TEDNIK
Leto XVII. št. 19
Ptuj, 23. maja 1974
CENA 1 DIN
Milijoni src in ena sama želja:
Srečen rojstni dan in še na mnoga leta dragi naš Tito
Samo dva dneva nas še ločita od trenutka, ko bo 27-letni orodjar Vojko Mahnič iz Izole, rojen 4. decembra 1947 v Piranu,
zaposlen v Mehanotehniki, kot zadnji nosilec predal štafetno palico v roke predsednika republike in mu tako izročil pozdrave in
čestitke jugoslovanskih narodov in narodnosti ob njegovem 82. rojstnem dnevu.
Takšnega načina čestitanja svojemu predsedniku, kot ga
poznamo v Jugoslaviji, ne pozna svet. Na tisoče rok je nosilo
štafeto mladosti^ tisoče src je izrekalo vdanost in želje za še
mnoga zdrava in srečna leta tovariša Tita.	^
Samo v Ptuju se je ob prihodu štafete zbralo nad tri tisoč
občanov, množice ljudi pa so se zgrinjale ob vsej dolgi poti
štafete širom naše domovine.
Kramljali smo z nekaterimi nosilci lokalnih in občinskih
štafet in vsi so bili enotni v misli, da bi bilo težko najti kakšen
dmg, morda bolj pristopen in bolj od srca predan način
izročitve čestitk nekomu, ki je tako drag narodu in ki je zanj
toliko dobrega storil kot prav naš tovariš Tito. Srečni smo, da
smo lahko sodelovali v štafeti mladosti, žal pa nam je, da se ne
bomo mogli udeležiti zaključne prireditve, ki bo na stadionu v
Beogradu, kjer bo seveda prisoten naš dragi tovariš Tito. Tako
so nam povedali naši sogovorniki, mi pa še enkrat vsi skupaj
zaželimo našemu dragemu predsedniku: , Srečen rojstni dan,
tovariš Tito!"
P. R.
Pokongresna dejavnost ZK
Na seji komiteja občinske konfe-
re.nce ZKS Ptuj, ki je bila v sredo,
15. maja 1974, so obravnavali
naloge komunistov, ki izhajajo iz
resolucij VII kongresa ZK Slove-
nije. V skladu s tem je komite
dopolnil programsko usmerjenost
občinske konference ZKS, prav
tako komisije pri konferenci in
komiteju. V program so tudi v celoti
vključili sklepe prejšnje seje komi-
teja o nadaljnji razvojni politiki
kmetijstva v ptujski občini in načela
Kadrovske politike na področju
vz?oje in izobraževanja.
Za komuniste pomeni VII,
kongres ZKS, kije pokazal enotnost
-članstva, njegova stališča in sklepi
pa so dobili široko podporo vseh
naših delovnih ljudi, nove dolgo-
ročne naloge, še odgovornejši
pristop, da tisto, kar je bilo na
kongresu sklenjeno, skupno dogo-
vorjentudi dosledno spravimo v
življenje, uresničujemo v naši
vsakodnevni praksi. Kongres je
sprejel 6 resolucij, ki pomenijo
celovito napotilo za delo vsem
komunistom v oblikah njiliovega
delovanja, predvsem pa za komuni-
ste organizirane v SZDL in v drugih
družbenopolitičnih organizadjSi,
kot člane delegacij, samoupravni!)
organov itd.
V skl du s tem je komite zadolžil
vse osnovne organizacije ZKS, da se
na svojih sestankili podrobneje
seznanijo z vsebino vseh šestili
resolucij in uvodnim referatom
predsednika CK ZKS Franceta
Popita, ki ga je imel na VII.
kongresu ZKS. Resolucije, ki se
nanašajo na posamezna področja
dejavnosti (kmetijstvo, kultura,
šolstvo) pa so dolžni komunisti v
delovnih kolektivili na teh področ-
jih obravnavati skupno / vsemi
vreme
do nedelje, 2. junija 1974
Prvi krajec bo v torek, 26. maja
ob 14.03.
Napoved: v četrtek, 23. in v
petek 24. maja bo verjetno
aezevalo. Nato bo spremenljivo
vreme. Dež se nam spet obeta
maja in 1. junija. Pred tem
pa bi naj 30. maja bila nevihta.
Aloj^ Cestnik
^^---^
delovnimi ljudmi, saj bodo skupno
tudi izvrševali nalgoe. Pri tem ne gre
samo za seznanjanje z vsebino
resolucij, temveč je vsaka organi-
zacija ZKS, aktiv in komisija dolžna
z nalogami, ki izhajajo iz resolucij
dopolniti svoje programe dela, in
kar je predvsem pomembno -
začeti naloge tudi konkretno
izvajati. Da bo to možno, da bo
možna tudi kontrola izvajanja
sklepov, je treba v akcijskih
programili konkretno zastaviti nalo-
ge, določiti nosilce in roke do kdaj
je posamezno nalogo treba izvršiti.
S stališči in sklepi VII. kongresa
ZKS morajo biti seznanjeni vsi
delavci, delovni ljudje v vseh oblikah
samoupravnega organiziranja v te-
meljnDi organizacijah združenega
dela, v krajevnili skupnostili, v
organizacijali SZDL, sindikatov,
ZMS, ZB NOV itd. Saj bomo
kongresne naloge najdosledneje
izvajali, če bomo uresničevali
določila nove . ustave, dosledno
uveljavljali delegatski sistem.
Vse naštete naloge je treba
obravnavati povezano z izhodišči za
X. kongres ZKJ, saj gre za enotne
probleme na območju vse Jugosla.-
vije. Komite je med drugim tudi
sklenil, da bo na eni od naslednjih
posebej obravnaval uresničevanje
teh sklepov.	r- r--, ^ .
F. Fideršek
IZ VSEBINE
Slovenski perutninaiji zdru-
ženi	Stran 2
Z načrtovano akcijo do
urejenih cest; Bodo Haio-
žani odrezani od sveta
Stran 4
sodelovali	Stran 6
Sodelovanje Ptuja pri II.
festivalu v Globasnici
Stran 7
Kako do 5.000 litrske
cisterne	Stran 8
Oder 73 iz Pliberka v Ptuju
Stran 13
Kljub 78 letom večkrat
zajaha svojo kobilico
Stran 15
Spomeniški Ptuj Stran 16
Mladi poljčanski planinci se
ne dajo	Stran 18
Športni dogodki Stran 20-21
2 stran
TEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
Slovenski perutninarji združeni
MESO KOMBINAT PERUTNINA PTUJ PERUTNINSKI KOMBINAT PIVKA IN PERUTNINA
ZALOG, SESTAVUAJO SOZD „ZDRUŽENO PERUTNINARSTVO SLOVENIJE"!
V kmečki sobi grajske restavracije
je bila prejšnji petek, 17. maja
svečanost ob podpisu samoupravne-
ga sporazuma o združitvi treh
največjih perutninarskih podjetij. V
teh kolektivili je že od nekdaj zorelo
spoznanje, da bi združeni lažje
gospodarili in se uspešneje.razvijali.
Prvi razgovori med posameznimi
podjetji so bili že leta 1960.
Obstajale so tudi druge oblike
sodelovanja. V letu 1973 je prišlo
do formiranja komisije za združitev,
ki je svoje delo opravila odlično in
ga zaključila s slovensim podpisom
samoupravnega sporazuma.
Svečanosti so se udeležili zraven
predstavnikov združujočih se kolek-
tivov tudi republiški sekretar za
kmetijstvo in gozdarstvo Milovan
Zidar, predsednik kmetijskega po-
slovnega združenja Slovenije Peter
Vujec, predsednik SO Ptuj Branko
Gorjup, sekretar OK ZKS Ptuj Alojz
Gojčič, preasednik OK SZDL
Stanko Lepej ter drugi.
Zbrane je pozdravil Franc Toma-
nič, dipl. oec., direkten TOZD
Froizvodnja in predelava ptujske
erutnine ter v krajšem govoru
povedal s kakšnimi težavami se je
srečrvala komisija za združitev pri
ptujski Perutnini, katere predsednik
je sam. Podal je poročilo o izidu
referendumov iz katerega je bilo
razvidno, da se je Perutnina Zalog
odločila za združitev 90-odstotno,
perutninski kombinat Pivka 92-od-
stotno, mesni kombinat Perutnina
Ptuj pa kar 100-odstotno.
Generalni direktor ptujske Perut-
nine, inž. Ivo Tomažič je nato v
nekaj besedah povedal glavne
značilnosti nove SOZD ter njeno
dolgo razvojno pot. V združujočih
se kolektivih se proizvede v
organizirani proizvodnji okrog 90
odstotkov celotne proizvodnje pe-
rutninarskega mesa v Sloveniji. To je
predvsem meso piščancev, nekaj
puranov in kokoši. Takšna proiz-
vodnja perutninarskega mesa pred-
stavlja skoraj polovico celotne
proizvodnje brojlerskega mesa v
Jugoslaviji. Če pa ugotavljamo, da je
perutninarska proizvodnja razde-
ljena na 6 proizvodnih panog,
potem so in bodo predvidoma vsi
trije združujoči se kolektivi v teh
panogah takole uspešni:
I.	Prireja perutninarskega mesa: -
leta 1973 - 24.850 ton; letos -
29.000 ton in leta 1980 že 58.000
ton.
II.	Proizvodnja krmil: lani 81.000
ton; letos 96.000 ton in leta 1980
kar 180.000 ton.
III.	Vzreja žive perutnine: lani
33.300 ton; letos 29.000 ton in leta
1980 predvidoma 77.000 ton.
IV.	Valilna jajca: lani 45
milijonov komadov; letos 48
milijonov kom. in leta 1980 že 75
milijonov komadov.
V.	Konzumna jajca: lani 36
milijonov kom; letos 42 milijonov
kom. in leta 1980 predvidoma 90
milijonov komadov.
VI.	Dan stari piščanci: lani 30
milijonov komadov; letos 34
milijonov komadov, leta 1980 pa že
60 milijonov komadov.
V vseh treh kolektivih je bilo lani
zaposlenih 1.590 delavcev, ki so
dosegli milijardo 132 milijonov
celotnega dohodka, letos se bo ta
številka povečala n a mi lij ard o jj|
613 milijonov din, za leto 1980, ko
bo zaposlenih v SOZD predvidoma
3.100 delavcev, pa predvidevajo že 4
milijarde din celotnega dohodka.
Za izvedbo investicijskih del bo
do leta 1980 vloženih okoli 540
milijonov dinarjev, namenjenih
predvsem za povečanje kapacitet
tovarne krmil - cca 90 milijonov, zj
"povečanje prostora nesnicam - I64
milijonov, za valilnice - cca 40
milijonov ter za vzrejanje
predelovalne kapacitete za meso -
cca 246 milijonov
Nedvomno so dali in dajejo tako
zavidljive rezultate predvsem visoka
stopnja kakovosti v koriščanju
znanstvenih izsledkov, dobra organi-
ziranost, skrbnost in natančno delo
omenjenih kolektovov. Vsi ti
podatki pa zgovorno pričajo, da se
nam mesne krize - predvsem
perutninarske - sploh ni treba več
bati.
M. Ozmec
Foto: KOSI
Sklepi o nadaljnji politiki kmetijstva
Poročali smo, da je komite
občinske konference ZKS Ptuj na
razširjeni seji v aprilu letos, ta seja je
bila v TOZD Farma bekonov KK
Ptuj razpravljal o stanju in nadaljnji
razvojni politiki kmetijstva v ptujski
občini. Na seji so imenovali
3-člansko komisijo, ki jo je vodil
Franc TFTICKOVIC, daje pripravi-
la predlog sklepov. Komisija je svojo
nalogo zelo dobro opravila, saj je
komite sklepe sprejel brez dodatnih
pripomb in jih vključil kot celoto v
svoj akcijski program.
V sklepih komite občinske
konference ZKS Ptuj zadolžuje vse
organizacije ZKS in komuniste, ki
delujejo v organizacijaJi združenega
dela v kmetijstvu, v občinski
skupščini, v krajevnili in samo-
upravniii skupnostih, da na podlagi
resolucije o razvoju kmetijstva in
podeželja, sprejete na VII. kongresu
ZKS in teh sklepov, dopolnijo svoje
akcijske programe in naloge iz njih
dosledno uresničujejo.
