»Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajaio po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za '/t strani K strani K strani K strani K strani K 1 kratnem 16, V. za 8, za >/.. 4, za '/» 2, za V« . — Pri več-oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 15. V Ptuju v nedeljo dne 10. aprila 1910. XI. letnik. Vabilo na naročbo. Ob priliki novega četrtletja opozarjamo svoje cenjene naročnike, ki so z naročnino zaostali, naj isto poravnajo. Jtajerc" je danes najbolj razširjeno glasilo štajerskih in koroških kmetov, ki se zavzema za skupno gospodarsko delo. V vsaki hiši naj bode ta list! Uredništvo in uprava. Resni časi. Žalostno je, res žalostno, da so velike množice slovenskega Ijndstva še tako slepe. Drage besede nimamo: slepe! Kajti ko bine bile slepe, napravile bi že davno konec nesrečni prvaški politiki. Vsak človek z zdravo pametjo in zdravim vidom mora danes z gnusom opazovati to nesrečno politiko teh političnih brezvestnežev, ki se delajo za prave odrešenike slovenskega ljudstva, ki pa zasledujejo vedno le osebne, sebične cilje ... Enkrat, enkrat sam-krat bi radi doživeli slučaj, da bi bilpojav prvaške p o liti k e 1 e približno podoben gospodarskemu čina. Ali tega pač ne doživimo, pa čeprav dosežemo Metuzalemovo starost . . . Slovensko ljudstvo je maloštevilno, revno in kulturno nerazvito. Niti dva milijona Slovencev ne štejemo in to je v primeri z drugimi narodi malenkost. Kulturno je slovensko ljudstvo nerazvito, kajti prvaki so pač ustanovljali šole za-se, šole za bogatine, zahtevajo visoko šolo, za ljudstvo pa niso dali nikdar potrebnih šol. Ravno zdaj je neki narodni Slovenec povedal resnico, da imamo na Kranjskem ljudske učitelje, ki morajo od 200 do 300 otrok revnih slovenskih kmetov podu-čevati, na drugi strani pa umetniško šolo v Ljubljani, na kateri podučuje vsak češki učitelj po 7 otrok! To se pravi: prvaki dovolijo za-se vse, slovenskemu ljudstvu pa nič! Sami bi vse imeli, na troške davkoplačevalcev seveda, od ljudstva pa zahtevajo, da ostane v „imenu narodnosti" neumno in neizobraženo . . . Pri takih razmerah je moralo slovensko ljudstvo seveda tudi v gospodarskem oziru revno in be-raško ostati. In tako vidimo, da imamo v Ameriki, na Nemškem, v Italiji veliko več Slovencev nego doma na Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Koroškem. Vsi ti stotisoči Slovencev v inozemstvu so žive priče nesrečne, žalostne prvaške politike ... Vso to beraštvo papokrivajo j ezu vitar ski pr v a ki s praznimi frazami o narodnjaštvu, ki silijo danes že slehernemu študenta iz grla. Tako je, kakor je neki slovenski pisatelj dejal: prvaki pokrivajo kup gnoja z dragoceno preprogo; ali gnoj ostane vendar le, gnoj . . . Tako je bilo že leta, že desetletja sem. Nazori prvaške politike se niso dosti spremenili; le osebe so se spremenile. Svoj čas so vodili Žičkar in stari Sernec, Bleiweis in Dečko ljudstvo za nos, — danes pa storijo to Korošec in Kukovec in Grafenauer. Kdino to je razlika! Gospodarsko zanemarjenje in o s i-romašenje slovenskega ljudstva paje p o stal o p od temi novimivo-diteljiše hujše in še žalostne j še. Koliko slučajev za to dejstvo bi lahko navedli! Poslanec koroških politikujočih duhovnikov orglar Grafenauer pride na vsako zborovanje zakotnih ^Marijinih društev" in pridiguje vsaki zarjuveli zapuščeni devici. Ali za tako važno v gospodarskem oziru naravnost velepotrebno zadevo kakor je bilo n. p. velikansko železniško zborovanje v Velikovcu, nima ta gospod časa. Njemu je pač vseedno, ali se zgradi vzhodna koroška železnica, čeprav bi ta v veliki meri ravno slovenskemu koroškemu ljudstvu pomagala. In istotako stoji položaj na Štajerskem. Saj so tukaj slovenski poslanci na komando rrradikalnih čeških kričačev deželni zbor razbili in s tem slovensko ljudstvo v velikansko bedo pahnili. . . Le L/ea6ilo, slauke, lc(.o, dohtarske in farške obljube imajo prvaki za slovensko ljudstvo. Le besede in smeh, kadar opazujejo ljudstvo, kako se vije in kako joka ter tarna v neskončni svoji bedi . . . V kratkem se bode zopet pokazalo, da so prvaški poslanci v svojem srcu proti vsakemu gospodarskemu delu. 14. aprila se otvori avstrijski državni zbor. In že se čita po prvaških listih, da se bodejo slovenski poslanci zopet pokorili veleizdajniški češki politiki; že se govori, da hočejo zopet nespametno proti interesom slovenskega ljudstva nastopiti. Bojimo se, da se to tudi v istini zgodi. Valovi velike politike pa vplivajo najbolj na male, slabotne narode. S1 o-vensko ljudstvo potrebuje krvavo avstrijske države in avstrijskega denarja in avstrijske moči, — to ljudstvo mora popolnoma v vsakem oziru propasti, ako se nadaljuje prvaško zločinsko politiko. Iz nagiba in želje, da si svoje življenje, svojo bodočnost, svoje gospodarstvo izboljša, mora torej slovensko ljudstvo enkrat vso prvaško politiko čez krov vreči. Čimpreje bode ljudstvo prvake k vragu pognalo, tempreje se mu bode bolje godilo! Politični pregled. Državni Zbor je sklican za 14. aprila ob 3. uri popoldne. Dnevni red prve seje obsega sledeče točke: 1. Prečitanje vladne predloge glede dovoljenja za kreditne operacije. (Posojila za 182 milijonov kron!). 2. Prvo čitanje vladne predloge glede službene pragmatike. 3. Prvo čitanje vladne predloge glede spremembe opravilnika. 4. Prvo Čitanje vladne predloge glede ustanovitve c. k. avstrijskega kora bojevnikov. 5. Poročilo jasti-čnega odseka glede vladine predloge o zvišanju eksekucije proste svote. 6. Razprava o še nepotrjenih volitvah za državni zbor iz maja 1. 1907. — Obstrukcionisti niso s tem dnevnim redom zadovoljni in je mogoče, da prinese že ta prva seja odločilno vojsko z vlado. Kranjsko nasilje. Deželni šolski svet na Kranjskem, ki je zdaj v prvaško-klerikalnih rokah, zaprl je te dni meni nič tebi nič tri šole nemškega „Schulvereina" v črnomeljskem okraju. Tako delajo prvaški mogotci tam, koder imajo moč. Na Štajerskem in Koroškem pa hočejo za vsakih pet zagrizenih Slovencev že posebno prvaško šolo, čeprav je ljudstvo v teh dveh deželah v pretežni večini za prepotrebni nemški poduk. Sploh kaže ravno sedaj Kranjska, kako bi prvaki i pri nas gospodarili, ko bi se jih do vlade pustilo. Ali mi pač ne potrebujemo grdega nasilja ruskih in srbskih hlapcev! Oeški patrioti. Naši slovenski poslanci se vežejo s češkimi; na češko komando so tudi razbili štajerski deželni zbor. Doma pa se delajo ti prvaški poslanci za največje avstrijske patriote. Zanimivo je torej opazovati, kaj delajo njih češki ljubi „bratci". Pri zadnjih vojaških naborih so češko-radikalni mladeniči v raznih krajih proti cesarju in državi demonstrirali. Prišli so v črnih oblekah, s črnimi zastavami itd. k naboru. Hoteli so torej na vse načine svojo mržnjo, svoje sovraštvo proti državi in cesarski službi pokazati. Oblast jih je morala tudi ope-tovano kaznovati. In naši slovenski poslanci so doma črno-rumeni do kosti! Oj ti grdi hinavci ti! Proti izseljevanju. Nekatere agenture za izseljevanje se obračajo na duhovnike in občinske predstojnike, češ da naj ti zanje delajo. Oblju-bujejo jim obenem odškodnino. Prosimo tozadevne gospode, naj takim umazanim agentom ne pomagajo. Volitve v ogrski državni zbor se vršijo junija meseca. Razpisane bodejo šele maja. Te volitve bodejo pač velepomembne za razvoj političnih razmer na Ogrskem. Upati je, da bode ljudstvo enkrat z dosedanjo magnatsko bando temeljito pomedlo! Volitve V Bozniji. V novi bosanski deželni zbor se bodejo volitve od 18. do 28. maja 1.1. izvršile. Dela se od vseh strani velike priprave. Sodbo v veleizdajniškem procesu proti Srbom v Zagrebu se je baje razveljavilo in se bode razprava še enkrat vršila. Politčini umor. V Ipeku so neznanci streljali na višjega uradnika Ismajl beg. Beg je bil ranjen; njegov spremjevalec major Rodši beg pa se je takoj mrtev na tla zgrudil. Prebivalstvo je hudo razburjeno. Dopisi. Iz ormožkega Okraja. Cesarsko kraljeva kmetijska družba za Štajersko je na svojem občnem zborovanju dne 17. marca 1910 v deželni hiši v Gradcu našega tukajšnega rojaka gosp. Franc Skerlec-a, posestnika v Vičancih pri Veliki nedelji, odlikovala z bronasto kolajno za njegove zasluge, ki si jih je stekel v kmetijstvu, čestitamo temu pridnemu moža in želimo, da nam ga ljubi Bog ohrani zdravega še mnogo leta. Več posestnikov v ormožkem okraju. Velika Nedelja. Gospod Ivan Veselic, trgovec pri Vel. Nedelji, ima 28 let starega hlapca, kateri se je naVelikonoč vstrelil na desni roki iz pištole. Pravi, da ga je po vražjem zabolelo in da takih reči ne bode več v roke prijemal. M. K. 2 Šmarje pri Jelšah. Dragi „Štajerc", nekaj ti napišem, kar bi se naj med novice natisnilo in sicer: Ravno dne 30. marca me pot iz Šmarja pri Jelšah mimo Skaletove krčme pelje, v kateri se je ravno volitev obč. odbora za II. in III. razred šmarske okolice vršila. Zonaj tik ceste sem videl veliko množico volilcev; na obrazih se jim je videlo, kakor da bi se jim šlo za življenje, ali šlo se je pod vodstvom č. g. kaplana Sinkota in mežnarja