dobri zemlji naredi koj v drugem letu dva odrastisa. Ker naglo raste, sadike rade poležejo, so debla kriva.
Posebno lastnost ima smolnati bor, da, če je bilo drevo ranjeno, se rana sama dobro zaceli. Pri nas zasajeno drevo prinaša uže v 13. letu seme. Storži so 5—6 cm. dolgi. Seme je prav dobro, kajti izmed sto zrnov jih 75 kali. Mraz mu ne škoduje toliko, kakor navadnemu boru, sušo prenaša izvrstno tudi na suhem kraji.
Srne, zajci, miši, ogric mu zelo škodujejo. Zoper škodo proti divjačini vporablja se to sredstvo: „Vzemi od goveje živine toliko krvi, kolikor veš, da je boš potreboval, namešaj kri z drobno suho ilovico, mešaj ta zmes tako dolgo, da bode snov izgledala, kakor oljnata barva. Ce si vzel krvi 40 bokalov, prilij še V4 petroleja. S to tekočino pobarvaj debelca dreves tako visoko, kakor se ti primerno zdi s pinzelnom in ponavljaj delo vsako leto meseca aprila in oktobra in ne bode se dotaknila nobena divjačina drevja."
Če bi hotel kdo poskusiti v našem kraji smolnati bor saditi, naj kupi sadike pri H. J. Heinzu v Halsten-buck pri Pinebergu (Holstein).                                P.