Združevanje dela in sredstev
kmetijskili OZ D in zasebnih kmetov
zajema vse večji razmah. V
kooperacijsko sodelovanje je vklju-
čenih nad 1.600 kooperantov na
območju ptujske občine (1.300 KK
Ptuj, 200 KZ Lovrenc in 100
„Perutnina"), ki so tudi vključeni v
vse samoupravne organe - od svetov
proizvodnih okolišev do centralnili
delavskih svetov. V skladu z ustavno
opredelitvijo vloge krajevne skup-
nosti, načrtujejo v TOZD Koope-
racija KK Ptuj proizvodni okoliš na
območju vsake krajj;vne skupnosti,
da bodo tako približali samoupravo
neposrednemu proizvajalcu - ko-
operantu.
Prizadevanja za združevanje v
kmetijstvu so bila usmerjena
predvsem navzven. Tako je KK Ptuj
bil pobudnik povezovanja kme-
tijstva na mariborskem območju. Že
lani je bil podpisan samoupravni
sporazum o združitvi v sestavljeno
OZD z agrokombinatom Maribor in
Lenart ter tovarno mesnili izdelkov
„Košaki". Prizadevanja v tej smeri
pa morajo iti naprej po nadaljnjem
povezovanju. Mesokombinat ,,Perut-
nina" Ptuj pa je bil nosilec povezave
s sorodnimi kombinati Pivka in
Zalog. Ta prizadevanja so pred
dnevi, 17. maja 1974, dobila
konkretno obliko s podpisom
samoupravnega sporazuma o zdru-
žitvi v sestavljeno OZD - Združeno
perutninarstvo Slovenije, ki bo
imelo svoj sedež v Ptuju. Kljub tem
uspehom je komite v svojih sklepih
ugotovil, da se je doslej še premalo
naredilo pri povezovanju pridelave,
predelave in trgovine na območju
ptujske občine.
Komite je v svojih sklepih zadolžil
komuniste v kmetijskih organi-
zacijah združenega dela, da so
predvsem dolžne razvijati koopera-
cijsko proizvodnjo na manj razvitih
območjih v Halozali in Slovenskih
goricali in tako prispevati k odpravi
agrarne zaostalosti teh krajev. Pri
tem se zaveda, da je hitrejši razvoj
družbenega in zasebnega kmetijstva
na teh območjih v mnog očem
odvisen od razvitosti komunalnih
povezav - cest, vodovoda, električ-
nega omrežja ipd. Nemogoče pa je
zalitevati od kmetijskih OZD, da
same razvijajo in vlagajo sredstva za
te objekte. Zato je nujno z ustrezno
politično akcijo angažirati vse
krajevne, občinske in republiške
dejavnike za vlaganje v moderni-
zacijo cest in drugih komunalnih
objektov ifi sodelovanje med
krajevnimi skupnostmi in OZD,
katerih delavci živijo na teh
območjih.
V svojili sklepih je komite
ponovno opozoril na dejstvo, da je
kmetijstvo v republiki obravnavano
enotno, ne glede na pogoje in
razvitost posameznih območij. Zato
smatrajo, da je nujno kmetijstvo v
manj razvitili občinah treba obrav-
navati drugače kot v razvitejših. To
bi se naj odražalo v ugodnejši
ekonomsko-finančni politiki - pri
regrfesili, premijah, pri nižji obrestni
meri za kredite ipd. S tem bi lažje
zainteresirali in če treba tudi prisilili
kmetijske OZD za večje vlaganje in
razvijanje kooperacijskega sodelo-
vanja s kmeti na teh območjih.
Pomanjkanje strokovnih kadrov v
kmetijstvu je še vedno občutno.
Zato je treba usmeriti delovanje
komunistov na pridobivanje mladine
v poklice za potrebe družbenega in
zasebnega kmetijstva ter temu
ustrezno zastaviti politiko štipendi-
ranja. Predvsem je nujno potrebni
kader, saj si brez strokovno
usposobljenega kmeta težko zami-
šljamo uspešno kooperacijsko ssode-
lovanje. Le strokovno usposobljen
in družbeno razgledan kmet bo
lahko uspešen tržni proizvajalec ic
dober samoupravljavec v delegatskili
odnosili. Pri tem bo prav gotovo
imela pomembno vlogo poklicna
poljedelsko-živinorejska šola na
Turnišču, ki je bila. doslej deležna
premalo širše družbene skrbi.
Za ustrezno strokovno izvajanje
programov razvoja zasebnega kme-
tijstva je nujno potrebna enotna
svetovalna in pospeševalna služba v
občini. Zato je to službo v občini
nujno okrepiti in razširiti, poenotiti
delo na podlagi enotno dogovorje-
nega programa, zagotoviti potrebno
materialno in finančno podlago tei
zadolžiti kmetijske delovne organi-
zacije, da bodo bolj odgovorne za
delovanje te službe. Večji ali manja
uspeh je v precejšnji meri tudi
odvisen od družbenega vrednotenji
kmetijstva in od ustrezne eko
nomske politike.
F. Fideršel
Peter Gegič - delegat X. kongresa
v ponedeljek, 27. maja 1974 bo v
Beogradu začel z delom X. kongres
ZK Jugoslavije. Vsakih tisoč
jugoslovanski!) komunistov bo na
kongresu zastopal po en delegat.
Komuniste ptujske občine bo
zastopal Peter GEGlC, delavec iz
TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo, ki
gaje občinska konfer^ca ZKS Ptuj,
na seji 15. marca 1974, soglasno
izvolila za svojega delegata.
Kot gosta bosta na X. kongres'
ZKJ sodelovala iz ptujske občine š
- Stanko LEPFJ, predsednil
občinske konference SZDL, ki gaj
VII. kongres ZKS predlagal za član
CK ZK Jugoslavije in Lojzk
STROPNIK, ki je bila na VI
kongresu izvoljena za predsednik
nadzorne komisije ZK Slovenije.
F.
-jEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
stran 3
ORMOŽ: 25. maja:
Srečanje komunistov
_in mladine__
zakuucna slovesnost ob mesecu mladosti bo v
središču
v počastitev dneva mladosti
bosta komite občinske konference
ZKS in predsedstvo občinske
konference ZMS Ormož pripravila
v soboto, 25. maja. na 82. rojstni
dan maršala Tita skupno svečano
sejo. Poleg mladih se bo praznične
svečanosti udeležilo 57 občanov
občine Ormož, ki so že nad 25 let
člani ZKJ ter vsi letos sprejeti
mladi člani. V vrstali veteranov
partije je v občini Ormož tudi
nekaj takšnih članov, ki so
komunisti že nad 30 let, tem bodo
podelili zlate značke ZKJ. Prejeli
jili bodo: Rudi Zidarič, Celestin
Sedmak in Vlado Ožbolt iz
Ormoža ter Branko Boksa iz
Koračic.
Slovesna seja bo združena s
kulturnim programom. V vrste
zveze komunistov pa bodo sprejeli
nekaj novih članov, tako da se bo
število letos sprejetili približalo
številu 50.
Istega dne zvečer bo v domu
Partizana v Središču ob Dravi
zaključna slovesnost letošnjili
prireditev v okviru meseca mlado-
sti. Na tej slovesnosti bodo
podelili zmagovalnim ekipam
mladinskih aktivov diplome, pri-
znanja in pokale za sodelovanje v
športnih in drugih srečanjili.
Po svečanosti bd ples, s katerim
bo mladina občine Ormož zaklju-
čila letošnje majske prireditve in
srečanja.
jr
Dopolnjen program dela ZK
Ormoški komunisti bodo te dni
obravnavali dopolnjen program dela,
ki so ga na seji minuli četrtek
predlagali člani komiteja občinske
konference ZKS Ormož. Ko bo
dopolnjen program dela in nalog
Zveze komunistov pri nadaljnjem
oblikovanju družbenoekonomske
politike in razvoja občine predi-
skutiran pri komunistih na terenu,
bo skupaj s pripombami posredovan
občinski konferenci, ki ga bo
sprejela.
V bistvu gre predvsem za
uskladitev že sprejetega programa
dela s stališči VII. kongresa ZKS in
določili nove ustave. Poseben
poudarek v novem osnutku je dan
pomlajevanju vrst Zveze komunistov
ter razvoju možnosti za zaposlo-
vanje in s tem tudi vračanju naših
delavcev iz tujine. Prisotni so ob
tem poudarili, da se nekateri
sanacijski načrti ormoškili delovnDi
organizacij prepočasi uresničujejo,
kar bi glede na možnosti lahko šlo
bolje. V izogib temu so navajali
predvsem kadrovske probleme, ob
tem pa.opozorili, da so manj razvite
občine že lep čas deležne posebne
družbene pozornosti in s tem seveda
možnosti razvoja. Soglasna je bila
tudi ugotovitev, da je vsaka
družbenopolitična in ekonomska
skupnost dolžna najprej sama storiti
vse za svoj napredek, ob tem pa
lahko računa na pomoč drugDi.
Predlagali so tudi dopolnitve k
drugim poglavjem programa dela.
Tu naj omenimo samo še pcvečano
skrb izobraževanju na delovnem
mestu ter izobraževanju'za družbe-
nopolitično delo in samo-
upravljanje.	jr
Odlikovanja delavcem varnosti
slovenska bistrica
Sprejem za delavce organov
za notranje zadeve v tej občini,
je pripravil Miro Kolenko. Na
svečanosti je osvetlil velike
zasluge članov teh organov nato
pa najzaslužnejšim podelil odU-
kovanja.
Z redom republike z bro-
nastim vencem so bili odliko-
vani: Emil Fratnik, Jože
Jurman in Mirko Smrekar.
Ludvik Lunder je prejel orden
dela s srebrnim vencem. Potem
je še 15 delavcev organov za
notranje zadeve prejelo občin-
ska priznanja za dolgoletno
delo in posebne zasluge na
področju javne varnosti.
V.H.
ormož
V času praznovanja dneva
organov za notranje zadeve sta
v Ormožu za te delavce
pripjavila sprejem predsednik
skupščine občine Ormož Mirko
Novak in predsednik občin-
skega izvršnega sveta Franc
Novak. Štirje miličniki so
prejeli tudi odlikovanja pred-
sednika republike. Zdravko
Seljak, Franc Kovše i;i Marjan
Šček so prejeli orden dela s
srebrnim vencem, medtem ko je
Vinko Topolovec prejel spo-
minsko plaketo.	jj.
tga kidričevo:
USPEŠNI ZBORI
DELAVCEV
v tovarni glinice in aluminija
,,Boris Kidrič" v Kidričevem so bili
pred kratkim končani zbori delav-
cev v temeljnih orgnaizacijah
združenega dela. Delavci so razprav-
ljali predvsem o sprememb ali in
dopolriitvah samoupravnega spora-
zuma o osnovali in merilih za delitev
dohodka ter osebnih doiiodkov v
črni in barvasti metalurgiji Slovenije
glede na določila sindikalne liste.
Najprej so na vseb zborili
temeljito ter konkretno obdelali
predlog omenjenega sporazuma.
Povsod so največ razpravljali prav o
sindikalni listi, saj je nekaterim bila
nekoliko nejasna. V nekaterih
točkah so zato postavljali vprašanja
in zahtevali konkretne odgovore in
obrazložitve, ki so jim bili tudi
podani. Omeniti velja, da do sedaj v
TGA Kidričevo ni bilo dodatka na
delovne izkušnje, ampak je bil le
dodatek na staž, oziroma stalnost,
zato je priliajalo do neja;inosti. Kot
vedno doslej (z malenkostnimi
izjemami) so tudi tokrat delavci
dokazali, da so za vse kar je
pozitivno in napredno ter koristi
tako njim samim kot tudi delovni
organizaciji. Razprava na zborili je
dokazala, da naši proizvajalci sedaj
že povsem drugače gledajo na
dogajanja okrog sebe in v delovni
organizaciji ter se zavedajo svojih
pravic, ki jim jih zagotavlja nova
ustava. Vse to pa je tudi najboljši
porok za nadaljnje razprave, ki bodo
v naslednjili mesecili v kolektivu, na
katerih bodo obravnavali interne
akte podjetja in Statut delovne
organizacije oz. TOZD. Fa Meško
SPOMINSKO OBELEŽJE FRANCU
OSOJNIKU
V okviru praznovanj „Dneva
mladosti" je kolektiv osnovne šole
„Franc Osojnik" v Ptuju pripravil
svečanost ob odkritju doprsnega
kipa Franca Osojnika po katerem je
šola poimenovana. Kip je delo
kiparja Gabriela Kolbiča iz Mari-
bora. Svečanost bo jutri popoldne
pri osnovni šoU. O liku prvoborca
Franca Osojnika bo spregovoril
njegov soborec v prvi Slovenskogo-
riški - Lackovi četi. ptujski rojak
ing. Zvonko SAGADIN iz Ljubljane.