za atolce obč. odbornikov. Ta klerikalna banda je spravila na volišče vse, kar leze in gre, ja še kraljevi je moral svoje bergle pobrati in na volišče pri-klevsati in to vse za županski stolček Stoklaso-vega fanta in pa da bi ja enkrat v večnosti ne goreli. Ti katoliški volilci so hoteli pokazati moč katoličanstva; toraj proti nekatoličanom se gre. Napredni g. Matevž Hrup je v jedrnatem govoru razpravljal, da je to nesramno, da se možje nasprotne politične stranke grdijo in blatijo, da niso katoličani. Ala, Č. g. Sinko in mežnar, ti katere sta vidva v svojem srcu iz katoličanstva izbacnila, nimajo od hinavstva Črne duše, niso farizeji, ampak pošteni kristjani, od katerih se je eden pozneje izrazil: da ako res ni katoličan, šo gre k sv. maši in pridige pa noče poslušati, ampak od nje iz cerkve zbeži. In ravno iz tega vzroka storijo tudi drugi tako. Žalostno je, da se verniki pridig izogibljejo ter duhovnika ne spoštujejo, kakor so ga takrat, ko še ni politi-koval, ampak Kristusovo vero učil. Poročevalec se še dobro spomni, da je duhovnik na sv. Treh kraljev že pred petdesetimi leti tako goreče pridigo val, da se je takrat v natlačeni cerkvi ljudstvo od pobožnosti na tla vrglo in pokleknilo. Zdaj pa le vun iz cerkve gre in mu hrbet pokaže, rekši: saj nisem „katoličan". Šmarčani naj politično oblast prosijo, naj se posebna komisija sestavi, da se ločijo katoličani od nekatoličanov; kar so deloma že č. g. Sinko, mežnar Parun in Stoklas storili. S tem si prihranijo stroške za povečanje farne cerkve, katera se namerava pre-narediti. Vera po farjih gor, po farjih dol! Amen I Žice pri Konjicah. Žički Brgjlez, uslužbenec pri knez Windischgratzovi graščini kar besni s svojo gardo od jeze, da še ne sedi na županskem stolen, sika kot kača; da še bode lahko škripal z zobmi, si je dal kar pol čeljusti nove napraviti. Kaj ne da, Naca! „Grozdješeje prekislo", je rekel zviti lisjak, ker je viselo previsoko. Le potrudite se, bode že, stegnite se! Mogoče vam nese ta služba več. Prav značilno se je izrazil neki Dražovaščan: „Ce bodo nam kmetom graščinski hlapci komandirali, potem bodemo daleč prišli". O priložnosti še bodemo opisali nekaj zanimivih prizorov s podatki vašega službenega stališča. Kdo je kriv ? ? Kmetje na spodnjem Štajerskem! Kdo je kriv, da se je u s t a v i 1 a regulacija Drave, da se je vzelo deželi 87« milijonev kron, da se je vrglo stotero delavcev na cesto, da se je kmetom napravilo za milijone kron škode? Prvaški poslanci so krivi, ker so s svojo obstrukcijo razbili deželni zbor! Kdo je kriv, da se ni ničesar storilo glede velevažnih železnic (n. p. Sv. Lenart-Ptuj-Rogatec-Brežice ali Ormož-Ljutomer itd.) ? Prvaški poslanci so krivi, ker niso pustili deželni zbor delati! Kdo je kriv, da kmeti ne dobijo več brezobrestnih posojil za prenovljenje vinogradov ? Prvaški poslanci so krivi! Oni niso pustili o temu v deželnem zboru sklepati! Kdo je kriv, da se je vam nesrečnim kmetom, ki vam je toča ali sušavse vzela, vsako podporo odjedlo? Kdo je kriv, da ne dobite nič, čeprav ste podpore krvavo potrebni? Prvaški poslanci so krivi, kajti oni so na češko komando preprečili, da bi vam deželni zbor to podporo dovolil! Km etj e! Obrnite vašim škodljivcem hrbet! Novice. Blažena Kranjska! Naši prvaški voditelji po štajerskem in Koroškem nam vedno pridi-gujejo, kako krasno je na Kranjskem vse urejeno in kako „trpi" slovensko ljndstvo po naših pokrajinah. Zlasti glede šolstva se to javkanje vedno iz novega čuje. Orglar Grafeuauer n. pr. ne more niti ust odpreti, brez da bi psoval koroške izborne šole in povzdigoval kranjsko šolstvo v deveta nebesa. In tako tudi tisti štajerski slovenski poslanci, kateri vpijejo bedasti klic „Proč od Gradca" . . . Zdaj pa je napisal neki slovenski profesor zanimivo knjigo nSchul- und Kulturelend in Krain," v kateri popisuje vse kulturne laži, vse škandalozne razmere kranjskega šolstva. Nekaj odlomkov iz knjige tega Slovenca naj omenimo! Tako piše: „Glavni vzrok šolske in kulturne bede na Kranjskem leži v prenapetem slovenskem narodnem fanatizmu. Zato imata Kranjska in Bukovina največ srednjih šol in največ ljudi, ki ne znajo brati in pisati. Na Kranjskem pride na 1 učno osebo okroglo 100 šolarjev. Več kot 100 šol pa jih je, kjer ima en nčitelj 200 do 300 učencev podučevati. Zavodov za deco ni na Kranjskem, ob Božiču ni podarit-ve otrok. Zato pa uresničujejo politični mogotci procesije, romanje, Marijine družbe, pobožne teatre itd. To je menda pripravljalnica za bodočo klerikalno visoko šolo v Ljubljani! Na Kranjskem se zahteva visoko šolo, za katero nimajo niti najmanjših kulturnih predpogojev; obenem se pa hoče šolsko dolžnost na 6 let znižati, šolske sobe pa so premajhne, da bi sprejele vse otroke. Velikanski švindel se dela še sedaj s slovenskim dekliškim licejem v Ljubljani, z „umetno-obrtno šole" itd. V zadnjo se pošilja dečke, ki znajo komaj brati in pisati, in se jih pusti podučevati od čeških učiteljev. Še večje breme naložila bode davkoplačevalcem višja obrtniška šola v Ljubljani, ki se uresniči v blagor direktorja in novo nastavljenih čeških „bratov." Velikanske svote se izdaja za ta švindel, za eno občinsko^oštarijo v Ljubljani se izda 160.000 K-, — n* drugi strani pa je 55 učnih moči brez vsacega spričevala (ponesrečeni srednješolci, organisti itd.), 137 učiteljskih služb ni zasedenih, ker primanjkuje prosilcev . . . Umetniško-obrtna šola v Ljubljani ima 5 oddelkov z 191 učenci in učenkami. Za teh 191 je nastavljenih 25 učiteljev. Na vsakih 7 učencev pride torej 1 učitelj!!! Letni izdatki znašajo mnogo čez 100000 K. V ljudski šoli pride en učitelj na 300 učencev, v tej šoli za ljubljanske prvake pa en učitelj na 7 učencev. Tako piše slovenski narodnjak o razmerah na Kranjskem. In v take razmere bi naši prvaki privedli tudi radi naše štajersko-koroško prebivalstvo. Prvaki imajo slovensko ljudstvo vedno le za molzno kravo. Zato hočejo, da bi slovensko ljndstvo neumno ostalo in jih i zanaprej vbogalo ter se pustilo od njih striči ... Ali časi se spreminjajo in ljudstvo ne veruje več prvaški hujskariji. Komur se zljubi na Kranjsko — prosta mu pot! AH mi ne dopustimo, da bil se Koroška in Štajerska raztrgali! Velikonočno Streljanje. Vsi pametni ljudje odobravajo članek, ki smo ga z ozirom na večne; nesreče ob velikonočnem streljanju v zadnji številki „Štajerca" objavili. Vsak pametni človekj mora tudi izprevideti, da je naravnost brezvest-j no, ako se daje neizkušeni, večinoma šo otročji mladini nevarno streljivo v roke. In ravno takol soglašajo vsi pametni ljudje z nam, ko pravi-ij mo, da zamorejo edino duhovniki to grdo raz-! vado odstraniti. Zanimivo pa je, kako se klerikalci napram tej žalostni zadevi obnašajo. Kol se je enkrat v deželnem zboru koroškem sklepalo o temu streljanju, so se farški poslanci naj vse pretege za to „staro navado" zavzemali. Pril nas na Štajerskem sicer klerikalni listi nimajo} poguma, da bi pisali za to razvado. Ali ravno; tako nimajo poguma, da bi nastopili proti nje. I Klerikalci so ravno vedno farizeji! Na eni strani! so oni krivi vseh teh krvavih nesreč pri velikonočnem streljanju, na drugi strani pa nimajo poguma, da bi zanje odgovornost prevzeli . . | Klerikalci vedo prav dobro, da temelji njih moS| ravno v takih grdih, barbaričnih razvadah. Kam bi prišla vsa klerikalna nadvlada, ko bi kome->| dij in ceremonij in „ navad" te vrste ne bilo S Pri vsakem večjem „žegnanju" se fantje koljejo! kakor mesarji, pri vsakem streljanju se zgodij nesreča, — klerikalci pa natihoma podpirajo tej spomine na srednji vek. Mislijo si pač: „Le nazaj, v blažene čase nazaj, ko so grmade svete gorele" . . . Iz Spodnje-Stajerskega. Posledice prvaške obstrukcije v štajerskem deželnem zboru se zdaj že po celi deželi čuti] Za nas se je z ustavljenjem regulacije Drave in, Pesnice napravila velikanska škoda, ki jo občutijo tisočeri s svojimi nedolžnimi družinami« Zdaj se nam poroča, da se je tudi regulačna dela ob Miirzi v Miirzhofnn ostavilo. Vzrok je:| pomanjkanje denarja zaradi zločinske prvaškej obstrukcije. Kakšne posledice bode imelo to zlasti v časih povodnij, si lahko vsakdo pred stavlja. Cela dežela trpi vsled prvaškib-.posl&flr cev, ki se raje pokorijo češki komandi, nego potrebi ljudstva. Res, velika je odgovornost, ki so jo prevzeli slovenski poslanci s svojo brezsrčno obstrukcijo! Pravica za vse! Prijatelj našega lista nam piše: Bil sem te dni enkrat dva dni zaporedoma na kolodvoru v Ptuju. Pri temu se je zgodilo, da je neki gospod skočil na vlak, k« se je ta ravno odpeljal. Postajenačelnik, zloj glasai R e i c h 1, je pustil takoj vlak ostaviti ii je dotičnika kaznoval za 20 kron globe. Dobroj Mi ne bodemo preiskavah, ali je imel Reichl prav ah ne. Ali drugi dan zgodilo se je isto] Zopet je1 skočil nekdo na odpeljajoči se vlak ii zopet se je istega vstavilo. — Ali — Reichl pi zdaj krivca nakrat ni kaznoval! Vprašamo: Kakšen mora biti človek, da ga ta Reichl kaznuje in kakšen, da ga pusti pri miru ? Ali je kaznovanje odvisno od „protekcije" tega Reichlna al morda od njegove volje ? Mi bi to radi vedeli Sicei neaH zope stinli je iz vend Kake večji Take nova Male šalo v Le nes da š tako potei .kris napr. kajšr lenša Dobr Pod p prepi suroi nost dinčf Drug dajal cerk' plani platn polit da b stops velič sila platt Novi avstrijski vojaški zrakoplov. vojaške kroge velikanski pomen. Pred kratkem napravil je avstrijski oberlajtnant Robert" W. vitez pl. Hallborn zanimivo iznajdbo. Napravil je namreč zrakoplov, ki obstoji iz jeklenega pleha in je torej neprodoren za zrak. Na tem balonu »mu jih „ le s kujei zade' tisti ško drug SO rt: kolsl goto' žuje. ako da si bode činsk šah i najgi sevec s pol ~~ !^^b^ predi kurz. Velikanski je n* pjsav predek človeštva siepa Pred par desetletj šele je vzletel pr» zrakoplov (Luftbal sejmi Ion) v zrak. Vse givani z je občudovalo. Da nes pa se zamori . . te balone tudi ž21™' voditi in pošiljat {LeJen: po lastni volji v t,KozJe ali oni kraj. Letalni"10^ mašine za zrar1*0 : vseh vrst se je & ■ a izumilo in vsak dainem se čita kaj novegaaP.r Naravno, da imafc(seJe* zadeva zlasti zs(8TinJ dolgo; kajti edimP",^ dobivati. Balon j/7 An zamoglo bi se voziti tedne bencin in olje bi se moralo —.------ -------*- 150 metrov dolg in košta okroglo pol milijoni^. . kron. Naša slika kaže celotni balon, v desneic'P1 kotu pa iznajditelja. Brežii Sicer pa imamo zopet celi knp Reichlnovih »salti mortale" in morda bode treba enkrat zopet malo posvetiti . . . Herr Stationschef, es stinkt im Staate . . . Vbogi „Slovenec". Ljubljanski »Slovenec" je izredno dobro informirani list. Saj ga pišejo vendar sami „nezmotljivi" politiknjoči farji! Kakor znano, so ti politiknjoči kaplančki največji modrijani. Ali semtertja se pa le vrežejo. Tako je „ Slovenec" pred kratkem enkrat imenoval posl. Wastiana v uvodniku „sodnika". Malemn Štefeku v Ljubljani se je gotovo mešalo . . . Preteklo nedeljo pa je prinesel ljubljanski »Slovenec" poročilo, da je župnik Kralj v Leskovcu v Halozah umrl. Res je pa, da danes še vsi vedo, da je g. Kralj pač bolan, ali da še živi. Ali morda kakšni politikujoči kaplan tako težko čaka na smrt g. Kralja, ker pride potem župnija na razpis ? Mogoče je vse pri teh »kristjanih" . . . »Slovenec", ti si revež! Iz Hajdine se nam piše: Hvala Bogu, hvala Boga in vsem svetnikom! Božja previdnost je napravila, da je cerkvena oblast prestavila tu-kajšnega kaplana Podplatnika. Fant pride v Po-lenšak na mesto pokojnega župnika Valenko. Dobro! Srečna mu pot! V Hajdini je napravil Podplatnik v kratkem času toliko škandalov in prepirov, da ga nikdo videti ni mogel. S svojo surovostjo je ta možicelj že marsikatero neumnost naredil in si tudi že prste osmodil. Haj-dinčani mu želijo, da se v Polenšaku poboljša! Drugače bode zopet »Štajerc" dobre nasvete dajal . . . Kmete V Polenšaku opozarjamo, da jih je cerkvena oblast s tem kaznovala, da je tja kaplana Podplatnika iz Hajdine prestavila. Podplatnik je povsod, kjer je bil, škandale delal in politiko na najnesramnejši način uganjal. Upamo, da bode zdaj svoje nazore o duhovniškem nastopanju spremenil. Kajti kmetje so se že naveličali, biti tlačani politikujočih kaplanov. Svaka sila do vremena, — tega izreka naj se Podplatnik spominja, kadar bi mu zopet vroča njegova kri zavrela. Hrastniški „sokoli" so postali zdaj nakrat »mučeniki". Prvaški listi vsaj poročajo, da so jih »tnrnerji* 'napadli in da so si rešili življenje le s tem, da so streljali iz revolverjev. Pričakujemo iz Hrastnika natančno poročilo o tej zadevi. Že danes pa smo pač prepričani, da se tisti ljudje, ki valijo skale na železniško progo, ne morejo pritoževati o »nasilju" drugih. Časi Boševega gospodarstva v Hrastniku so minuli in na to dejstvo se bodejo tudi so-kolski »mučeniki" morali navadeti! Iz Novecerkve se namv poroča, da se od gotove strani naročnikom »Štajerca" list zadržuje. Zlasti je baje neka poštarica »nervozna", ako opazi naš list. Storili smo potrebne korake, da se stvar pojasni in da našim odjemalcem ne bode nikdo več sitnosti delal. Šmarje pri Jelšah. Poroča se nam: Pri občinskih volitvah občine okolica Šmarje pri Jelšah so seveda klerikalci zmagali, to pa edino z najgršimi in najpodlejšimi sredstvi. Hujskali so seveda, da so vsi »nekatoličani", ki ne volijo s politikujočimi farji. Čujemo, da hočejo na-prednjaki proti tej črni lumpariji napraviti re-kurz, to pa zlasti zaradi tega, ker so nepoklicani kmetom na sleparski način glasovnice po-pisavali. To so pač pravi »katoličani", ti volilni sleparji! Fej! Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamo- rani z zvezdico (•) so živinski sejmi, sejmi z dvemazvezdicama **) pomenijo letne in živinske sejme, Dne 8. aprila v Gradcu (sejem z mlado živino). Dne 9. a p r i 1 a v Brežicah (svinjski sejem). Dne 11. aprila v Koprivnici**; okr. Kozje. Dne 12. aprila v Ljutomera*; v Ormožu (svinjski sejem); v Rogatcu (sejem z veliko živino); v Rogatcu (sejem s ščetinarji). Dne 13. aprila v Sevnici**; v Maribora*; v Ime-nem (sejem s ščetinarji) okr. Kozje. Dne 14. aprila v Zdolah**, okr. Brežice; v Gradcu (sejem z rogato živino); na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 15. aprila pri Sv. Janžu ' din.0 pri Spodnjem Dravogradu*, okr. Slovenji Gradec; v Arvežu (sejem z drobnico). Dne 16. aprila v Brežicah (svinjski sejem); v Spielfeldu**, okr. Lipnica. Dne 18. aprila v Kapelah**, okr. Brežice; v Šmarji pri Jelšah**. Dne 19. a p ri- je ko sipin ro! chl 5tO in i pa iak-mje ;no- ali eli! na-tva! letji prvi Da-nore i že iljati v ta talne zrak je že l dan vega. mata za on je lijona 'snem : - 3 ' 1 a v Ormožu (svinjski sejem); na Ptuju (svinjski sejem); v Radgoni*. Dne 20. a p r i 1 a v Imenom (sejem s ščetinarji, okr. Kozje pri Št. Dju pod Turjakom**, okr. Slovenska Bistrica. Dne 21. aprila na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem) ; v Gradcu (sejem z rogato živino). Dne 22. aprila v Gradcu (sejem z mlado živino); pri Št. Jurju v Slov. gor.**, okr. Slovenska Bistrica. Dne 23. aprila v Brežicah (svinjski sejem) ; v Ivnici**; pri Sv. Jurju ob Pesnici**, okr. Maribor; v Spodnjih Hočah*, okr. Maribor; na Ptuju. Dne 24. aprila na Kleku, okr. Radgona. Dne 25. aprila na Dobrni*, okr. Celje; v Mozirju**, okr. Gornjigrad; na Ponikvi**, okr. Šmarje pri Jelšah; pri Sv. Jakobu**, okr. Gornjigrad; na Obrajni**, okr. Radgona; v Dobovi*, okr. Rogatec; v BraslOvčah**, okr. Vransko; pri Sv. Juriju ob Ščavnici**, okr. Gornja Radgona; v Kostrivnici**, okr. Rogatec; vVuzenici**, okr. Marnberg; v Lipnici**. Sejem v Ptuju. Dne 6. aprila se je prignalo 272 konjev, 994 kosov govede in 726 svinj. Cene so bile malo višje in kupčija prav dobra. Prihodnji živinski in svinjski sejem se vrši dne 20. t. m., letni in živinski sejem dne 23. t. m., svinjski sejem pa dne 13. aprila t. 1. Vplačevanje davka v II. črtrtletju 1910. Tekom H. četrtletja 1910 se morajo plačati neposredni davki na Štajerskem v naslednjih obrokih: 1) zemljiški, hišnorazredovinski, hišnona-jemninski in petodstotni davek najemninskega dohodka vsled zgradbe popolnoma ali deloma najemninskega davka prostih poslopij: 4. mesečni obrok 30. aprila, 5. mesečni obrok 31. maja in 6. mesečni obrok 30. junija 1910. 2) občna pridobnina in pridobnina od podjetij, ki so obvezana dajati račun: 2. četrtletni obrok 1. aprila 1910. 3) reutni davek in osebna dohodnina v kolikor nimajo teh davkov odtegovati osebe in blagajnice, ki izplačujejo temu davku obvezane plače: 1. polletni obrok 1. junija 1910. Ce se ti davki, oziroma na iste naložene deželne doklade ne vplačajo najpozneje v 14 dneh po preteku navedenih vplačilnih rokov, morajo se ne le državni davki, ampak v smislu deželnega zakona z dne 15. januarja 1904 dež. zak. in uk. 1. št. 17 tudi deželne doklade, ako zuaša letni znesek dotične državne davčne vrste več kot 100 K, plačati zamudne obresti, katere je vračuniti za vsakih 100 K dotičnega davka in vsaki dan zakasnitve z 1'3 vinarja od dueva sledečega onemu zgoraj navedenih vplačilnih rokov do vštevšega plačilnega dne plačilne dolžnosti in se tudi pobrati, če pa se ti davki ne plačajo v 4 tednih po preteklem plačilnem roku, iztirjati jih je z naloženimi dokladami in zamudnimi obrestmi vred potom predpisanega prisilnega postopanja. V Gradcu ŠtrajkajO krojaški pomočniki. Delavci zahtevajo višje plačilo. Umrl je v Št. Vidu pri Ptuju usnjarski mojster in veleposestnik g. Jos. Friedl. 