Osnovna šola ,,Franc Osojnik" je
skupno z drugimi ptujskimi šolami
pripravila bogat kultiurni program,
sodeloval pa bo tudi pevski zbor in
tamburaški orkester osnovne šole
Babinec iz SR Hrvatske, s katero
ima osojnikova šola prijateljske
stike. Skupno z občinsko konfe-
renco ZMS Ptuj pripravljajo tudi
slovesen sprejem pionirjev v mladin-
sko organizacijo.	F. F.
Ptujski brodarji ponesli štafeto
Brodarsko društvo ,,Ranča" iz
Ptuja že dalj časa uspešno deluje in
privablja ljubitelje tega lepega
vodnega športa med svoje vrste.
Sedaj imajo svoj pomol na desnem
bregu Drave pri TAP-u. Zares lepo
so uredili dostop in spust. Se večje
ugodnosti pa bodo imeli, ko bo
dograjen nov rekreacijski center pri
vrtini tople vode, saj bo tam zgrajen
nov, boljši spust z hangerji za čolne,
vse skupaj se bo imenovalo
JAHTING.
To soboto so se že navsezgodaj
zbrali pred svojim ,,pomolom" ter
preverjali čolne in motorje. Vse je
moralo biti do 9. ure nared, kajti ob
pol desetili so že morali odriniti. Iz
zvočnikov onkraj Drave, pri razstav-
nem paviljonu so že odmevale
koračnice in borbene pesmi.
Ptujčanom je dalo vedeti, da bo
nekaj svečanega in pomembnega,
zato so se kaj hitro zbrali okrog
paviljona, pa tudi na mostu jih ni
ijianjkalo. Nemirno so zrli zdaj proti
svečani tribuni nad Dravo pri
paviljonu, pa zopet tja daleč, kjer so
brneli motorni čolni in nestrpno
krožili sem ter tja.
Voda v Dravi je sicer že začel^
^upadati, a ni hotela biti nič kaj
mirna, pogumni čolnarji pa se niso
ustrašili ip se hitro odlepili od obale.
Brnenje motorjev je bilo vse
močnejše in kmalu je pri svečani
tribuni pristal sandolin - brez
nv)torja, seveda. Iz njega se je
izkrcal brodar Srdan Mohorič, pjrejel
štafetno palico s čestitkami, ki jih je
prebral in nato odpeljal ob
spremstvu motomili čolnov naprej
proti Varaždinu. Zbranim je sprego-
voril sekretar OK ZMS Ptuj Franc
Prime, kratek kulturni program pa
so izvedle dijakinje Ekonomske
srednje šole in učenci OS Toneta
Žnidariča.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
4 stran
TEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
ORMOŽ:
Z načrtovano akcijo do urejenih cest
Vedno večjo vnemo občanov
občine Ormož za ureditev cest in
drugih komunalnih objektov je bilo
treba ,,rešiti" pred stiliijo in
nenačrtnostjo, ki bi v priliodnosti
lahko prinesla več škode kot koristi.
Občina je že pred dvema letoma
pripravila tako imenovani „vroči"
plan urejevanja cest in gradnje
posebrie osnovne šole Ormož, pa so
ljudje v krajevnih skupnostih ta
načrt prehiteli. Takrat je z
„vročim" planom bil predviden
poseben občinski referendum, med-
tem pa so občani pokazali, da bo šlo
tudi brez tega. Ob vztrajnem delu
aktivnih vodstev krajevnih skupnosti
in skupin občanov je bilo lansko
leto asfaltiranih skupno nekaj nad
10 kilometrov cest; vnema pa še
raste, le da jo skušajo prav sedaj
načrtno usmeriti in tako doseči več.
Doslej je šest krajevnih skupnosti
izdelalo srednjeročne programe
urejanja določenih krajevni proble-
mov. Ponekod jili ,,tišči" voda,
drugod asfalt, kulturni dom ali kar
vse hkrati. Krajevne skupnosti so
pripravile program svojih potreb in
želja ter vse skupaj tudi finančno
(vsaj približno) kvantificirale. Preve-
rili so tudi že vse možne občinske
vire. Po potrebi bodo posamezne
krajevne skupnosti izvedle tudi
posebne referendume na svojih
območjih. Tako bodo pričeli
krajevne probleme reševati bolj
načrtno.
Letos je v občinskem komunal-
nem skladu celo nekaj več denarja
kot lani, tako je tudi s tem podana
možnost, da bi lahko storili več kot
lansko leto. Posebej močan in
ohrabrujoč pa je „ljudski element",
saj nekateri občani ali skupine
občanov ponujajo milijonske vsote
za ureditev „njihove" ceste. Sodelo-
vanje ljudskih, krajevnih in občin-
skih moči bo tako letos v občini
Ormož omogočilo asfaltiranje na-
slednjih cest: Vitan-Kog-Bajzek,
Ormož-Litmerk-Ivanjkovci, Or-
mož-Hardek-Ormož. Velika Ne-
delja bo letos dobila otroški vrtec in
načrte za vodovodno omrežje
Velika Nedelja-Podgorci. Znane so
tudi že konstrukcije sredstev.
Občani na Kogu in okoliških vaseh
bodo zbrali 130 milijonov, komu-
nalni sklad občine Ormož daje 80
milijonov in delovne organizacije 7
milijonov. Za litmerško cesto dajejo
delovne organizacije 100 milijonov,
občinski sklad tudi 100 milijonov in
občani 40 milijonov. Za cesto skozi
Hardek bodo prebivalci te vasi
prispevali 25 milijonov, delovne
organizacije 8 milijonov ter komu-
nalni sklad občine 9 milijonov. Iz
povedanega sledi, da bo poleg
rednega vzdrževanja vloženo v
rekonstrukcijo cest na območju
občine Ormož skoraj 500 milijonov
starih dinarjev, od tega je dobra
tretjina „ljudske dobre volje", kar je
nedvomno veliko poglavje v zgodo-
vini te manj razvite občine, ki bo s
predvidenimi rekonstrukcijami pri-
dobila skoraj 20 km asfaltiranih
cest.
Napak bi bilo soditi, da se s tem
načrti končajo. Priliodnje leto bo na
vrsti cesta Velika Nedelja-Podgorci
ter Središče ob Dravi-Šalovci in
mogoče še katera druga. Vnema
ljudi je povsem drugačna, kot je bila
pred leti. Že doseženi uspehi so bili
samo tri leta nazaj še neverjetna, za
nekatere fantastična iluzija, ki je že
resničnost. Prepričani smo lahko, da
bo skupna in načrtovana akcija
rodila še več. Potrebna je le
strpnost.
jr
NEZAPOSLENOST
ŽENA
Območje občine Slov. Bistrica
šteje skupno nad 30.000 občanov,
od katerih je 6.510 zaposlenih.
Največ je zaposlenih v gospodarstvu
- 5.420, prek 800 delavcev
zaposlujejo družbene dejavnosti,
okoli 260 pa je zaposlenih pri
zasebnih delodajalcih.
Takšno razmerje zaposlenosti
uvršča bistriško občino na dno
razvitejših občin, pri čemer pred-
stavlja posebno problematiko zapo-
slovanje žena.
Obstoječa industrija obsega naj-
večje število težjih, za ženske
neprimernih delovnih mest. Po
zadnjih ugotovitvah je tako v občini
od skupno 6.510 zaposlenih samo
1.986 žensk. Prav tako neugodno
razmerje pa se kaže tudi na Zavodu
za zaposlovanje v Slov. Bistrici, kjer
je od skupno 449 prijavljenih kar
324 žensk.
Večletna prizadevanja, da bi na
področju zaposlovanja ženske delov-
ne sile v bistriški občini dosegli
pomembnejše izboljšave, niso rodile
željnih rezultatov, kljub temu, da je
sedaj že pričakovati, da bodo v
Poljčanah in nekaj pozneje še v
Makolah odprli obrata, kjer bodo
zaposlili pretežno ženske.
V. Horvat
VIDEMSKI MOST SE NEVARNO MAJE
Bodo Haložani odrezani
od sveta
Prebivalci Vidma pri Ptuju še
nimajo skozi naselje prepotrebnega
asfalta, ki ga imajo že v vseh dmgih
vaseh, imajo pa še problem več, ki
prizadeva predvsem prebivalce Ha-
loz in ne nazadnje tudi tiste ljudi, ki
se vozijo skozi Videm v Trakoščan
in drugam.
Skozi vas teč° reka Dravinja. Čez
njo je seveda most, ki povezuje oba
bregova. Ta most pa se hudo maje.
Posledica tega je, da so komisije, ki
so si most ogledale, postavile na obe
strani mostu, ki je bil zgrajen v času
okupacije ter je v celoti lesene
konstrukcije, table z oznako, da je
nosilnost mostu še samo tri (3)
tone.
Sedaj pa si zamislimo javni
potniški promet prek tega mostu.
Potniki morajo namreč že dalj časa
pred mostom izstopiti, iti čez peš,
nato ponovno vstopiti in nadaljevati
vožnjo proti Ptuju, Mariboru ali v
obratni smeri proti Trakoščanu,
oziroma v Haloze. Naj zapišemo, da
samo prazen avtobus tehta od osem
do devet ton. Torej je že v tem
primeru prekoračena dovoljena
nosilnost za 200 odstotkov. Je
komentar k temu še potreben?
Razumljivo, da šoferji še kljub
majavosti mostu prevažajo potnike v
obe smeri. Mnogi se namreč
vsakodnevno vozijo na delo v Ptuj,
Kidričevo, Maribor in drugam. Kaj
bo, če bo most popolnoma
odpovedal? Ljudje ne bodo mogli
na delo in po vsakodnevnih
opravkih. Prek mostu se namreč
odvija zelo živalien potniški, pa tudi
tovorni promet, saj pehe dnevno
prek tega mostu kar 14 Avtobusov v
obe smeri, da posebnih, izletniških
niti ne štejemo; teh bo v poletnUi
dneh vedno več, saj se bodo pričeli
izleti šolarjev, članov sindikatov itd.
Prav zato most ni samo lokalnega
pomena, ampak je že kar repu-
bliškega značaja. Dokaz temu je
tudi to, da je cesta, ki pelje skozi
Videm, oziroma prek tega mostu,
označena kot republiška cesta.
Brez dvoma tisti, ki so odgovorni
za varnost prometa, ne bodo smeli
več odlagati z rekonstrukcijo mostu,
oziroma je treba pač zgraditi
novega, modeme in trpežne kon-
strukcije. Vsako odlaganje se laliko
hudo maščuje, ker obstoja nevar-
nost, da se bo lepega (ali deževnega)
dne most pod težo tovora'znišil v
reko in žrtve bodo neizogibne. Kdo
bo odgovarjal? Pravgotovo tisti, ki
so dolžni skrbeti za varen promet po
javni, v tem primeru celo republiški
cesti. Prav gotovo pa ni dovolj, da
tisti, ki so dolžni skrbeti za varnost
ljudi in imetja, postavijo pred
nevarnim mostom samo prometni
znak z omejitvijo nosilnosti, kajti s
tem se njihova naloga še zdaleč ni in
ne more končati.
Franjo Hovnik
BISTRIŠKA STEKLARNA V PRVIH
TREH MESECIH
Stalna rast materialnih in drugih
stroškov je odločilno vplivala na
dosežene delovne rezultate Steklar-
ne ,,Boris Kidrič" Slov. Bistrica. V
obdobju letošnjih prvih treh mese-
cev, je kolektiv ustvaril nad
6.755,800 dinarjev celotnega do-
hodka in je tako za 7 odstotkov
pre^gel dohodke v istem obdobju
leta 1973.