5. aprila ga je zadela kap. Fokojnik je bil eden najboljših in najpriljubljenejših posestnikov iz ptujske okolice. Bil je trdni, krepki značaj in poštenjak od pet do glave. Vedno je bil tudi pristaš napredne »Štajerčeve" stranke. Občina zgubi z njim enega najboljših sobojevnikov za napredno kmetsko stvar. Umrl nam je, stari, prijazni Friedl. Ali v spominu stoterih bode i zanaprej živel. Lahka mu žemljica ! Umrl je v Leskovcu v Halozah veleposestnik g. D r e v e n š e k. Bil je v splošnem naprednega značaja. Nesrečnež, ki je moral tako rano v grob, zapušča veliko, nepreskrbljeno družino. Bodi mu žemljica lahka! Umrl je v Zrečju pri Konjicah g. trgovec in posestnik H. Dobnik. L. m. z.! Požigalec in samomorilec. V Feldbachn je hlapec Reiter iz maščevanja, ker je bil iz službe odpuščen, zažgal gospodarsko poslopje svojega gospodarja, ki je popolnoma pogorelo. Hlapca so najdli obešenega mrtvega. Tajnostna tatvina. Poročali smo zadnjič, da je bila v Mariboru gdč. Verth kaseta z hra-nilničnimi knjigami itd. v vrednosti skoraj 30.000 K ukradena. Tatvine sumničili in zaprli so nekega huzarja. Zdaj pa je dobil svak obkra-dene pismo, v katerem se zatrjuje, da je dotič-ni huzar nedolžen in se tudi pove, da je kaseta v neki kleti skrita. In res so jo tam najdli; manjkala je le svota gotovega denarja; hranil-nične knjige pa so bile nedotaknjene. Sodnijska preiskava bode dognala, kaj je na tej tajnostni zadevi. Na grobu svoje pred kratkem umrle žene se je ustrelil gostilničar Roman Gindl v občini Allerheiligen v Miirztalu. Nesrečnež ni mogel pokoj nice pozabiti. Nesreč pri bedastemu velikonočnemu streljanju se je Še mnogo več zgodilo, kakor smo to v zadnji številki poročali. Mi žal nimamo prostora, da bi ta poročila nadaljevali. Ali vsako poročilo je pač resni opomin, da naj vsi mero-dajni krogi proti tej grdi, nazadnjaški, brezvestni in zločinski razvadi nastopijo. Ustrelil se je v Arnfelsu uradnik Franc Wurianetz. Vzrok je v tem iskati, da se mu je zmešalo. Njegov pes ni hotel od mrliča; lizal mu je kri in napadel vsakogar, ki je mrliču blizu prišel. Roparski umor. V Jndenburgu je umoril neki delavec kramarico Heleno Sternadt in jo oropal. Zločinca so'vjeli in zaprli. Umor in samomor. Pri Brucku so našli delavca Petrošiča in njegovo priležnico Kristino Properanto mrtvo. Ona je bila zadušena, on pa obešen. O vzroku se ne ve ničesar. Oba sta bila že hudo stara. Iz Koroškega. Koroška vzhodna železnica. Dne 3. aprila se je zbralo na tisoče večinoma kmetskega ljudstva pred mestno telovadnico pod milim nebom v Velikovcu. Zbrali so se, da slovesno ponavljajo svojo staro zahtevo, da naj se zgradi koroška vzhodna železnica, ki bi bila najkrajša zveza deželnega glavnega mesta Celovec z Velikovcem in na kmetijskih produktih bogati spodnji deželi ter s štajerskim glavnim mestom potom zveze na Radl-Železnico. Shoda se je toliko ljudstva udeležilo, da se je moral pod milim nebom vršiti. Vkljub lahnemu dežja so ljudje z navdušenjem govorom poslušali in odobravali. Tudi iz Velikovca in Celovca je prišlo jako veliko udeležencev. Ob 12. uri opoludne je otvoril shod deželni potovalni učitelj V. S c h u m y, ki je tudi načelnik okrajne zveze kmetskih društev za Velikovec in okolico. G. S c h u m y je naglašal, da je spodnji del dežele danes popolnoma odrezan od ostalega. Zato bi bilo velikanskega gospodarskega pomena zlasti za oddajo domačih L V;4P% Oer 8jah r\qi toiler • ) Victor Vorndrkfr fy ;;/ IPSC §^"-*?s Der Ujahnge Komponist- Erkh VJotfqanq tfomqold H^J hT/I ft«§~ Zwei WunderKinder Dva čudežna otroka. Naša slika kaže dva čudežna otroka, nad katerimi celo učenjaki glave majejo. Mali Kompold (na levi strani) je bU leta 1897 na Dunaju rojen. Že kot petletni otrok je izborno muzici-ral in ko je bil 8 let star, je že sam skladal godbene komade. Danes ima v tem ozira že dobro ime in se igra prav rado njegove kompozicije. Stari mojstri stojijo pred uganko, ki je ne morejo rešiti. Drugi čudežni otrok (na desni strani) je 8 letni Viktor Vondrich v Pragi. Fantek je sin nekega ključarja. Vkljub svoji mladosti slika že imenitno. Zlasti dobro slika z oljnatimi barvami pokrajine po naturi, katere slike stari I in dobro razproda. umetniki kar občudujejo. Slike otroka se hitro | kmetijskih pridelkov, ako bi se napravila kratka zveza z glavnim mestom dežele. Vzhodna železnica bi bila taka zveza. Danes je kmet večinoma na med-trgovce navezan, ki vzamejo za-se največji dobiček. Ako bi se ta železnica zgradila, bi se pa lahko kmetijske pridelke naravnost v Celovec spravilo. Tndi vprašanje prislov bi 8« dalo potem lažje rešiti. Vprašanje te velevažne železnice se je že pred leti pojavilo, a je zopet zaspalo. Zdaj pa se mora to železnico iz novega zahtevati; od spodaj je treba pritisniti, kajti država gradi železnice na ljudsko zahtevo. (Živahno odobravanje). V predsedstvo shoda so bili izvoljeni gg. A. Grutzhofer, G1 a n t-s c h n i g g (sv. Štefan) in Manner (Grebinj). Kot prvi pa je govoril celovški župan dr. pl. M e t n i t z. V daljšem, velezanimivem govoru je pojasnil pomen in potrebo zahtevane nove vzhodne železnice. Primanjkuje nam prostora, da bi ta govor natanko objavili. Govornik je na koncu izrazil upanje, da bode vlada v kratkem želje prebivalstva v tem oziru dovolila. (Živahno odobravanje). Za županom iz Celovca je govoril vrli napredni poslanec D o b e r n i g. Tudi on je naglašal gospodarski pomen te železnice. Nova železnica bi bila 60 km. dolga in bi vodila od Celovca čez Velikovec, Grebinj v Mostič (Brucki) in Sv. Paul v labudski dolini. Proga bi komaj 10 milijonov koštala. Potrebovala bi 5 mostov in 3 tunele (dva po 300 m in eden 600 m dolg). Izračunalo se je pa tudi, da bi država sama imela veliki dobiček od te železnice. Napravila bi namreč letno 400.000 K preostanka, kar je ednako 4%nemu obrestovanju naloženega kapitala. Poslanec D o b e r n i g je končal svoj imenitni govor ob splošnem pritrjevanju z opominom, da naj vsi složno za to železnico nastopijo. Za njim je govoril državni poslanec N a-g e 1 e, ki se je istotako vedno za to velevažno železnico zavzemal. On in Dobernig sta predložila v državni zbornici predlog za zgradbo te železnice. Mestni zastop velikovški pa je dovolil za preddela 3000 K. Govornik je izjavil, da bode tudi v bodoče z vsemi močmi za to velepotrebno železnico nastopal. Poslanec W i e s e r je istotako obljubil, da bode z vsemi sredstvi za to železnico nastopal. Nato je govoril tudi benediktinec pater F r a n k 1, ki se poslancu Dobernigu v imenu labudske doline zahvalil. Pl. D i e t r e i c h pa je predlagal sledečo rezolucijo, ki se je edno-glasno sklenila: — „ Danes od tisoče v interesentov obiskani železniški zbor v Velikovcu stavi na c. k. železniški ministerij nujno prošnjo, da naj že predloženi pred-projekt za zgradbo vzhodne železnice (zveza Celovca čez Velikovec-Grebinj v Sv. Paul) z ozirom na rentabilnost čimpreje preišče in da naj železniški odbor v tem oziru nujno podpira, kajti ta železnica bi bila velikega pomena za Celovec kakor za vzhodno Koroško. Železniški zbor izraža trdno pričakovanje, da bode c. k. železniška uprava detajlni projekt kmalu izdelala in terase še letos obhodila, tako da se prične z zgradbo železnice že v spomladi 1. 1911 in bode ta najkasneje 1. 1912 v prometu". — Po sprejemu te rezolucije je zaključil predsednik z vznesenimi besedami zborovanje in navdušeno se je več kot 3000 zborovaleev razšlo. Prirediteljem shoda kakor naprednim poslancem, ki so tako krepko za to železnico nastopali, gre vsa hvala! * * * Grafenauer — kje si? čisto pohlevno in mirno vprašamo g. orglarja Grafenauerja, zakaj ni pastil svetiti svojo modrost na velikem železniškem shodu v Velikovcu. Gotovo je imel zopet kakšni politični sestanek s kranjskimi hujskači, ki so mu več vredni nego, gospodarski razvitek koroške dežele! Shod. V Paternionu je imel poslanec dr. Waldner shod, na katerem je podal v zanimivem govoru svoje poročilo. Volilci so vrlemu svojemu zastopniku izrazili zaupanje. Marjeta V Rožu! Piše se nam: Kakor je Smir v decembru zadnjega leta poročal, je občina Šele v svoji modrosti izvolila za častne občane gospode: Brejc, Grafenauer, Šusteršič in Lubej. Zavolj te velikanske pameti občine bi nobeden ne govoril glasa, če bi ta volitev bila opravičena in če bi ti izvoljeni modrijane za Šele že kaj koristnega napravili. Te gospode žalostnega spomina pozna vsak človek, kakor slab denar, in „ Staj ere" je že večkrat pisal koliko vred- nosti imajo. Grafenauer ima velike zasluge, pije vino, ji; pečenke po farovžih in se laže po pr-vaških shodih. Brejc pomaga vsakemu kmetu in računi kot krščanski mož več, kakor je postavno, za Šele dela vse zastonj, denarje ktere dobi od občine so samo dari bogatih Selanov. Dr. Žlindra pa je častno ime znanega poštenjaka Susteršiča. Lubej, jezerski župnik, je bil enkrat v Selah in je ljudi tudi na farški način molzel. Druge zasluge nobeden nima, samo Brej-ček še more reči, da za selanske modriane re-kurze dela, kteri se pa vsi zavržejo. Zavolj tega uspešnega dela za občino so se izvolili ti svetniki za častne občane. V resnici jih pa potrebuje Ivan za glasovanje v prvem razredu pri občinskih volitvah, zategadelj niso kaj druzega kakor „štimvieh". Jaz in še drugi, ki plačamo za Šele letnih davkev okoli 300 K, smo zavolj teh dobrotnikov prišli v drugi razred. Naj Ivan izbriše iz volilnega imenika vse davkoplačevalce in naj darijo častni občani, kar potrebuje občina, potem bo pa vsem prav. Potolažite se še malo, čisti Ivan, častne občane še nimate, in v tej zadevi se že ni pisala poslednja beseda. Borovlje. Kakor smo že pred par tedni poročali, povzdignil je cesar občino zgornje Borovlje k trgu. Obenem je vlada dovolila, da se imenuje novi trg „Borovlje" (Ferlach). V Grebinju so imeli 2. t. m. volitev župana. Za župana napredne te občine je bil izvoljen g. Franc Herzog, za 1. občinskega svetnika g. A. Kostinger, za 2. g. Fl. Ellersdorfer, za 3. g. A. Plassnig, za 4. g. A. Manner. Vsi so bili ed-noglasno izvoljeni. Stari veteran. V Grebinju so te dni pokopali 1. 