V ustvarjanju dohodka so po-
membno vlogo odigrali povečani
materialni stroški, ki so bili za
TOZD Steklarno v odnosu z istim
obdobjem lani, večji kar za 51
odstotkov. Ob tem pa je pomemb-
no, da so v tej TOZD uspeli
izboljšati osebni dohodek zaposle-
nih za 16 odstotkov, kar ob veliki
investiciji, ki v tem času teče, ni
malo.
Že vrsto let posveča ta delovni
kolektiv posebno pozornost izvozni
dejavnosti, ki je usmerjena predvsem
na področja z konvertibilno valuto.
Uspehi niso izostali, saj sedaj že
izvažajo na ta področja 44
odstotkov celotne proizvodnje vi-
soko kvalitetnih barvnih stekel. V
letošnjili prvih treh mesecih so glede
na isto- obdobje lani povečali
izvozno dejavnost za nadaljnje tri
odstotke.
Doseženi rezultati v prvem
tromesečju letošnjega leta pomenijo
zaposlenim v bistriški Steklarni
vzpodbudo za še večje delovne
uspehe, za katere se morajo
zavzemati prav sedaj, ko je kolektiv
v polnem zamahu večmilijonske
investicije izgradnje novih proizvod-
nili prostorov za izdelavo svetlobnih
teles.	V. Horvat
Blagovni promet pod poprečjem
v novi prodajalni Elektrotehne iz
Ljubljane v Ptuju ne teče prodaja po
predvidenem planu, temveč je celo
pod poprečjem. Vzrok za takšno
stanje v najbolj založeni prodajalni
elektrotehničnega materiala v Huju
je v preslabi reklami že ob otvoritvi
prodajalne, zaradi česar še vedno
mnogi občani, predvsem okoličani.
ne vedo zanjo. Ljubljanska centrala
se za propagando svoje prodajahie v
Ptuju ne zanima, rezultat tega pa je
le minimalno število kupcev v
omenjeni prodajalni, pa še ti
največkrat vanjo zaidejo slučajno,
to je takrat, ko so obiskali že vse
druge sorodne prodajalne, pa^niso
dobili zaželjenega blaga.
NOVO UPANJE ZA DOM OTROK V DORNAVI
Kot vse kaže, bodo z zbranim
denarjem, ki smo ga zbrali v
lanskem letu ob tednu otroka,
sanirali zavod dr. Marjana Borštnarja
v Dornavi. O tem so se nedavno tega
že pogovarjali na seji izvršnega
odbora republiške skupnosti otro-
ške{5a varstva, kjer so člani
predlagali, da bi naj zbrana sredstva
v višini 673.473 novih dinarjev
namenili prav za sanacijo zavoda v
E)ornavi, kjer imajo svoj dom hudo
prizadeti otroci.
Ker je to denar vseh občin v
Sloveniji, menijo, da bi naj občine
sklenile sporazum za združitev teh
sredstev in tudi republiška skupnost
otroškega varstva se bo na podlagi
tega sporazuma obvezala, da bo
pomagala omenjenemu zavodu, da
bi ga laliko čimprej sanirali ter
usposobili za delo z prizadeto
mladino, ki se tu nahaja skorajda iz
vseh občin v Sloveniji na zdravljenju
in usposabljanju za pridobitno delo.
Ker gre za to, da bi zavod v Dornavi
čimprej sanirali, bo repubhška
skupnost prispevala premostitveni
kredit v višini 800.000 dinarjev,
F. H.
-jEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
stran 5
I^VTVi
Lokacijska razprava za strojnico
HC SD 2 Formin
v Ptuju v Narodnem domu je bila
15, maja 1974 dopoldne lokacijska
razprava, ki jo je sklical republiški
sekretar za urbanizem iz Ljubljane v
zvezi z makrolokacijskim gradbenim
dovoljenjem za izgradnjo strojnice
HCSD 2 Formin.
Enako kot ob lokacijski razpravi
koncem lanskega leta v Narodnem
domu v Ptuju je bilo tokrat v Ptuju
zbranili 25 strokovnjakov, inšpek-
torjev in predstavnikov z vseh
področij dela, ki imajo svoje
pristojnosti, odgovornosti in pravice
pri izgradnjah velikih gospodarskili
objektov kot je HC SD 2 Formin in
drugih večjili gospodarskih objektov
v Sloveniji, v mariborski regiji ter v
občini Ptuj. Tako so bili tokrat
zbrani v Ptuju predstavniki oz.
zastopniki Dravskili elektrarn dipl.
inž. Butinar Vlado, dipl. inž.
Madimir Kovačič, Splošne vodne
skupnosti Drava-Mura Maribor,
Zav6da za urbanizem Maribor, JVG
Ljubljana, elektroenergetski, gradbe-
ni in sanitarni inšpektorji iz
Ljubljane, Maribora in Ptuja,
predstavnik sekretariata za urba-
nizem iz Ljubljane, republiški
urbanistični inšpektor, predstavnik
Elektroprojekta Maribor ter projek-
tanti tesnilnUi sten iz Zagreba in
zastopniki krajevne in va.ške skup-
nosti Gorišnica (Petrovič) in Formin
(Ivanuš) in drugi.
Ta razprava je dala vse potrebno
tolmačenje potreb po makroloka-
cijski odločbi za gradnjo strojnice
HC SD 2 Formin.
Zastopniki krajevne skupnosti
Gorišnica in vaške skupnosti Formin
so tolmačili ob tej priložnosti
zbranim potrebe po ureditvi cest za
časa izgradnje objektov HC SD 2 in
za prometne zveze po končani
izgradnji strojnice ha Forminu. Ob
tej priložnosti jim je bilo tudi
pojasnjeno, da ne bo tekel javni
promet čez Dravo oz. čez kanal po
objektu strojnice, teinveč ob njem
in le v izjemnem primeru čez objekt
strojnice. Obenem je bilo zagotov-
ljeno lokalnim predstavnikom oz.
zastopnikom, da bo zavarovan in
zagotovljen nadaljnji tok Zvirenčine
skozi Formin in da bo imela svoj
pretok skozi strojnični objekt.
Zanimiva razprava je tekla še v
klubu hotela Poetovio Ptuj ob
tolmačenjili predstavnikov urba-
nizma in republiških inšpektorjev o
praktičnili izkušnjali pri izvajanju
določil novega zakona o gradnjdi
ter postopkih pred začetkom
gradenj. Izkušnje investitorjev in
inšpekcij bodo dale koristne pobude
za dopolnitve in izpremembe teh
določil. Razgovor pa je ostal pri
gradnji HC SD 2 Formin, ki bo tudi
pomenila za investitorja, izvajalce in
teren sam, na katerem so objekti te
elektrarne, mnoge novosti, zani-
mivosti in izkušnje v.seh, na katere je
vezan nastanek tega velikega
objekta, zadnjega na sloven.skem
delu toka Drave.
J. V.
Apače:
NOVI USPEHI VASI
Vaščani Apač na dravskem polju
so v zadnjili dveh ali treh letih
.dosegli pri svojili prizadevanjili za
ureditev kraja izredne uspehe, .saj so
poleg asfaltiranja cest v vasi zgradili
tudi nov kulturno prosvetni dom. da
ne govorimo o že prej doseženili
uspehih, ki so vaščanom prinesli
marsikaj novega in koristnega. Sedaj
se je vsemu priključil še nov delovni
uspeh, to je izgradnja lepega
športnega igrišča za rekreacijo starili
in mladili, predvsem po napornem '
vsakodnevnem delu, brez dvoma pa
bo še najbolj služilo mladim, da se
bodo laliko športno izživljali in si
tako nabirali moči za nadaljnje delo.
Ko so končali z deli na ureditvi
kulturno-prosvetnega doma, oziro-
ma dvorane, ki danes že skoraj v
celoti služi svojemu namenu, so se
odločili, da bodo uredili tudi
športno igrišče pred domom. Tako
so z nadaljnjim prostovoljnim delom
in raznimi akcijami asfaltirali teren
za športno igrišče; za odbojko in
morda rokomet, ali še kaj.
Edino kar laliko pri vsem tem
povemo je, da so si vaščani Apač s
takim načinom reševanja določenih
jjroblemov še kako pridobili simpa-
tije drugili vasi, ki si bodo iz teh
izkušenj laliko nabrale marsikaj
koristnega za njihov kraj in njihovo
nadaljnje delo na kulturno-
prosvetnem in športnem področju.
F. MEŠKO
Srečanje domske in ptujske mladine
v Moškanjcih
v soboto, 25. maja bo na letališču
v Moškanjcih osrednja proslava
„Dneva mladosti", ki jo pripravljajo
družbenopolitične organizacije ptuj-
ske občine skupno z aktivom
vzgojiteljev domske mladine iz
Maribora. Svečanost bo povezana s
tretjim srečanjem domske mladine z
območja severovzhodne Slovenije in
računajo,, da se ga bo udeležilo
okrog 1.500 mladiii. Pripravljen je
celodnevni program s kulturnimi in
športnimi srečanji. Poseben program
pripravlja Aeroklub Ptuj, v katerega
bo vključen tudi ogled letal in
vožnja z letali. Iz Maribora bo vozil
poseben vlak, ki bo po vmesnih
postajali v Cirkovcah in Kidričevem
prispel v Ptuj okrog 8. lure in kmalu
nadaljeval vožnjo do Moškanjc,
odkoder se bo vračal ob 17. uri.
Komite občinske konference ZKS
Ptuj in organizacija ZKJ v ptujski
gamiziji JLA pripravljata v okviru
sv^anosti na letališču v Moškanjcili
tudi svečan sprejem nad 60 mladih
- pretežno dijakov in vojakov - v
Zvezo komunistov. Celodnevni so-
botni program v Moškanjcih pomeni
veliko manifestacijo mladih, ne
samo iz ptujske občine, temveč iz
vse severovzliodne Slovenije.
F. F.
Obisk iz Madžarske
v petek jx)poldan je prispela na
prijateljski obisk v Ptuj delegacija
bobiišnice iz Sombatelya na Madžar-
skem. To so bih v glavnem delavci
na področju rentgen^ke tehnike, ki
so s tem vrnih lanskoletni obisk
celjskih, mariborskih in ptujskih
rentgenskih tehnikov na Madžar-
skem.
Gostje so si najprej ogledah muzej
na ptujskem gradu', kjer jih je
pozdravil sekretar občinske konfe-
rence SZDL Ptuj Zvone Masten,
zatem so be od pravih na ogled
rentgenološkeea oddelka in nove
kirurgije bolnišnice dr Jožeta Potr-
ča. icjer jih je pozdravil in jim
zaželel dobrodošhco dr. Mitja Mr-
gole - direktor splošne bolnišnice.
Svoj obisk v ptujski občini pa so
madžarski gostje zaključih z obi-
skom v vinski kleti KK - Slovenske
gorice Ptuj, kjer jim je bila na voljo
poskušnja pristnih haloškili vin.
Gostje so nadaljevah pot proti
Pohorju, kjer so prenočiU v Železni-
čarskem domu. Tam pa so jih
sprejeh njihovi kolegi - rentgeno
loški teliniki iz Maribora.
-OM-
( DOMAČE NOVICE"^
SLABO USMERJANJE PROMETA
Zaradi novogradnje mostov na cesti proti Ptujski gori je izvajalec uvedel
usmerjanje prometa s pomočjo začasnili semaforjev, vendar so ti čestokrat
nepravilno programirani in se dogaja, da gori na obeh straneh luč iste barve,
zaradi česar prihaja do nepotrebnih zastojev, zmede in sporov med vozniki.
PRIJETNO IN POCENI
Sobotni in nedeljski izletniki se mnogokrat ne vedo kam podati.
Letovišče Grad Štatenberg je odprto vse dni v tednu in ker gre, še zmeraj za
izvensezonski čas, nudi gostišče pri penzionskili gostih 10 odstotkov
popusta. Vsako soboto je na gradu tudi glasba in ples ob zvokili ansambla
Solaris iz Slovenske Bistrice.
KRUH ŠELE OB ŠESTIH! - ZAKAJ?