1821 v Železni Kaplji rojenega Tomaža Schurtl, ki je skoraj 12 let cesarja kot vojak služil. L. 1849 je bil pri cerniranju Komorna navzoč. Lahka mu bodi žemljica! Cesar je podaril iz lastnega prostovoljnim požarnim brambam v Ledenicah, Sv. Jobu, Cvar-cah in Fiirnitzu podpore v znesku po 100 kron. Vlak povozil je v Paternionu 78 letno vžit-karico Barbaro Arnold. .Bila je takoj mrtva. Neprevidnost. V Celovcu je snažil vi3oko-šolec Franc Graf revolver, ki je bil nabasan. Nakrat poči strel. Fant je bil težko ranjen in so ga pripeljali v bolnišnico. Cerkveni rop. Na velikonočno nedeljo so vlomili tatovi v dve cerkvi fare Malborget. Ukradli so vrednosti za okroglo 70 kron. Cerkvi sta k sreči proti vlomu zavarovani. V prepad več metrov globoko je padel v Gmiindu neki Holzfeind. Celo noč je moral v mrazu ležati, ker si je nogo zlomil. Šele drugo jutro so ga našli. Vlomiti je hotel nekdo v blagajno dr. Schaumbergu v okolici Paterniona. Ali tat ni ničesar dobil. Vlomi. Iz sv. Lenarta v labudski dolini se poroča, da se tam vlomi zelo množijo. Pri trgovcu Rauterju je tat precej denarja ukradel. Samomor oficirja. V Celovcu se je ustrelil artiljerijski oficir J. R. iz Temešvara baje zaradi nesrečne ljubezni. Ranil se je težko. Nesrečnež je poizkusil že pred dvema letoma samomor, pa so ga rešili. Zaradi sleparije v znesku več tisoč kron so zaprli v Beljaku kontoristinko Hansi Hofer :. in njenega ljubčeka Walter Priušek. Sleparja] sta se hotela ravno na Ogrsko odpeljati, kol so ju prijeli. Lg Uzmovič. Neznanec je vlomil v nekem lio-D(j VQ telu v Celovcu, pa zamanj, kajti posrečilo se mQlztr„a ni ničesar ukrasti. Nesreča. Konj Zmiilniga v Gmiindu je z vozom vred v neki prepad. Konj je takojl P°g>n>l- ržai Roparski napad. Deklo Antonijo winklerJ, k, Dunaj. Za naslednika dr. Luegerja bodi,man* bržkone dosedanji podžupan dr. Neumayer izvoljen 'J011.6 Veliki štrajk. stopni Berlin. Na Nemškem so pričeli delavci stat* Ja-binske stroke štrajkati. Skupno je nehali- \ 320000 oseb z delom. Posledice tega velikanrnOJ skega boja med delavci in delodajalci bode/ grozovite. Izbruh Etne. (l Iz I Catania. Vulkan Etna pričenja vedno hujSsestmk ogenj bluvati. Lava se pomika s hitrostjo 10 naterirr v uri naprej in uničuje vsa polja. l.a Snc oja, to Nadškof — slepar. * pHkr ne bc Petersburg. Predstojnika Aleksander-Nevskiim, da kloštra, nadškofa Ambrosius so od službe odsttem gr vili. Pobožni gospod ie poneveril dva milijoitako S rublov. ■*£ i umeti anarslim, d ojem 1 v Berliiiu,°)°ic°b Ne socialistični delavto mu 1848 v revolncjna polj Tudi letos so opevati, Aretiranje hista marca vsakega leP° Vtrha^ungeincs AnarchisfenauFd.Fricdhofd.MariqfiFaUenen in Berlin. J 13. praznujejo spomin 1. ustreljenih tovali delavci na pokopališče 'P°mba Rerlinu. Skupaj je prišlo bafeto™^ več kot 25000 oseb. Policijaj,teva „: zaplenila jako veliko trakov u;ko se vencih, kateri so imei prepm jih n vedane napise. Zlasti se je «?*"ni1 plenilo vence, ki so jih am1 ' ™e histi na grobu položili. Edi^.,,. n:j anarhistov, ki so nosili veaoo kg. A ni pustil traka vzeti. Zato (O kg. se ga — kakor kaže naša slika * ,a S™ aretirali in sodniji oddali, jjj^oo" _______ čunjeno arja , ko ho-ma ■adel .akoj er je i adel dala niso i po- Ra- Trstu 70 do bark burja 05eb drezal jkoma in go-obesil. pustil irnika. .e eno imela dstrup izvedo. ;trelila. so se > sum-d tako ta pa- la po- kron. avskih Smrt pod plugom. Scheifling. Hlapen Fiirschenhofer so na polju voli s plngom nšli. Nesrečnež je padel pod vole, ki so potegnili plug čezenj in mu (raztrgali trebuh. Kmalu nato je hlapec umrl. Vojska v južni Ameriki. Berlin. Med malimi južno-amerikanskimi državami Chile, Ecuador, Columbia in Pern so postali zopet prepiri, ki bodejo bržkone do vojske privedli. Kakor znano, je v južni Ameriki vsako leto kakšna taka vojska. Morilec. Luzern. Na smrt obsojen je bil neki Muss, kateri je nekega živinskega trgovca, tega ženo in dva hlapca umoril, 10.000 K oropal in hišo zažgal. Obglavili ga bodejo. Leopold grof Kolowrat. Poročali smo že v eni zadnjih številk, da je na Dunaju umrl. Leopold grof Kolowrat-Krakovski. Šele 56 letnega moža je vrgla težka bolezen v grob (rak). Grof Kolowrat bil je vodja nemških agrarnih (kmetijskih) poslancev. Začetkom 80. let je ustrelil grof Kolowrat v dvoboju grofa Karlota Auersperg. Obadva sta se pote- |Mea&fiaf^Kotowar-KHK.QW5ky ^ovala za roko komtese Dade Kannitz, ki je postala pozneje žena princa Filipa Hohenlohe. o dvoboju je pobegnil grof Kolowrat v Ame-ko, kjer se je poročil s hčerko milijonarja pmanna. Njegova žena prinesla je v zakon več lijonev kron dote. Na severnem Češkem na-upil je pokojnik potem velika posestva. Kot stopnik kmetov je bil trdnega, nevpogljivega »čaja. bode roljen. i stav-nehaloL^ eiikan- gnojenje z umetnim gnojem koruzi. (Po lastnih izkušnjah zapisal Vičanski Šktrlec.) Iz mnogih krajev dobivam poročila od kmetskih hujše posestnikov, v katerih me povprašujejo, kako, kedaj in 10 m s katerimi gnojili naj bi gnojili koruzi (turšici) in koliko ta gnojila stala, ker kmetom primanjkuje hlevskega gnoja, to pa zbog tega, ker so morali v jeseni lanskega eta prikrčiti število svoje živine radi suše, toče itd. Da mi ne bode treba vsakemu posebej odgovarjati, si do- Sevski- blim, da podam Da tem mestu nekatere važnejše točke odsta- O tem gnojenju. Zapišem iz lastnega prepričanja, da se liliiona je ta'co gnojenje pri mojih večletnih poskusih na slabi lemlji prav dobro obneslo. Seveda, kdor bi zanemarjal živinski gnoj in kupo-al umetna gnojila, ta gotovo ne bi dobro gospodaril. [ip.lMislim, da je takih gospodarjev malo, ki bi z živinskim gnojem bedasto ravnali. Najdejo se pa taki, ki pustijo TIH gnojnico v cestne jarke iztekati, ali pa imajo v sredini dvora ribnik za gosi in race, kateri je napolnjen z gnoj-ii nico. Xe mislim s tem žaliti nobenega izmed teh, a naj , . .bi vsaki taki posestnik izkoristil to velevažno tekočino. delavci ^igj niu p0tem še primanjkuje gnojnih gnojil, ker no volucijl bena poljska rastlina ne more brez potrebne hrane dobro SO pO- uspevati, ravno tako ne, kakor človek in živali ne. lišče v {Opomba uredništva: To bi kazalo prav dobro našim ■ ua:p kmetovalcem, da si zapišejo pred svoje oči I) riraoi stanovski tovariši Ker koruza prenaša in Dragi hcija J^ahteva močno gnojenje, je torej odvisno od gnojenja. kov na koliko se je prid a. Po mojih večletnih poskušnjah, ki prepo- sem jih napravljal z umetnimi gnojili pri koruzi, sem je za- i an ar Ede: ačunil množino teh gnojil na en hektar, to bi bilo ribližno en in tričetrt orala. Vzemi torej za popolno gnojenje koruzi na en iktar njive: vence 200 kg. 40% kalijeve soli, ta stane 100 kg. . K 12-70 ato SO 300 kg. superiosiata I. razred „ „ 100 „ .K 11"— jt_a __ ter ta gnojila 14 dni pred setvijo ednakomerno raztrosi n podoiji. Ko so koruzne rastline za prst visoke, potrosi 100 kg. čilskega solitra, seveda na en hektar pri-čunjeno (to je precej velika njiva). Pomniti pa je, da je čilski soliter potresati med rastline, ne po rastlinah in to vselej ob suhem vremenu, ker bi se sicer mlade rastline lehko ožgale. Ko si to storil, okoplji koruzo. Predno osiplješ koruzo, potrosi zopet 100 kg. čilskega solitra in ta stane 100 kg. K 30 50 Stroški za gnojenje z umetnim gnojem koruzi se obilno poplačajo Seveda, da to nekaj stane, ali tolaži te naj, da tako gnojenje izda toliko, kakor precej močno gnojenje z živinskim gnojem. V Vičancih, na Velikonočni pondelek 1910. Gospodarske. Kako debel krompir naj se sadi? Za sajenje najbolj sposoben je srednje detiel krompir. Droban krompir ni za to, ker ni popolnoma razvit in kakor da nepopolno žitno zrno slabotno rastlino, ki tudi slabo obrodi, tako zraste tudi iz drobnega krompirja taka rastlina. Kdor sadi droban krompir, je toraj na zgubi, a tudi oni, ki sadi debel krompir, ne ravna prav. Dognano je namreč, da če da neka gotova množina posajenega debelega krompirja 100 kg, da enaka množina srednje-debelega 9—95 in enaka množina drobnega pa samo 60 do 65 kg krompirja. Srednjedebel krompir pa da ne le večjo množino krompirja, kakor _droban, ampak tudi večinoma debel krompir. Če hočeš vsaditi vzpenjajoče grme ob zidu, prekopaj zemljo vsaj pol metra globoko in tričetrt metra na široko. Podstava zidu se zasuje navadno s kako grobljo, groblja pa tem rastlinam ne ugaja. V takem slučaju grobljo izkopaj in navozi v jamo ali jarek dobre zemlje. Grintavo nadje. Grintavost na sadju povzroča neka zajedava glivica, zvana Eusiciadium pirinum. Ta glivica pa napada ne le sadje, ampak tudi poganjke