Po novem so prodajalne kruha v Ptuju odprte od 6. do 18.30 ure. Tak
začetni odpiralni čas je silno neugoden za večino delavcev, saj morajo pričeti
z delom prav ob istem času in takg nimajo možnosti kupiti kruha gredoč na
delo. Posebej nerodno je še v tistili delovnih organizacijah, kjer še nimajo
urejene družbene prehrane. Mnogo delavcev zaradi povedanega dnevno
ostaja brez malice, kar vpliva tudi na storilnost. V interesu delavcev bi bilo
primemo, da bi prodajalne kruha odprli vsaj ob pol šestih, če že ne ob petih,
kot je bilo včasDi.
VZTRAJNOST
Prometni znak prepovedi parkiranja pred ptujskim magistratom še
zmeraj stoji, čeprav je bilo na njegov račun v slovenskem tisku napisanili že
mnogo besed. Ptujčani so se očitno nanj navadili, vozniki pa parkirajo svoja
vozila tako, kot pred postavitvijo tega ,,kamna spotike". Ljudje imamo -
tako je videti - včasih radi nesmisle!
6 stran
TEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
Kmetje in lovci bomo
sodelovali
Letošnja zima je bila zelo ugodna in mila. Take zime so redke in imajo
poseben vpliv na naravo. Na nekatere stvari vplivajo dobro, na druge manj.
Posebno ugodno vplivajo na ohranitev divjadi.
Divjad delimo v koristno in škodljivo. Med koristno divjadjo so
najpomembnejše jerebice, fazani in prepeličke. Zadnjih je žal čedalje manj.
Ker spada prepelica med ptice selivke, bomo njihov stalež težko popravili in
tako je vrsta najmanjših poljskih kur ogrožena. Zato jih moramo posebno
varovati med gnezdenjem. Tudi srnjad in zajci močno občutijo vpliv zime.
Letos je divjad ugodno prezimila. Zato je spomladanski stalež dober.
Prvo leglo zajčkov, ki ga običajno pobere zima, je po večini ostalo. Jerebičji
pari *vO se že razmestili po poljih. Fazanji petelini si v medsebojnih bojih
delijo rastišča, odkoder bodo s svojim svatbenim krikom vsak dan vabili v
goste naokrog razvrščene samice.
Vse je nared za dober razplod in bogato letino. Toda nevarn6sti je še
zelo mnogo. Dve sta lahko usodni, velika deževna mokrota v dobi valjenja in
NEPREVIDNE KOŠNJE, KI UNiCiJO MNOGO GNEZD, jajc in kebčkov.
Mnogo samic, ki zamaknjene v svoje materinstvo, preveč vstrajno obsedijo
na gnezdih, uniči, ali pohabi kosa, POSEBNO ŠE STROJNA KOSILNICA.
Tudi polžaiji in klateči se psi in mačke uničijo mnogo gnezd.
Divjad je nepogrešljiv okras naših lepih polj, travnikov in gozdov. Brez
njih bi bila narava osirotela. Pa tudi velika gospodarska škoda bi nastala, ako
bi izpadel dohodek, ki ga donaša lov. Zavedati se moramo, daje dandanašnji
DIVJAD SPLOŠNO LJUDSKO PREMOŽENJE. POSAMEZEN LOVEC
NIMA NOBENE KORISTI OD LOVA. Nasprotno, lovec ima z lovom velike
izdatke s plačili taks, članarine, orožja, municije in drugo. Nekoč je
ulovljena divjačina pripadala .lovcu, danes si mora lovec zajčjo pečenko
kupiti, pravtako, kot kdorkoli drugi. VSI DOHODKI GREDO V
BLAGAJNO SKUPNEGA PREMOŽENJA. KDOR NENACRTNO
UNICUJE DIVJAD, UNIČUJE SVOJE LASTNO PREMOŽENJE.
Pa bo kdo rekel, zakaj potlej hodite na lov? Saj, to je tisto. Škoraj
nerodno nam je priznati, da smo otročji, da ne bom rekel neumni. To je pač
nekakšna prirojena strast in nagnjenje, ki nas žene v naravo mnogokrat v dež,
blato, sneg in mraz. To je za nas poseben užitek, ki ga razume le tisti, ki je
sam z njim obremenjen. NIKDAR NE STRELJAMO ZATO, DA BI
UBIJALI, NIKDAR ZAPADI KORISTI. Streljamo iz športnih nagibov,
nekako tako, kot nogometaš brca žogo, ne zato, da bi bila brcnjena, temveč
zato, da bi dosegel športni učinek. Odstrelimo le toliko divjadi, da
pomagamo vzdrževati ravnotežje v naravi.
Kako pa mislijo kmetovalci? Da morajo delati za to, da bi drugi imeli
koristi in užitek. In kaka je resnica? Koristi ima skupnost. To smo mi vsi,
torej tudi kmetje.
KAJ PA ŠKODA, KI JO POVZROČA DIVJAD? Lovci moramo
pošteno priznati, da nastaja nekaj škode! Na spomlad, na primer v času
parjenja potrebujejo fazani posebne vitamine, ki se nahajajo v večji količini v
kalečem koruznem zrnu. Zato ga ponekod populijo. Jeseni nastaja škoda na
ajdi in prosu. Fazan pozoblje koruzo, ki je na tleh, ali blizu tal. Toda
OSMUKANI IN OKLJTJVANI STORŽI KORUZE VISOKO NA STEBLIH
NISO GREHI FAZANOV, kot nekateri trdijo. Tako škoda delajo predvsem
vrane in srake, kijih lovci preganjaAio na spomlad z zastrupljenimi jajci in jih
tudi celo leto pridno uničujemo in tako koristimo kmetom. Pokončujemo
tudi lisice, klateče se pse in mačke in tudi s tem koristimo in zaviramo
širjenje stekline itd. Pri preprečevanju škode želimo sodelovati s kmeti.
Imamo na razpolago različna sredstva za odvračanje divjadi.
LOVCI NE DELAMO KMETOM NOBENE ŠKODE! Tudi.
marsikaterega poljskega tatiča smo že presenetili in pregnali. LOVNA
DIVJAD JE TUDI KORISTNA. Posebno fazani uničijo množice škodljivega
mrčesa, jerebičke pozobljejo mnogo plevelnega semenja in tako narava
pomaga sama sebi in divjad izravnava škodo s koristnostjo.
Kaj pa lovska odškodnina? Lovci smo se odločili tesneje sodelovati s
kmeti! Pravično priznavati škodo, ki jo povzroča divjad in .jo v polni meri
priznavati. PROSIMO, NE UNIČUJTE, TEMVEČ ČUVAJTE DIVJAD,
ZAŠČITITE NJENA GNEZDA IN MLADIČE, DA BO NARAVA ŠE
LEPŠA IN BOGATEJŠA!
Začnimo letos kmetje in lovci s skupnim gospodarjenjem! Vse, kolikor
več bomo prigospodarili, bomo odvajali v skupne koristi, n. pr. za izboljšavo
poljskih cest, poti in podobno. Prenehajmo z zavistjo in sovraštvom in
postanimo prijatelji narave in med seboj!	' Dr. Fran Brumen
-jEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
stran 7
Sodelovanje Ptuja pri il. kulturnem
festivalu v Globasnici
v letošnjem II. kulturnem
festivalu v organizaciji Slovenskega
kulturnega društva v Globasnici je
sodelovala tudi DPD „Svoboda"
Ptuj s svojim Lutkovnim gledali-
ščem in z Ansamblom moderne
zabavne glasbe „Petovio" Ptuj v
programu festivala, ki je bil v dneh
od 1. do 5. maja 1974. S koncertom
domače zabavne glasbe je gostoval v
Globasnici ob tej priložnosti tudi
narodno zabavni ansambel Toneta
Kmetca iz Ptuja.
Za začetek prireditev je bila
dramska predstava „Mrtvi kurent",
ki jo je pripravila dramska skupina
Slovenskega kulturnega društva v
Globasnici, režirala pa Anita Hudi.
V četrtek, 2. maja. zvečer je bila
diskusija o kulturno-fK)litičnem delu
koroških Slovencev glede na rezul-
tate predhodne uspešne ankete med
1.000 koroškimi Slovenci. Dva
zaporedna dneva, 3. in 4. maja, so
gostovah Ptujčani in na slavnostni
prireditvi 5. maja pa so nastopali
zbori s Koroške in Slovenije,, na
večerni plesni zabavi pa je igral
narodno zabavni ansambel „ Planin-
ski instrumentalni kvintet KPD
Zasip" z Bleda. Med zbranimi
Slovenci so bili tudi lokalni upravni
in politični predstavniki.
Kot 42. uspela točka iz
obširnega programa uspešnega dela
SKD Globasnica v časi) od 6. 1.
1973 doslej je bil II. kulturni
festival. To so bili dnevi in večeri
nastopov in srečanj pevskih zborov,
igralskih skupin, ansamblov in godb,
domačih prireditev in gostovanj,
obiskov in vrnjenih obiskov iz vseh
strani Slovenije in potem tudi
vračanja obiskov iz Globasnice in
okolice. Med imeni nastopajočih in
gostujočih se večkrat ponavljajo
imena Ptuj, Cirkovce, Kidričevo,
Gorišnica med imeni nastopajočih iz
Ljubljane, .Mežice, Gorij, Maribora,
Raven, Radovljice, Prevalj in
Varaždina, več pa je tudi imen
krajev po Sloveniji in po avstrijskem
Koroškem, kjer je gostovalo Sloven-
sko kulturno društvo iz Globasnice.
Na diskusijskem večeru o
kuiturno-političnem delu koroških
Slovencev je predočilo zbranim
SKD Globasnica vso svojo dejavnost
in pozornost organizacij in društev
iz sosednje Jugoslavije, zlasti iz
matične Slovenije v lanskem in
letošnjem letu z izmenjavo kultur-
nih stvaritev, potrebnih v oporo
koroškim Slovencem v zamejstvu pri
vsakdanjem delu in v nenehnem
boju koroških Slovencev za uveljav-
ljanje svojih pravic v avstrijski
državni skupnosti. K vsemu temu pa
so bile zelo zgovorne tudi
ugotovitve iz ankete o ocenah in
delu Slovenskega kukurnega društva
v Globasnici s priznanji zanj in
novimi spodbudami.
Z nasto{»ni lutkovnega gleda-
,lišča iz Ptuja je imelo nad 300 otrok
iz Globasnice in iz okoliških krajev
prijetno popoldne. Lutkovna sekcija
„Svobode" iz Ptuja, ki jo vodi Lidija
Koltak, igrajo pa Dragica Bernhard,
Elfrida Frank, Silva Belovič, Stane
Vičar, Andrej Tkalec in Darko
Divjak, je uspešno opravila tudi
tokrat svojo nalogo. Razveseljivo je,
da je pripekala z avtobusom
učiteljica Marija Ojcl na predstavo
84 otrok iz kraja Božji grob in iz
drugih krajev na avstrijskem Koro-
škem. Poleg šopka in priznanja ter
pohvale SKD Globasnica je dobila
sekcija za spomin eno izmed del
amaterjev umetnikov, ki so razstav-
ljali ob festivalu svoja dela in sicer
mladi Helmut Blažej, Albert Krajger
in Stanko Sadjak.
Tudi koncert moderne zabavne
glasbe v izvedbi Ansambla moderne
zabavne glasbe „Petovio", ki ga vodi
glasbenik Tone Horvat, pevec
popevk Žane Repič, je izpolnil med
zbranimi poslušalci in gledalci vsa
pričakovanja in dobil v zahvalo za
uspeh večer poleg šopkov tudi eno
izmed razstavljenih del domačih
mladih amateijev umetnikov.
V imenu SKD Globasnica se je
zahvalil gostujočim iz Ptuja in
„Svobodi" Ptuj ter Temeljni
kuhurni skupnosti Ptuj domačin
Jože Hudi, ki je izrekel Ptuju
priznanje, da je' pripomogel lani in
letos do mnogih uspelih prireditev v
Globasnici s svojimi kulturnimi
kapacitetami iz Ptuja in iz predelov
ptujske občine. Andreju Fekonji,
predstavniku TKS Ptuj je tudi
izročil šofJek in umetniško delo z
razstave.
SKD Globasnica ima tudi za
naprej bogat program dela ob opori
in sodelovanju iz matične Slovenije
in tudi vnaprej mu bo Ptuj v trdno
oporo.