in listje. Posebno nekatere vrste so v nekaterih letih tej bolozni tako podvržene, da ni na celem drevesu niti enega zdravega sadu. Tako sadje zgubi potem na vrednosti in ker se dolgo ne drži, ga kupec nerad vzame in če ga vzame, ga slabo plača. Da se ta bolezen sadja ne poloti, odstraniti moraš z drevesa vse, kar je bolnega, in sežgati. Skrbno poberi tudi vse ono, kar je bolnega in leži pod drevesom, drevo samo pa poškropi večkrat z 2odstotno bakreno apneno zmesjo in sicer ravno tako, kakor se škropi trte. Da pa škropljenje izda, moraš poškropiti sadno drevje na prvo že zgodaj spomladi in sicer prej, ko drevo požene. V drugič poškropi, preden drevo cvete, v tretjič, ko je sadje kakor grah debelo in v četrtič, ko je sadje debelo kakor lešniki. Poškropiti moraš drevo na vsak način štirikrat, če hočeš doseči pravi uspeh. Ako hočeš napraviti bekov nasad, glej, da ne boš sadil bek ne v premokro, pa tudi ne v presuho zemljo. Včasih se da zemljiške, ki ni za druge rastline sposobno, prav dobro izkoristiti za pridelovanje bek. Marsikateri kmetovalec misli, da beka dobro uspeva, če se tudi zemlja dobro ne pripravi, če se bek ne okopava in ne gnoji. Ali temu ni tako. Če hočeš, da bodo beke krepko poganjale in da nasad vstraja, prerigolaj zemljišče na 60—80 cm. Ko se zemlja sesede, posadi 25—40 cm. dolge potaknjence. Če rabiš beke za pletenje košar, posadi jih dvakrat po 25 cm, če rabiš pa za vežnjo trt itd. pa na 75 do 100 cm. Vsako spomlad beke okopaj ; dokler so še majhne, jih moraš tudi poleti večkrat opleti, v poznejih letih pa jim tudi pognoji in če je le mogoče, zemljišče tudi večkrat namakaj. Pretočite vino! Aprila meseca t. 1. preden se klet vsled solnčne gorkote segreje, se mora vino v drugič pretočiti. Pretaka naj se o lepem vremenu. Kolbe za trte, ki so se posekali spomladi, naj se dene, preden se jih rabi, močit v raztopino modre galice. Raztopina mora biti 5odstotna ali vzeti se mora za vsakih 100 1 vode p 5 kg galice. Ako se spomladi posekani kolci namočijo v taki raztopini, potem trajajo mnogo let, nenamočeni pa kmalu segnijejo. Sadite krmsko peso. Poleg lucerne je krmska pesa za naše kraje zelo važna njivska krmska rastlina. Pesa nadomestuje pozimi zeleno klajo. Ona ne deluje ugodno le na žival, ampak tudi na mleko. Pesi ugaja najbolj globoko prerahljana zemlja. V dobri zemlji se pridela na vsakem ha, ako se dobro pognoji in ako se pravilno obdeluje, 300—600 kvintatov pese a poleg tega še 50—80 kv listja. Pesi se mora močno pognojiti s hlevskim gnojem ali če gnoja ni veliko na razpolago, zalije naj se jo poznej parkrat z gnojnico ali pa s stra-niščnico. Izmed umetnih gnojil naj se vzame za vsak ha po 200 kg. žvepleno kislega amonjaka, 600 kg Toma zeve žlindre (ah 300 kg. superfcsfata) in 250 kg 40% kalijeve soli. Kako so napravi galično-apnena zmes za škropljenje sadnega drevja? — Vzame se kakšna kad in nalije v njo primerno množino mrzle vode. Posoda pa se ne sme z vodo do vrha napolniti. Če hočeš napraviti 2% raztopino, odtehtaj za vsakih 100 litrov vode po 2 kg galice. Nato deni galico v kako vrečo, vrečo z vrvico zveži, čez kad položi kak kolec in obesi nanj vrečo tako, da bo dolnji konec vreče le do polovice v vodi. Kadar se galica raztopi, vzemi na vsak kg galice po l'/i kg dobrega, ugašene^a apna in napravi iz njega v kakšni drugi posodi belež. Ko se je vse apno razpustilo, vzemi kako redko cunjo, drži jo nad kadjo in zlivaj belež polagoma na cunjo. Ko belež galični raztopini prilivaš, moraš galično raztopino ves čas pridno mešati. Napravi vsakrat le toliko te zmesi, kolikor je v enem dnevu porabiš. Stara zmes ni za rabo. Predno zmes naliješ v škropilnico, jo vsakrat prej dobro premešaj. Kako naj se vrtnice obreze? Ko hočeš vrt nico obrezali, poglej jo naj poprej, kako raste t. j. ali šibko ali močno poganja. Ako vrtnica močno poganja ali se celo vspenja, skrajšaj mladike prav malo, ker dru- gače odrežeš oni del mladike, ki bi cvetel. Če poganja vrtnica šibko, skrajšaj mladike močno, ker taka vrtnica nastavlja cvet na dolnjem delu mladike. Ko obrezuješ, skrbi obenem za to, da bo imela vrtnica pravilno krono. Ako je katera mladike, ki je sicer potrebna, da obdrži vrtnica pravilno krono, pa raste preveč navpično ali v krono, in taka tudi rada ne cvete, pusli jo a privezi jo navzdol. Če je tako privežeš, poganjala bo potem šibko in obenem tudi cvetela. Bele, majhne črvičke, ki se vidijo včasih na vrhu zemlje pri cvetlicah, rastočih v loncih, pomoriš, ako potrosiš po vrhu zemlje nekoliko bolhača ali pa nekoliko zmletega tobaka in potem zemljo malo premešaš. Kokljam, ko vale, dajaj žito, a daj jim včasih tudi otrobe ah pa moke z vodo zamešane, nikar pa jim ne dajaj zelene krme, ker po tej dobe drisko. Dobro je tudi, Če deneš v posodo, iz katere koklja pije, par rjavih žrebljev. V prostoru, kjer kokoš vali, postavi v kak kot zaboj s suhim peskom, da se bo koklja v njem rahijala. Da se pa koklja iznebi mrčesa, primešaj pesku nekoliko žfeplenega cvetu ali pa bolhača. Pazi obenem, da bo dno gnezda tako, da ne bodo ležala jajca preveč na tesnem ali celo drugo nad drugim, ampak na rahlem drugo pri drugem. Jajca z mehko lupino ali celo brez nje so dokaz, da ne dobivajo kokoši zadostno apnene krme. Kokošim, ki nesejo taka jajca, dajaj posušene in na drobno zdrobljene jajčje lupine, drobno stolčeno staro malto ali pa jim mešaj med krmo klajno apno. • Prim. Gosp.« Loterijske številke. Gčradec, dne 2 aprila: 40, 53, 47, 42, 78. Trst, dne 26 marca: 44, 47, 90, 69, 37. Proti bolestim vsled žolčnega kamna se vporablja od mnogih zdravnikov staro preizkušena Franc Jožef-ova grenčica z izvrstnim uspehom. Ta rudninska grenčica ima že od narave lastnosti rahlo in zanesljivo razkrajajočega sred-stva v zelo veliki meri. Dnevna količina: 1 kozarec poln segret in zavžit na tešče. — Pri nakupu naj se zahteva pristno „ Franc Joiefovo" grenčico in naj se ne pusti si vsiliti kaj manjvrednega. 6 > MaGGI kocka MAGGI IIIM81MI 5 h U za hitro pripravo 282 gotove g-oveje juhe je najboljša! V Schwab'ovem mlinu «• občina zgornji Breg pri Ptuju se vsako vrsto žit j a v malih in velikih množinah proti moki izmenja. Tudi se prevzame žitje za mleti; plačilo za mletev se zaračuni zel<> nizko. Dober tek! 729 Zdravi želodec imamo in ne tišči nas v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Rhabarber-krogljice z zn „ElsapiUen". Povemo 3484 — 6 — Tržna poročila Ptlijt tedenski sejem dne 6 aprila 1910: Vrsta Pšenica Rž . Ječmen Oves Kuruza Proso Ajda Krompir Fižol Leča Grah Kaša . . . Pšenični gris Riž . . . . Sladkor Češplje Čebule (luk) Kimel .... Brinjeve jagode Hren .... Zelenjava Ustna moka Moka za zemlje Polentna moka Goveje maslo Svinjska mast Špeh frišni . Špeh okajeni Zmavc . . . Češplje frišne Sol ... . Puter frišni Sir, štajerski Jajca . . . Goveje meso Telečje meso Mlado svinjsko meso Drevesno olje . . . Rips olje Sveče, steklo Žajfa navadna Žganje . . Pivo . . . Vinski jesih Mleko, frišno Mleko brez smetane . . Les, trdi, meter dolgi . Les, mehki, meter dolgi Lesni ogelj trdi > • mehki Premog (Steinkohle) . Mrva . . . Slama (Lager) Slama (stelja) Zelje, glava Mestni urad ptujski, dne 6. aprila 1910. MestnaobčinaPtuj ima za oddati več tisoč koreninskih trt (Wurzelreben) I. in JI. razreda i. s.: Monticola, Solonis, Biparia portalis Cene po dogovoru. Vpraša se pri mestni občini ptujski. 285 Šafer (tudi Wirtschafter) v neodpovedani službi, 39 let star, oženjen, zmožen nemščine in slovenščine v pisavi in besede, ter vešč vseh vrst dela v kmetijstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, istotako v vsakem pisarniškem delu, popolnoma zanesljiv, z najboljšimi spričevali, absolv. vinogradniške šole želi službo spremeniti. — Ponudbe pod „Strenger ____________Dienat 7407" na_,,Štajerca^___________389 Išče se za takoj zanesljivi, starejši 2li !W konjski hlapec, "Wl nadalje dva dostojna krepka fanta. Mesečna plača a 20 K in vsak dan 2 litra pive, ter vso oskrbo; nadalje pridno, krepko in delavno deklo za poljsko delo in k živini itd. na leto 160 K in postranski zaslužek. Natanč-neja pojasnila daje mar Ackermann V PtUJU. Gotovi kostumi, in bluze, fiose, spodnja krila, srajca, dobro domače delo, tudi po meri pri Marie Wesiak, Maribor, Domgasse 82 poleg Hauptplalz. KpilepsiJH, Krči, Nervozno stanje. Izredni uspehi polom „Epileptikom" post. varov. Cena K 7-—. Zahtevajte zdravmisko razpravo St. 36 zastonj od glavne zaloge. Apotkik* lir Anuria, Dunaj IX, ali pa naravnost od fabrike: Priv. Srhwiaenapttkek«, Frankfurt m Nail. 8 Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Jok. Turtsclntsch, pekov, mojstru, (iratwein pri Gradca. 271 Vdovec 36 let star, rokodelec, z dva otrokoma, želi se seznaniti z enim dekletom ali z vdovo zaradi ženitve (v starosti od 24 do 30 let), ki pa mora biti zmožna nemščine in ima če mogoče malo premoženja. Vse drugo pismeno. Ponudbe s fotografijo na J. S. postlagernd, Ottensen bei Hamburg, Deutsch-land. 270 Hemeroide! - - -- - Bolezni želodca! Izpuhi na koži! - - BrezplačBO naznanim na željo vsakomur, ki trpi na boleznih želodca, prebavljauja, odvajanja, ostavlienja krvi, Iieme-roidali, flehtah, odprtih nogah, vnetja itd. kako je bilo mnogo bolnikov, ter so leta dolgo trpeli, ozdravljenih in to hitro ter trajno. Stotero priznanjevalnih in zahvalnih pisem. Bolniška sestra Klara, Wiesbaden 56, WalkmUhUtr. 