J. V.
Pred kratkim se je vrnila iz
potovanja skupina s približno 100
mladimi Bistričani, ki so obiskali
Zagreb Jn nato prek Slavonskega
broda. Županje ter Brčkega odpoto-
vali v Tuzlo, kjer so si ogledah
mesto in prenočih. Naslednji dan so
se odpeljali v Sarajevo, kjer jih je
pričakala skupina članov Počitniške
zveze. Skupno so si ogledali
najpomembnejše znamenitosti me-
sta, med temi tudi kraj atentata na
Franca Ferdinanda in še mnoge
druge zanimivosti.
Osnovni cilj potovanja je bilo
srečanje z dijaJci gimnazije za letalce
»Maršal Tito" v Mostarju. Tu so v
sproščenem razgovoru spoznah
njihovo življenje in delo, srečah pa
so se tudi v malem nogometu.
Zaradi pomanjkanja časa so morali
preložiti druga športna srečanja, saj
50 udeleženci tega prijateljskega
srečanja sklenili, da se bodo kmalu
zopet videU. ^
Se isti dan je mlade Bistričane
vodila pot ob lepi reki Neretvi vse
do njenega izhva v moije, do Ploč in
nato še po jadranski magistrah do
Splita, Trogira in Šibenika, kjer so
se ustavili v domu Počitniške zveze.
Najprej večerni, nato pa ' še
naslednje jutro dnevni ogled mesta,
je pomenil za mlade iz občine Slov.
Bistrice novo doživetje, ki so ga
izpolnili z zabavnim večerom.
Slapovi Krke so bili prva postaja
na njihovi poti proti domu. Kraje ob
jadranski magistrah ter Gospič in
Karlovac so si ogledali samo bežno.
Domov so se vrnih bogati novih
spoznanj o naši domovini, predvsem
še z močnimi vtisi srečanja z gojenci
letalske šole v Mostarju in bivanju v
počitniškem domu FSJ Sibenik.
Mnogi med njimi so sklenili, da se
bodo v poletnih mesecih, ponovno
podali na to pot.
S posebno pozornos^o so si mladi ogledali v Mostaiju nekatere
dosežke na področju letalstva.	Foto in tekst Viktor Horvat
V prostorih kluba mladih je na
predlog študijske komisije organi-
zirala občinska konferenca klubov
OZN Ptuj prejšnji četrtek srečanje
Idubovcev iz osnovnih šol Toneta
Žnidariča Ptuj, Franca Osojnika
Ptuj, ter osnovne šole Leskovec.
Glavni namen tega srečanja je bil, da
se klubovci med seboj spoznajo in
seznanijo z načini dela v posa-
meznih klubih.
Mladi klubovci so pripravili tudi
krepak vsebinski del srečanja.^ Član
krožka OZN na OS Toneta Žnida-
riča je pripravil referat na temo
„Problem kurdov v Iranu." Članica
krožka OZN na osnovni šoh Franca
Osojnika je pripravila referat o
dogodkili v Cilu. Predstavnica kluba
OZN na osnivni šoli Toneta Žnida-
riča je razinišljala o francoski
predvolilni kampanji, medtem ko se
je predstavnica kluba OZN iz
osnovne šole Franca Osojnika lotila
enega najbolj perečih vprašanj -
cona B in dogodki v Italiji.
diskusiji, ki praktično sploli ni bila
potrebna, saj so bili referati priprav-
ljeni skrbno in dovolj /govorno, je
mlade zanimalo predvsem stališče
naše vlade do tega ali onega
vprašanja ter jiolitičnega stanja,
hkrati pa so ostro obsodih vse tiste
mračne sile, ki zavirajo razvoj
napredno mislečih množic ter tiste,
ki imajo slast po tuji /emlji. Za
konec je predstavnica Kluba OZN
na osnovni šoh Leskovec pri Ptuju
prebrala protestno pismo, ki sO ga
poslah na izvršni svot in v katerem
obsojajo politiko italijanske vlade
ter italijanskih neofašistov.
Zadnja točka dnevnega reda je bii
ples.
-OM-
Foto: M. 0/mcc
8 stran
TEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
Kako do 5.000 litrske cisterne
GASILEC JE ČLOVEKU - ČLOVEK
Predstavniki 22 gasilskili dru-
štev območja gasilske zveze Ormož
so se prejšnji teden v nedeljo zbrali
na svoji redni letni konferenci ter
analizirali svoje delo in uspehe v
lanskem letu.
Predsednik OGZ Ormož Fran-
ček Pučko je že v svojem uvodnem
poročilu podčrtal izjemen pomen
gasilskega dela in prizadevanj v
lanskem letu ter posebej poudaril
pomembno sodelovanje gasilcev pri
prireditvah ob 700-letnici Ormoža.
Lansko leto so tudi drugič
praznovali svoj Dan gasilcev, ki je
združen z prireditvami ob dnevu
vstaje slovenskega ljudstva. Po
besedali predsednika združevanja
teh praznikov ni slučajno. ,,Po
štiriletni epopeji revolucije s katero
je nastala neodvisna in sedaj z novo
ustavo še enkrat potrjena slovenska
država, čutimo obvezo, da našo
gasilsko zvezo usposabljamo, oprem-
ljamo in organiziramo tako, da bo
pomemben družbeni in gospodarski
dejavnik ter učinkovit člen sploš-
nega ljudskega odpora." Delo
gasilcev pa mora biti usmerjeno tudi
v strokovno usposabljanje, da bodo
lahko izpolnili vse obveznosti do
družbe in vsem delbvnim ljuderri
zagotovili varnost.
V ormoški občinski gasilski zvezi
so zadnje leto zelo zadovoljni z
izrednim in močno razgibanim
delom društev. Skoraj vsa GD imajo
že avtomobUe, večina tudi dobro
gasilsko opremo, precej pa je tudi
novih motornih brizgaln. Tri društva
se pripravljajo na gradnjo gasilskih,
oziroma kulturnih domov. Gradila
bodo z lastnimi sredstvi, udarniškim
delom ter ž gasilcem vedno
naklonjeno ljudsko pomočjo. Tako
razgibano delo društev je v gasilske
vrste pripeljalo tudi precej mladine s
čemer so v ormoški občini še
posebej zadovoljni. Spodbudno je
tudi, da ta priliv novili moči ne stoji
ob strani temveč se izobražuje, dela,
vadi in tekmuje. Ob koncu lanskega
leta so gasilska društva OGZ Ormož
štela skupno 883 članov, od tega je
bilo 715 moških in 168 žensk.
Mladincev je 89, pionirjev pa 110.
Posebno poglavje pri delu vsake
organizacije in tako tudi društev
OGZ Ormož je vprašanje finančnih
sredstev. Največ denarja si društva
za svojo dejavnost varovanja druž-
benega premoženja pridobijo z
veseličarstvom. OGZ ima premalo
sredstev, da bi lahko vsem
pomagala, vendar tu in tam
primakne ,,kakšen dinar" za nakup
tega ah onega. Vseh potreb pa še
zdaleč ne more kriti. Lanskoletne
izkušnje so pokazale, da bi bilo
nujno nabaviti 5.000-litrsko cister-
no, saj je uspešnost gašenja v nekaj
primerili zmanjšalo prav pomanj-
kanje vode. Tako velikega nakupa si
ne more sedaj „privoščiti" nobeno
gasilsko dništvo, zato je padla ideja
o združevanju sredstev ter da OGZ
večino letošnje dotacije vloži v ta
nakup. Ob tem so padli očitki na
račun gasilske zveze Slovenije, ki je
lansko leto in tudi letos izpustila
možnost organizirati se kot samo-
upravna interesna skupnost, saj bi
na ta način laliko zbrali mnogo več
sredstev. Lep primer temu služita
TTKS in TKS, ki bosta v novem
sistemu financiranja splošne in
skupne porabe dobili izdatnejša
sredstva za svojo dejavnost. Kljub
pomanjkanju denarja bodo gasilci
OGZ Ormož dobili potrebno
cisterno. Razumljivo, na že znan in
utrjen način - najeli bodo posojilo
ter sami stegnili pas in dali od
svojega.
V 700 let stari zgodovini Ormoža
in drugih krajev te občine ima
gasilstvo nedvomno izredno po
membno in častno vlogo. Na
območju občinske gasilske zveze je
mnogo društev, ki so že praznovala
50-letne jubileje, redka pa niso tudi
društva z 75 in več leti. V svoji dolgi
in pomembni zgodovini so se
društva in prek njih občinska
gasilska zveza razvila v trdno in
sposobno organizacijo, ki je vselej
opravljala svoje naloge zbrano in
vestno. Gasilci so bili vedno tam,
kjer je bilo treba reševati imetje,
človeka ipd. Predsednik OGZ
Franček Pučko je nekje v svojem
poročilu lepo dejal: „Gasilec je
vedno bil in vedno bo človeku —
človek."
F
O gradnji in sanaciji bolnišnice v Ptuju
Prizadevanja za gradnjo oziroma
sanacijo Splošne bolnišnice Ptuj in
njenih oddelkov segajo daleč nazaj v
obdobje po letu 1945. Prvi načrti so
bili namenjeni izgradnji kirurškega
oddelka zaradi nemogočih razmer,
zaradi prenatrpanosti in starosti
stavbe. Elaborati, ki so bili
pripravljeni leta 1946 pa žal niso bili
realizirani.
Ponovna iniciativa za rešitev
problema kirurškega oddelka je
dobila prve zrelejše oblike v
programu razvoja bolnišnice, ki je
bU izdelan v letih 1963-1964.
Sedaiija gradnja kirurškega oddelka
temelji na programu razvoja bolniš-
nice iz tega obdobja. V letu 1969 je
bil program razvoja revidiran v
samoupravnih organih in izdelan v
skladu z navodili republiškega
sekretariata za zdravstvo in socialno
varstvo ter v zvezi s tem izdelan
načrt za izgradnjo kirurškega
prizidka z adaptacijo starega dela
kirurgije, kot prvo fazo razvoja
bolnišnice, v drugi fazi pa
predvideva izgradnjo ambulantno
laboratorijskega bloka.
Investicijski program gradnje in
sanacije bolnišnice v razdobju
1970-75 je obdelan v elaboratu, ki
obsega 62 strani, 15 strani
tabelarnega pregleda, več prilog
sklepov občinske skupščine in
drugih organov ter tlorisni načrt
prizidka k kirurškemu oddelku, kije
predmet izpadnje. Razdeljen je na
poglavja, ki omogočajo seznanjanje
z obstoječim stanjem t er obsegom
in upravičenos^o predvidenih sana-
cij in novogradenj v kratkoročni
dobi v času od 1975 in do 1985.
Iz elaborata pdvzemamo naslednje
ugotovitve: Leto 1315 velja kot leto
ustanovitve ptujskega mestnega
špitala z 12 ležišči. Prva zgradba
sedanje bolnišnice v'Ptuju, la služi
danes kirurškemu oddelku, je bila
zgrajena 1874. leta. Nekaj let
kasneje je bila zgrajena stavba
mestne hiralnice, ki je bila med
drugo svetovno vojno preurejena za
potrebe internega oddelka. Leta
1900 je bil zgrajen infekcijski
paviljon, ki služi še danes svojemu
namenu. Po osvoboditvi je bil leta
1946 dokončan prizidek, zgrajen na
severni strani internega oddelka za
potrebe ginekologije in porodništva,
ki je do takrat bilo na kirurškem
oddelku, in otroškega oddelka. Leta
1958 je bil dograjen manjši prizidek
na južni strani internega oddelka,
kjer je sedaj centralni laboratorij in
oddelek za transfuzijo krvi.
Leta 1966 se je k bolnišnici
priključila takratna specialna bolniš-
nica za TBC v Ormožu kot njen
novo ustanovljen psihiatrični odde-
lek. S tem je dobila bolnišnica
dokončno obliko in ima sedaj 475
postelj, od teh je 365 standardnih. Z
rastjo medicinskega dela se je kazala
vedno večja potreba po rasti
tehničnih služb, zlasfi pralnice,
kuhinje in centralne kurjave, kar je
bilo večkrat rekonstruirano, vendar
zaradi pomanjkanja sredstev nikoli
dokončno urejeno. Zaradi tega je
stanje, zlasti na kirurškem oddelku,
do danes nespremenjeno kljub
temu, da je že leta 1947 takratno
ministrstvo za zdravstvo priskrbelo
načrte za gradnjo tega oddelka.
Drugi poskus realizacije je bil
izvršen pred ukinitvijo mariborskega
okraja, kar pa prav tako ni bUo
realizirano.
Leta 1964 je bil izdelan program
za izgradnjo splošne bolnišnice po
fazah, ki je bil kasneje revidiran in
se je začel realizirati jeseni 1970.
leta, s pričetkom gradnje prizidka h
kirurškemu oddelku.
Razvojni program splošne bolniš-
nice v Ptuju je bil prvič usklajen z
razvojnima programoma splošnih
bolnišnic Maribor in Murska Sobota,
1. oziroma 9. junija 19/0 ter drugič
z istima bolnišnicama in bolnišnico
v Slovenj Gradcu 27. julija 1971. V
drugem usklajevanju so bile usklaje-
ne vse posteljne kapacitete posamez-
nih oddelkov med seboj in glede na
republiške normative z ozirom na
posamezni in skupni gravitacijski
okoliš.
Po republiških normativah in po
razvojnem programu Splošne bolniš-
nice Ptuj, naj bi ptujska bolnišnica
imela skupaj 530 do 550 postelj,
upoštevajoč psihiatrični oddelek v
Ormožu, ki je sestavni del SB Ptuj.
Po obeh normativah naj bi
posamezni oddelki SBP imeli
naslednje število postelj: kirurški z
ortopedskim 104-114; intemistični
94-100; infekcijski 22-27; gineko-
loško-porodniški 70-100; pediatrič-
ni 43-60 in psihiatrični v Ormožu
160-190 postelj. Skupaj torej 531
do 553 postelj. Obširneje je v
investicijskem programu opisano in
ocenjeno izredno težko stanje
kirurškega oddelka, kakšen je
higienski in funkcionalni standard,
njegova opremljenost, zasedenost s
strokovnimi kadri ter opisano stanje
centralne kurjave. Kot priloga je k
programu priložen še zapisnik o
sanitarno inšpekcijskem pregledu
SBP z dne 23. in 24. nov. 1970, ki
težko stanje kirurškega oddelka
podrobneje analizira.
Investicijski elaborat se sicer
nanaša predvsem na 1. fazo gradnje,
ki na osnovi proučitve daje
poudarek tistim delom bolnišnice,
ki so najbolj insukicientni in so že
bili predmet negativne ocene s strani
pregleda republiškega sanitarnega
inšpektorata Med najbolj insufi-
cientne dele bolnišnice sploh pa po
dosedanjih izkušnjah in pri ocenje-
vanju v zvezi z verifikacijo bolnišnic
je bilo ugotovljeno, da so predvsem
kirurški oddelki ter posebej njihovi
funkcionalni elementi, kot operacij-
ski blok, enote za intenzivno nego
in terapijo, sterilizacija itd., popol-
noma zastareli.
(Dalje prihodnjič)
-jEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
stran 9
Prenovljen obrat: boljši delovni pogoji
Po več letih prizadevanj in želja
bo okoli 230 zaposlenih v TOZD
Steklarna Slov. Bistrica letošnje
poletje svobodneje ,,zadihalo". Te
dni nanireč pospešeno opravljajo v
bistriškem obratu Steklarne po-
membno in po obsegu veliko
rekonstrukcijo celotnega proizvod-
nega procesa.
Dosedanji stari, tesni in za
uspešno proizvodnjo neracionalni
prostori se bodo umaknili novim,
prostornim in svethm, predvsem pa
neprimerno boljšim proizvodnim
dvoranam. To je zasluga vseh članov
kolektiva, ki sO več let zavestno in
vztrajno CKivajali del sredstev za
lepšo prihodnost. Gospodarsko
stanje nalaga kolektivu, ki se je
odločil za tako veliko investicijo, še
posebno naiogo, ki je v tem. da
zaposleni kljub velikim vlaganjem v
širitev ne občutijo tega preveč pri
nagrajevanju. Tu je potrebno
povedati, da jim je do sedaj več ali
manj usi')elo» saj je poprečje
osebnega dohodka iz preteklega leta
ostalo nespremenjeno in znaša okoli
2.300 dinarjev.
V TOZD Steklarna Slov. Bistrica
bodo še nadalje ostali pri izdelavi
visoko kvalitetnih barvnih steklenih
izdelkov, predvsem svetlobnih te-
lesiii. Tudi način proizvod.nje bo
Ostal ročni, /a kar so se v
dolgoročnem programu razvoja tega
kolektiva odločno izrekli.
S pridobtvijo novih prostorov
končnih izdelkov, krajšo pot
transporta (notranjega), povečalo pa
se bo tudi število zaposlenih za
okoh 100.
Novi način topljenja stekla v
kadniii pečeh bo omogočil tudi delo
v treii m dveh izmenali tako pri
pečeli kakor tudi ostali proizvodnji.
Manjše pa bodo tudi kohčine
odvajanja škodljivih plinov, ki so pri
sedanji obliki topljenja stekla, na
mazutno gorivo, predstavljali strup
za okolje in povzročali negodovanja
okoliških stanovalcev.
Stalen porast cen gradbenega
materiala in storitvam prinaša tudi
temu kolektivu, ki se je v času
investicije srečal tako še z novimi
težavami. Od predvidenih
22.000.000,00 din, kolikor naj bi
investicija veljala po predračunu,
sedaj že predvidevajo, da bo znašala
okoh 30 milijonov dinarjev.
Po predvidevanjih bo poskusna
proizvodnja stekla v novih prostorih
v mesecu septembru letos, do konca
leta pa bi morala proizvodnja že teči
povsem nemoteno. Novi porizvodni
prostori bistriške Steklarne. Svetlej-
ša prihodnost zaposlenih je tudi
pomemben prispevek v razvoju
bistriške občine.
Foto in tekst V. Horvat
MAKOLE
V	13 naseljih Krajevne skupnosti
Makole si tudi letos zelo prizadevajo
kar najbolje usposobiti prevoznost
cest. Razen nekaj metrov asfaltirane
ceste v središču Makol so vse ceste
makadamske in tako niso odporne
pred številnimi nalivi in težkimi
vozili, ki se vse pogosteje pojavljajo
na teh cestah. Tako morajo krajani
vsako, leto organizirati akcije za
obnovo cest.
V	ta namen je letos Krajevna
skupnost zbrala komaj 2 stara
milijona dinarjev, kar še zdaleč ne
zadošča za kritje potreb pri urejanju
krajevnih cest, zato so se krajani
odločih zbrati del sredstev še s
samoprispevkom. Skupno jim je
uspelo zbrati tako še dodatne 4
milijone dinarjev. Z zbranimi
sredstvi in sredstvi krajevne skupno-
sti ter prostovoljnim delom jim je
tako tudi letos uspelo urediti ceste.
Posebno pozornost so posvetih
čiščenju odvodnih jarkov in gramo-
ziranju cest. Prebivalci KS Makole
pa v največ primerih tudi sami
vzdržujejo veliko število mostov in
brvi prek Dravinje in Ložnice.
V. Horvat
Tekmovanje podmladkarjev RK
Tudi letos sta občinski odbor
Rdečega križa Ormož in Zveza
prijateljev mladine ob sodelovanju
občinske konference ZMS Ormož
pripravili uspelo tekmovanje pod-
mladkarjev Rdečega križa na
osnovnili šolah v občini.
Tekmovanja, ki je bilo v Mestni
grabi v Ormožu so se letos udeležile
vse šole s po dvema ekipama.
Pionirji so pokazah, da so
pripravljeni nuditi prvo pomoč.
Pokazali so tudi veliko znanja in
spretnosti.
Rezultate tekmovanja, ki je bilo
sestavljeno iz praktičnega in teore-
tičnega dela, sb objavih pred
skupnim kosilom za vse tekmovalce
v ormoškem hotelu. Zmagala je
skupina osnovne šole Ormož I, pred
ekipo 0§ Ormož II ter ekipo
osnovne šole Miklavž I.
Tekmovanje so strokovno vodile
medicinske sestre ormoškega zdrav-
stvenega doma in bolnišnice, ki so
tudi sicer pionirje pripravljale in
poučevale v nudenju prve pomoči.
jr
Pionirji in pionirke - podmladkaiji Rdečega križa - pri reševanju
testov v ormoški Mestni grabf.	Foto: J. RAKUŠA
TEKMOVANJE ŠOLSKIH EKIP PRVE
POMOČI
V nudenju prve pomoči so se posebej izkazale ekipe osnovnih šol.
Občinskega tekmovanja ekip prve
pomoči iz osnovnih in srednjih šol
ptujske občine se je udeležilo 15
ekip. Tekmovanje je bilo v soboto
pri osnovni šoh Toneta Žnidariča v
organizaciji občinskega odbora Rde-
čega križa, oddelka za narodno
obrambo, društva prijateljev mladi-
ne in OK ZMS Ptuj.
Med ekipami srednjih šol je
zmagal Šolski center za kovinsko
stroko, sledi druga ekipa ptujske
ekonomske srednje šole m prva
ekipa ESŠ.
V konkurenci ekip iz osnovnih šol
je zmagala tretja ekipa osnovne šole
Franca Osojnika, sledita dmga ekipa
osnovne šole Toneta Žnidariča,
tretja pa je bila druga ekipa osnovne
šole Franca Osojnika.
Zmagovalni ekipi šolskega centra
za kovinsko stroko in osnovne šole
Franca Osojnika bosta tekmovah na
repubhškem prvenstvu ekip prve
pomoči, ki bo prihodnji mesec v
Beli Krajini
Ekipam je podelil pokale in
priznanja dr. Aljoša Planinšek,
predsednik ocenjevalne komisije.
10 stran
TEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
O destrniških lovcih
Rogozniška dolina je bila
pravzaprav spočeta v nederjih
selškega gričevja, Zaradi prirodnega
nagona se je zleknila proti vzhodu
Janeževcev, kjer se je v polkrožnem
loku sprostila v odprto kotanjo. Na
severu se je zarila ob vznožje
destrniškega pobočja, nato pa seje z
lalikoto zvalila na hrbtno stran
drstelskega slemena, ki dvoji
pokrajino v Potrčevino in Murkov
svet. Sredi tega ralilo nagubanega
mozaika sem se pred časom znašel
Pred menoj se je razlil v podobo
nepozabnega doživetja. Brezov log
— pritrjen na samotno jaso, se mi je
zdel kot zhtina naravne fantazije;
neliote sem začutil razposajenost
prirodnega navdiha, pritajene moči
in sproščenosti. Vsa priroda se mi je
zdela zlikana in umita, zato me prav
nič ne čudi, če si je zelena
bratovščina poiskala svoje zavetje
prav v senci samozavestnili brestov,
nežnili brez in v bližini naivne
divjadi.
Naravnost drzna je bila zamisel
postaviti lovski dom v takih
finančnih okoliščinali, kot se je
naliajala družina. Tudi pogoji, s
katerimi so se lovci morali soočiti,
so bili težko sprejemljivi. O nujno
potrebnem domu, ki velja za enega
najlepših arhitektonskih projektov v
občini, se je precej šušljalo, točneje
pa niliče ni vedel povedati. Zato
smo se našh trije radovedneži:
Slodnjak, Šneberger in jaz in se
tistega popoldne lotili poizvedo-
vanja. Mahnili smo proti Drstelji,
kjer smo lovske brate zalotili v
najboljšem razpoloženju.
- Tov. VF.LA, vi ste predsednik
destrniškega lovstva. ProsU bi vas, če
bi bralcem TEDNIKA predstavili
vašo zeleno družino.
Lovsko društvo oziroma družina
jc bila ustanovljena leta 1946. Bil
sem soustanovitelj. Družina je štela
takrat 10 članov. Lovili smo čisto
„po domače", dokler nismo dobih
navodil od okrajnega vodstva.
Družina je sčasoma narasla na 28
članov.
-	Recimo, da bi nekdo rad postal
vaš član, kakšne pogoje mora
izpolnjevati?
Zelenček mora biti dve leti
pripravnik - seveda brez ,,puekše".