26. 201 155001 not potrj. spričeval' od zdravnikov in privatnih dokazuje, da |KaiserjeYe prsne karamele s tremi smrekami kašelj hripavost. zaslinjenje, H katar, krčni in oslov- r~ ski kašelj najbolje od- j 8tranijo. 69 Zavoj 20 in 40 vinar- I jev, doza CO vinarjev. ' Se dobi v največ | lekarnah, kakor tudi pri H. Mol i tor, apo-teker v Ptnjn, Ignac Behrbslk, apoteker v I Ptnjn, Karl Herrmann v Laškem Lepa vili podobna hiša 1 nadstropna, z grajzlerijo in hlevi, i orale zemlje, 8/» ure od Maribora, pod dobrimi pogoji se po ceni proda. Tudi v mestu Maribor se 1 nadstropno hišo proda. Vpraša se osebno ali pismeno pri g Pranz Kokol, gostilničar v Mariboru, Karnt-nerstrasse 22. 174 Služkinja 297 (Dienstmadchen), ki zna nemško govoriti in tudi nekaj kuhati, se sprejme pri g. Adolf Stammen. knjigovodja špar-kase v Ormoža. Pekovski učenec800 so sprejme, najraje ako se jo ze učil. Učni čas 3 leta, hrana, obleka, vse v hiši. Vpraša se v pekariji Simon Berghaus, Gradec, Karlauerstrasse 8. Pekovske učence za Vorarlberg in zgornjo Štajersko išče g. Emil Vonk v Ptnjn. 283 Kdor želi kupiti 294 0 malo posestvo # novo zidani hram z dvema hiSoma s ciglom pokrito, gornja in spodnja klet, tudi za svinje, hlevi in šta|a, se po ceni proda zavoljo preselitve. Kdor želi kupiti, naj se oglasi na Spodnji Ilajdir.i blizo Ptuja. hiš. štev. 109. 294 15 do 18 letno dekle sprejme se splačo v gostilniški kuhinji De Tona. Dobje pri Planini (Montpreis) kot učenko. 301 Mrvo in otavo 279 proda Jakob Nenscher v Ptnjn. Mizarske pomočnike dva ali tri, vzame za stalno delo, tako tudi enega učenca 278 z 16 leti za to obrt, Georg Kobale, mizarski mojster v Slov. Bistrici. 296 Enega viničarja in 4 delavske moči 277 se sprejme pri dobremu plačilu pri Johan Bregar, klobu-čarski mojster v Mariboru, Herrengasse. Ženitbena ponudba. Priženiti se želi na kakšno go-stilno ali kmetsko posestvo ob kakšnem prometnem kraji 35 letni samce, kateri ima štiri tisoč kron premoženja. Posredovalec (Vermittlcr) dobi sto kron po sklepu zakona. Diskri-cija zajamčena. Pisma naj se blagovolijo poslati pod šifro ..Služnost -IMU" na uprav-ništvo „Stajcrca" v Ptuju. 281 Sprejmeta se takoj mlad pekovski pomočnik in učenec 288 iz poštene hiše pri Jakobu Krajncan-u, pekovskemu mojstru v Podčetrtka (Windisch-Landsbcrg.) Učenec strogo solidni, z dobro šolsko izobrazbo dobi službo pri g. Hans Toplak, trgovcu v Jnr- sincih pri Ptuju. 290 Lepa hiša «w tik farne cerkve za prodati ali t najem za oddati. Zraven je tudi travnik s sadnim drevjem in njiva, ter veliki vrt. Kdor hoče kupiti aH pa v najem vzeti, naj se oglasi pod poste resLante J. S. Nr. 135, potita Laski trg. Proda se prav # lepo posestvo. £ Hiša in gospodarsko poslopje je zidano in z novo opeko krito. Po strani je velika ko-larnica. Pri hiši je velik vrt in studenec z dobro pitno vodo. Okoli hife je sadonos-nik, en mali vinograd, na noyo izregulan. Lepe njive in travniki. Domačija meri 6 johov. Na hiši sta dva koncesijona, je gostilna in trgovina z mešanim blagom, se vse pijače smejo v hiši piti, tudi Žganje. Cena 8100 kron. Kdor pa želi celo posestvo, ki meri 12 job, samih lepih travnikov in njiv in zgoraj omenjenih reči, ku- Eiti, ima cene 11.200 kron, se ibko 10 glav živine redi. Posestvo leži v ravnini, tik glavne ceste eno uro od Slovenjebi-striškega kolodvora proti Ma-kohun. Naslov; Maria Leskuvar, gostiiničarka na gornji Ložnici, p. Makole. 292 Hlapec 296 se sprejme za trgovino pod dobnmi plačilnimi pogoji. Razumeti se mora tudi na oskrbo enega konja in znali voziti. Vstop noj bode do 15. ali najkasneje 18. aprila. Vprašanja naj se naslovi na g. Adolf Orel, trgovec v Šoštanja pri Celju. Kompletna 286 vinogradniška preša ali pa močni ,,PPBSSbaiini" sam se želi kopiti. Ponudbe na g. LEOPOLD SLAWITSCH, trgovec v Ptuju. Oklie. t Prostovoljna dražba posest in - ■ l-nl< ru s Od c. kr. okrajnega sodišča t [ |2 | berku kot razpravne oblasti po ; nov nem Francu Sevčnik se bode na tfakt šnjo dednih udeležencev javno zdr, lo Sevčnik-ovo posestvo, vi. št. 5lf o. Libeliška gora nedaleč od Libelj dravski dolini, katero obsega 32 kol( 46 m2 stavišč, 25 ar. 79 m2 vrtov, 4, 06 a 82 m2 travnikov, 9 ha Of 21 m2 njiv. 1 ha 72 a 60 m2 pašnB in 8 ha 98 a 19 m2 gozda z o| posetvijo, mlatilnico in slamorezj kakor tudi z gnojem, pa vendar vseh drugih premičnin za dole izklicno ceno po 18901 Iv 12 h. o? ma 17301 K 12 h. Dražba se vrši dne 16. ii pri spodaj oznamenjeni sodniji v štev. 13. Ponudbe pod izklicno ceno seU sprejmejo in si prodajalec pridri dnevni obrok za odobritev domika. Na posestvu zavarovanim upnil ostanejo njih zastavne pravice pt n-g žane brez ozira na visokost proda ^T cene in so zapustnikovi materi Al«-««' niji Sevčnik pristoječe prevžitne jA-Jij« vice od zdražitelja po v dražbenili r~= gojih navedenih določbah v nar* prevzeti. ■■■ Vsak ponudnik mora položiti začetkom dražbe varščino po 20( v gotovini, v državnih papirjih \ vložnik knjižicah. Od največjega ponudka, kater mora po 5°|0 obrestovati, je 1l5 takojnajn podelitvi domika položiti, 2|6 tDm secih in ostanek pa v 6 mesecih žiti pri sodniji in se zamorejo slednjih zneskih od zdražitelja pre« zastavno pravno zavarovane terja vračunati. Dražbeni pogoji se zamorejo gledati dne 13. aprila t. 1. pri ol: skem uradu Libelioe o priliki ur nega dneva, na drugih dnevih pa[ danes naprej pri spodaj oznamenjpor sodniji, odd. I v sobi št. 11, nadi,eei, tudi pri g. Mihaelu Kramer v Oorif pri kateri priliki se tudi lahko *k<) sestvo na licu mesta ogleda. .k, C. kr. okrajno sodišče Pliberk, odd.sni dne 1. aprila 1910. M Mesto 40 K samo 61 „Gemsbart-U5o pod. jelenova brada, novo, zelo lepo, lasil4crar*v č< z lepim okvirom iz starega srebra in Hubertus-b* f*bi skupaj samo 7 K. Lasi in ,,reif" pod garant jproiz v turno pristno. 'a zei Priložnostni nakup pošlje po povzetju 'na " milu Fenichel, Gemsbartbinder, Dunaj itju. lltmfittergassB 3/11. Mnogo priznanjevalnih pisem. Oženjeni kravji maji * se sprejme na graščinskem posestvu v lyin* navi p. Možgance. 30d u .ki Itročji vozički zelo velikem iz- iiru se dobivajo že nI 12 kron naprej r r novi veliki ma-[nnfakturni trgovini 3obann Ko$$ Celje l na kolodvorskem pro-" štoru. N» zahtevanja se posije cenik poštnine prosto. Krepki trezni »kovaški pomočnik m bit] Sel • se sprejme pri (estni plinarni (Gaswerk) ______________V PtUJU._________________237 7A l. k( ri aj Ln P' , Aig;*er t A. Thierry,JeY balzam (Postavno varstvo) Edino pristen z nuno kot varnostno znamko. Vpliva proti krču v ftelodcu, napenjanju, zaslinjenju, motenju preba?lje-iija, kažlju, boleznim pljuč, bolečinam v prsih, hripavoati itd. Zunaj Čisti rane, odstrani bolesti, 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali ena velika posebna steklenica K 5'—. Apotekar A. Thlerry'ja edino pristno centifoiien-mazilo vpliva zanesljivo pn bulah, ranah, vnetju še taki stare vrste. 2 dozo K 360. Adresira se naj na apoteko angelj-varuha A. ThiBrr)/* Pregradi pri Rogatcu Dobi se * najvef.ih apotekah. ' 62 pr I vi ni po t ] VZd m ■ Portland-cement (Perlmoser) najnižjih cenah pri Franz MakeSCh, trgo- I ta z železom, kovinskim blagom in orožjem v PtUjU. 22° V bi ir; a SCHULFINK 8» trgovina s špecerijo T Ptuju (Hauptplatz) njeriporoča svojo bogato zalogo vsega špecerijskega blaga, ter riža, kave, "korja, namiznega olja, olja iz Šk, semena za deteljo, „raffia", ba-d. leni vitriol in gnmi za cepljenje. ! K &W Pozor! -IR 11[50.000 parov čevljev! v čevljev za samo K 10*—. Zaradi denarnio zadreg raznih fabrik se mi je naročilo oddati večje število čevelj globoko •proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur.. 2 para muskili in ira ženskih čevelj, usnje, rujavih ali črnih, galo tiranih, močno ana usrjata tla, veleelegantno, najnovejši facon, velikost po milu v cm ali po številkah. Vsi i pare le 10 K. Pošlje po jtju. — Izmenjava dovoljena. — Največja Industrija za obutalo :Mller, Danaj III, Kriejlergssse 6. Prosim toraj na firmo paziti. Le dobro in solidno blago. 298 Zanesljivo, dobro prodajalko *3M1 išče FRANZ SKASA na s špecerijo, Šele pri Velenju pod navedbo plačilnih zahtev in dela na gorajšnji naslov. 287 Ponnd- SAMO ;0?rW/%v % '*WU^ je tisti, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, g. dr. G. DEITE v Berolinu, da ima veliko pralno moč večjo nego milo ali milo iu soda ne da bi se lotil perila. Minlosov pralni prašek je torej najboljše, kar se more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar se najbolj da misliti, je POCENI in daje bliščečo beloto in je popolnoma brez duha. Zavitek ','» kg stane MT" samo 30 vin. Dobiva se v Irguviiiab z drugerijami, kolonijalnim blagom in milom. ^Ta, d.ebelo L. Minlos Dunaj, I. Molkerbastei 3. 92 ffeterika fctfulrla trn Tiiogradalikik maJHn Jos. Daigl's nasled. y i (Štajersko) jrriporeea najnovejše vital« ailatilne stroje, stroj« M waaaje krme, ir»t-inline, za rezanje repe, re-Wer aa koruzo, aesalnice za gnojnico, trijerie •trejc it mah, rrablje za mrvo, ročne grablj« (Hasdschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati stroj »a košnjo trav« ia ii tja, najnovejše gleisdorfsk* sada« aliae v kmmenitih valčkih zacinane, bidrarliča« gr«S«, preie za aadje in Tino. (Orig. Oberdnick Differential Hebalprewwerk«) patent „Dučhscher", daj« »«ive* tekočine, it dobij« le pri meni. Angleške aoi« fttnas■«■]), rezerva« aele, prodaja mašin aa iaa i» garancija. — Caaik laatonj in franko. in astma Pred posnetki se varuje s pogledom na varnostno znamko se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Eaealvptns-olja (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice I K 5tl h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, fleki (Leberflecke), linami in nečistosti obraza. — Eucalyptus-bonboni edino vplivni proti kašlju, oslovskemu ka-šlju, astmi itd. 210 ERNST HESS = Klingenthal i. S. = Se dobi v Ptuju lekarna „pri zamorcu" H. Molitor. Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 276 Prevzctje edine razprodaje me spravi v položaj, za le K 490 oferirati elegantno, ekstra ploščo amerik. 14 kar. zlato-doble Svic. žepno uro. Ista ima dobro idoče 36' urno Anker-kolesje premirane znamke „g!peciosa" in je na električni poti a pravim zlatom prevlečena. Garancija za preciznost ....... i- leta . ■ '. ■ 1 k. K 490 2 k. K 9-30 Vsaki uri doda se fino pozlačeno verižico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar nazaj. — Pošlje po povzetju H0LZER, Krakova, Stradom I8|26. P mi Bata! 4800 metrov 82 cm širokega rumburškega platna preje 86 h zdaj 55 h. 3000 metrov 16'J cm širokega klošterskega platna za rjuhe preje K 1-90 zdaj K 1-30. 2500 kosov zarobljenih kompl. velikih rjuh brez šivanja preje K 3-50 zdaj K 2-60. 4000 metrov pisanih ali karir. dobrih tkalnih cajgov, cela širokost za tuhne, preie K 1-70 zdaj K 110. 2600 metrov težkih damast ročnih obrisačev (Handtuch) preje K 110 zdaj 80 h. 3000 metrov krepkih »Hand-tuchov« za gospodarstvo, preje 80 zdaj 60 b. 860 k. staronemških platnenih namiznih prtov preje K 350 zdaj K 260. 6000 metrov čisto težkih oksfordov za srajce preje 1 K zdaj 70 h. 2400 metrov krasno izbranih plavili drukov z zidanim svitom, preje 70 h, zdaj 50 h. Težki dvojni druk, preje 90 h zdaj 68 h. Krasni stoli za dame enobarvni, vsake barve, preje 3 K zdaj K 1*95. Krasno izbrana perilna voljna, svitla ali temna preje 90 h, zdaj 65 h. „Kaufhaus zur Sudbahn" Graz, Annenatrasse 68/17. 273 Vkljub tem izrednim cenam se izvrši naročbe čez K 20—, brez nadaljnih troškov. PQT" Ilustrirani cenik zastonj in franko. !JB| Lepa novo zidana hiša z opeko krita, tik velike ceste, pol ure od mesta in cerkve, 5 minut od šole, v lepi ravnini, ima 4 sobe, 3 šparherd kuhinje, klet, 3 svinjske hleve, 3 drvarnice, lep vrt in studenec, 11 let davka oproščeno, se takoj pod roko prav po nizki ceni proda; pri kupnini je treba 3000 kron in je za vsakega obrtnika ali penzionista sposobno. Več se izve pri lastniku Franz Podlipnik, Tesen 37, p. Maribor. 261 Specialist samo boljših ur. Veliki cenik zastonj I ■- Železniška patent-■loa K 280 [Roakept, tekoča v z dvojnim zvoncem, |o kamenjii. S man-Bros-vcrkom, na- I teljna, pristni ni-■ivnlrn Jeklenim an- kclj, pci |iul mikron, sveti po noči note K 5"—, z dvoj-K 3*60 Inim manteljnom in Imanteljnom za prah I I K 7"— iteljni K 9-50, tula-srebro K 13'—, »rebrna Ura na pendelj, ' Elegant, budilntca samo Ia. kval. z le a Jros-verkom masivnim meting- in masivnim jekle-kolesjem, bije pol nimankrom K 5*50, ia eelc ure K 9'SO' r j zraven klalnice in plinarake hiše postavljena j< nova parna žaga vsakemu v porabo. Taakema se leg hlodi, itd. po zahtevi takoj rax- žaga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati ia ipahati i. t. d. Tovarna za opeko ponndi od tovarna za 1000 komadov opeke -w 939 Garantirano pristna originalna natnrna vina. m Štajersko deželno vino, bulo............. K 28 — Štajersko vino iz gore, belo............. „ 32-— Štajersko Siler-vino, najfinejše............ n 32*— Terrano, rdeče krvno vino ............. „ 32*— Silvanec, boli, fino namizno vino .......... „ 36 — Risling, beli, fino namizno vino........... „ 40 — Velefina bela, stara namizna vina.......... „ 46'— pri 100 litrih prodaja in razpošilja od vinske kleti v velikem poslopju Sparkase Otto KUSTER, Celje na Štajerskem. I. razreda: Strangfalz . . Doppelfalz Bieberschwanz 48 74 K 99 99 91 »» II. razreda: . 50 K Doppelfalz . . 50 Biberschwanz . 25 Opeko za zid, Lochziegel, Grewolbziegel, Pflasterziegel 26—40 K. Da se m2 pokrije, treba je 13—14 kom. Falzziegel ali 24—25 Biberschwanz-opeke. Styria-bicikelni Novi modeli 1910. Gena za gotov denar: Stvria-bieikelni (Stras- senrad) K 140—160. Styria-bicekelni (feinst. StrassenradK 180—200. •m Stvria-bieikelni (Halb-"^ rennmaschine) K 240-260. (Halbrennmaschinen) s patent Styria-Glockenlage r Ze rabljene, toda še prav dobre bicikelne od 60 do 100 K. Po ugodnih pogojih prodajava na obroke samo z aln e s 1 j i v i m kupcem in proti dvanajstmesečnemu plačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupit', se pošlje cenik. Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši labrikati, in največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bici- kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luft- schlauche und Laufmiintel.) Brata Slawitsch, Ptuj generalna zastopnika za okraje 266 Ptuj, Ormuž, Rogatec in Sredižče. Naročila naj se pošljejo na naš naslov, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in ne proda privatnim osebam. obrat, Od 3 HP do 320 HP. Najcenejša obratna moč sedanjosti. Pri uri in HP 1-3 vinarja. Ed-nostavna raba, obrat brez presledka. Motenje izključeno. Po gori brez ostankov, torej brez uma zanosti in dim nik. Za kmetijske namene mlin ski/ 4L S3* ^7 f žage in ^5 / električno razsvet Ijavo poseb-dobro. Proračuni troškov, informaciji in prospekti zastonj. Na vprašanja se takoj odgovori. Obrat se labko ogleda. Gradec Annenstrasse 30. 254 Čekovnemu računu it. 808051 pri c kr. poš-t»o-hra»i*«icnem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsa- kega med hranilnične zadeve spada- Varstvena marka „Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za anker-pain-expeiler je uaxo kot ■■'peijajaoe, Izvrstna In bolečine odstranjij sreistvo pri irehiaieiijij itd. Dobi se v vseh apotekah po« 1*40 ixt K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega d„nn4 sredstva caj se pasi aa originalne steklenice v gk&Ujil nalo varstveno anarako „Ankeru, potem se dobi prit to sredbtvo. Dr. Rlchter-Jeia apoteka ,,zlatl lei" v Pra|l, Elisabetstr. It. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 637 Ljudska kopelj mes™ kopališča v Ptuju] Čas za kopanje: na delavnikih od 12. 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. ure opoludne. I kopelj z vročim zrakom, paro ali „brai z rjuho K —"60; postrežba K —i „Št: peli n Nai siri 3 k' leta sko leta 7.3, C Am za c rač; rorr nim čati šle\ Ure niš! Plu £- S. SVOJ 6 ostal Ceno perje za pest lkg. lirik iliaulk 2 K; bolj* 40 h; na pol belih 2 K 80 h; 4 K; belih nehiih 6 K 10 h; najfinejših, »ozeie-Mik, 41 6 K 40 h, 8 K; 1 ki. flauai nen) sivega 61, 7 K; beloja najfinejši prsni 12 K. Ako n vzame 6 K, potem fnul »ar- Botava postslja -*Š6fl iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nuj 1 tikeit, 180 cm. dol«, 116 cm. širok, z 2 ;1arai«a klan veaka 80 cm. dolga, 68 cm. Široka, napolnjene z norim, i trajni« in iarmastim perje« za postelje 16 K; pel-aautl ianie 24 K; posameaai taheiti 10 K, 12 K, 14 K, 1 elans Mazil* 3 K, 8 K 50, i K. Se posije p« paru« 12 R naprej franko. Izmenjava ali vrnitev frank© den Kar m dspada denar nazaj. S. Banlaoh, Dssehejnltl Rt Bftbmorwald. Cenik gratis in franka. je d koro spod naj mes\ Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s Bstrankami ob de-| lavnikih od 8-12 ura. jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakorsnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Obittiie s , **>«. ogertfi ta«*«. Ravnateljstvi opaž večji nikd vred mog tični mi 1 čuds mori stak so • n aj hote da s vest deže mog sani: prva prav vsak želn« Trdi rošei bnti< iz P vens Veliko mamtfakturno trgovino JohannKoss, Celje na kolodvorskem prost na voglu (Stadt Wk.tTO, 1 priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. odbo Zagrebška tovarna tvrdke Kemik Francka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvoda izkuučno le iz najboljših sirovin. V VaŠ prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu : Franckovem: kavnem prietettku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. •lzif»V.YU6z,W:9H.V. Tovarniška znamka. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: VV. Blanke v Pnj