Hoditi mora redno na lov. Nato
mora opraviti izpit o lovskih
veščinah. Po starem običaju sledi
krst, ki pa ga marsikdo s težavo
,,prenese". Vsak novi član bi naj bil
iz neposrednega revirja, ni pa pogoj.
-	Kako je z vzdrževanjem
divjadi?
Letos je bilo zelo ugodno, ker
nam je zima bila naklonjena. Zajci
in srnjad ni bila ogrožena.
-	Se vam zdi, da so revirji v
okolišu Destrnika glede na konfigu-
racijo in prisotno floro dovolj
ugodni za ohranitev divjadi?
Revirji so .sicer ugodni, vendar
domače živali in zlasti kemična
sredstva kvarno vplivajo na divjad.
Predvsem zajci so pričeli vidno
upadati, zato smo se z lovci
Trnovske vasi in Juršinc dogovorili,
da zajca kakšno leto ne bomo
streljali.
-	Gotovo vam občasno kak divji
lovec bodisi iz sle po lovu ali pa celo
iz objestnosti povzroči škodo.
Kakšne so posledice divjega lova?
Divji lovec nima posluha za
naravo. Njegov poseg v naravo je
protizakonit in pušča za seboj
sledove brez srčne kulture. Zato bi
morali že v šoli opozarjati mladino
na pomen gozdnih prebivalcev.
Vsako nenačrtno spotikanje ob
divjad, utegne porušiti tisto ravno-
težje, ki je v danih primerili
odločilno za nadaljnjo rast.
-	OTMAR SIMONI C je upravnik
Lovskega doma. Povejte nam, kdo je
bil iniciator za gradnjo tega doma?
Pobudnik je bil tov. Vela pa tudi
ostali člani.
-	Dom ima sicer dovolj
eksponentno lego? Morda bi nekje
na liribu prišel bolj do izraza?
Tudi o tem smo razmišljali,
vendar je na to odločitev vplivalo
več faktorjev. V mislih imam
finančne razmere in predvsem
dejstvo, da dom spada v osrčje
gozdnega kraljestva. Seveda je bilo
treba upoštevati tudi lokacijske
prednosti.
-	Dom je zelo prostoren. V
kak.šne namene pa bodo prostori
služili?
Za interne potrebe družine in
evenmelno za turistične prireditve.
-	S kakšnimi težavami ste se
srečevali v času gradnje?
Ker ni bilo denarja, smo morah
sami opraviti nad štiri tisoč
prostovoljnih ur. Nekaj so sicer
domačini pomagali, zlasti i lesom,
drugače pa smo vsa ostala dela sami
opravili.
-	KONRAD BFZJAK je blagajnik
družine. Povedal je:
Steber naše organizacije in dela je
Konrad Vela. Načrt doma in zamisel
je plod njegove ambicije, s tem je
marsikaj bilo p rili ranjen o. Izdatki za
dom so znašala 76.963,55 dinarjev, v
resnici velja dom okrog 20
milijonov. Družina se vzdržuje z
lastnimi sredstvi.
- FRANCE K MURKO je gospo-
dar. Njegova naloga je, da vodi
evidenco odstreljene divjadi in
odgovarja za premoženje:
Zanimivi so podatki lanskoletnih
Biti lovec pomeni ohranjati
lovsko ,,kondicijo", zato družina
priredi dvakrat na leto tekmovanje
v streljanju na golobe. Kdor ne
zadene, ne sme iti na lov srnjadi.
Letos se je odrezal kot najboljši
strelec dipl. veterinar Marjan Ceh.
Po sorazmerno dolgem kram-
ljanju so nas lovci pogostili, nato
smo se z levo roko pozdravili in
poslovili. V imenu časnikarskega
teama se vsem sodelujočim lepo
zalivaljujem.
Markež
Ribiška družina Ptuj je' pred
kratkim pripravila družabni večer za
svojih 12 „najstarejših" ribičev, ki
so včlanjeni že od vsega začetka
organiziranega ribištva pri nas.
Lojze Mikša, sedanji predsednik
ribiške družine xiaj: „Na predlog
upravnega odbora smo sklenili te
naše očete ribištva povabiti skupaj,
da nam povedo, kako je bilo nekoč
z ribištvom, glavni namen pa je bil
seveda ugotoviti, na podlagi zapisni-
kov in pričevanj, pravi začetek in
nadaljnji razvoj ribištva na našem
območju. Povabih smo 12 takšnih,
ki so nam povedali in dokazali
dovolj zgovorno, kako je bilo s
prvimi zametki ribištva. Njihovi
spomini segajo tudi v čas pred II.
svetovno vojno, v staro Jugoslavijo,
celo kako je bilo v času okupacije so
nam znali povedati. Zato smo
prepričani, da ne bomo pogreših in
lahko mirne duše letos slavimo
25-ietnico obstoja.
Proslavo bomo piipravili nekje
mesece junija. Po vsej verjetnosti bo
na podlehniškem ribniku, ki smo ga
dobili v upravljanje pred dvema
letoma in sedaj skrbimo zanj in ga
obnavljamo. Resno se ukvarjamo
tudi z mislijo gradnje rekreacijskega
centra ob ribniku, predvsem za nas
ribiče. Upamo, da nam bo v
kratkem uspelo zgraditi majhno hišo
- nekakšen ribiški dom, kajti sedaj,
ko nam našo Dravo iz dneva v dan
bolj „jemljejo" bodo ribniki naše
edino razvedrilo. Zlasti časi lova na
sulce so za nas minili, z nastankom
akumulacijskega jezera SD II pa bo
izginilo še najmanjše upanje na to.
Sedaj lahko samo še obujamo tiste
prijetne spomine. Tudi v zgornjem
toku bodo ribje steze umetno
prekinjene, tako da se bomo morali
preusmeriti na ribnike. Na proslavi,
ki jo bomo temeljito pripravili,
bomo po vsej verjetnosti razvili
lasten ribiški prapor, kajti zares je že
skrajni čas, da kot 850-članska
družina dobimo to, kar imajo že
povsod drugje številčno manjše
družine."
Zares prijeten večer smo preživeli
v družbi prekaljenih ribičev. Toliko
so znali povedati. Del tega smo
poskušali prenesti na papir, vsaj
najzanimivejše.
Dr. Brenčič, eden izmed prvih
ptujskih ribičev: „Naj se spomnim
mojim mladih let, ko smo pri grofu
Herbersteinu plačali celih 200
goldinarjev za ribičijo. Takrat smo
lovili samo z mrežo, športnega
ribolova ali lova na trnek skorajda
nismo poznah. Pa nič zato, rib je
mrgolelo. Ni verjeti, koliko rib je
bilo včasih v Pesnici, pri pacinjskem
mUnu, pa na sploh so bile reke in.
potoki dosti bolj polni rib, kot so
danes. Bil sem član mariborskega
ribiškega društva. Takrat je veliko
pomenil lov na sulce."
Marko Peklar: „V stari Jugoslaviji
smo bili vsi ribiči jezni na
mariborske sulčarje, ki so hodih po
naše sulce. In nasploh je bila velika
zmešnjava, saj še ribji šport ni bil
dQvolj razvit. Zato smo začeli
razmišljati, zakaj ne bi hodili po ribe
v lastno ribarnico in ne v Maribor.
No, potem nas je zmotUa vojna,
takoj po vihri pa smo začeli resneje
razmišljati. Včasih smo naleteli na
gluha ušesa. Vse pravne posle v zvezi
z ustanovitvijo ribiške zadruge nam
je opravljal Alojz Cafuta, ki sedaj
stanuje nekje v Kopru, sicer pa je
domačin iz Skorbe. Dobfo se
spominjam, ko smo končno le
dosegli svoje. Četrtek je bil, 30.
maja ob 8. uri zjutraj leta 1946, ko
smo imeU v gostilni SLON ustanovni
občni zbor ribarske zadruge za-
porečje Drave. Članarina je bila 500
din. Lovili pa smo lahko v celem
ptujskem okraju in Ormožu. Tudi
tedaj smo lovili z mrežami, kajti šlo
je za konzumno ribo, ne pa za
športni ribolov, kot danes."
Ta zadruga je delovala okoh ffet
let. Leta 1951, ko je izšel zakon o
ribištvu, pa se je preimenovala v
ribiško društvo. Takrat se je tudi
prepovedal lov z mrežami. Tako
smo prenehali z gospodarskim
ribolovom in od leta 1952 začeli z
načrtnim športnim ribolovom. Leta
1962 je dobila ribiška družina Ptuj
svoje pravo ime. Sedaj je včlanjen
vanjo natanko 801 član, s tem, da
postanejo poleti člani tudi pionirji,
- okoh 200 jih je. Ustanovili so tudi
mladinsko sekcijo, v katero se že
prijavljajo prvi mladinci.
Ribiči pravijo, da je bil uspešen
lov na sulcado leta 1945-46, delno
še leta 1947, potem pa je vidno
padal. A vseeno so tu in tam
potegnili na suho kakšnega velikana.
Franc Plajnšek je ulovil 16,5 kg .
težkega sulca in 9,20 kg težko
ščuko. Marko Peklar je ulovil 19 in
pol kg težkega sulca, Maks .Muršec
21 kilogramskega, skratka, srečo so
imeli le redki.
M. Ozmec
-jEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
stran 11
DR. FRAN BRUMEN:
Obolenja arterij
Zelo važno je urediti eventual-
ne motnje v presnovi maščob, kar je
mocoče efektno doseči le s strogo
dieto in skrčenjem količin maščob
in ogljikovih hidratov na 20.
naimani na 25 % celokupno dovolje-
nih kalorij. Še posebno važno je
ura\tsowSi-;nje eventu-
alne sladkorne bolezni in
bolezni KR\'NEGA obtoka.
Pri slednji je treba ravnati previdno,
da zniževanje tlaka nastopa počasi
in postopoma, da ne bi prenagel
padec povzročil trombotičnih kom-
plikacij. v tem smislu je potrebna
pHŽnja ne samo zdravnika, temveč
predvsem bolnika samega.
Kljub opravičenosti mnenja, da
crre v mnogili primerih tudi za
vplivno komponento starostnega
dozorevanja, se vendai zdravljenje s
hormoni ni vselej zadovoljivo
obneslo. Zato je poslej HORMON-
SKA TERAPIJA DOMENA POSE-
BEJ ODBRANIH PRIMEROV, da
bi tako izbegnili nezaželjenim
vzporednim vplivom takega zdrav-
ljenja. Takoimenovana antikoagu-
lantna terapija, s katero skušamo
doseči PREPREČITEV NAG-
NENJA K STRDITVAM KR\T, v
mnogili primerili podaljšuje preži-
vetje daljše dobe bolezni.
DO D.ANE S ŠE. ŽAL NIMA
MEDICINA KONZERVATIVNEGA
VZROČNEGA ZDRAVILA, s kate-
rim bi zmogla uspešno ustaviti, kaj
šele ozdraviti obolenje. Zato iščemo
posebne izhode. Odločitev za način
zdravljenja je odvisna od lokalizacije
in razsežnosti ter kvahtete bolezen-
.skena procesa. Prav tako potrebno
pa je upoštevati ZMOGLJIVOST
KOLATERALNEGA KR\T^EGA
OBTOKA, KI JE ODLOCiLEN
FAKTOR ZA NADALJ^O PRE-
KRVLJENOST PRIZADETEGA
ORGANA.
Ker konzervativni načini zdravlje-
nja niso dovolj efektni in ker je
navadno potrebna hitra pomoč, je
NAJUSPEŠNEJŠI NAČIN ZDRAV-
LJENJA KIRUHŠKI. Nekako do
30 slučajev tega obolenja je -
primernih za operativni način
zdravljenja. Splošno stanje bolnika
in lokalizacija obolenja sta odločilna
za kirurško zdravljenje, ki ga ni
mogoče v vsakem primeru izvesti.
Operativnih načinov in možnosti je
več. Nadomestitev pokvarjenega
dela žile odvodnice s primerno vejo
žile dovodnice lastnega telesa je
navadno uspešna, ker ne nastopijo
reaktivni imunološki procesi, ka-
kršni se pojavljajo v primerih
presaditve iz tujili teles. Dandanašnji
že tudi moderna tehnika izdeluje
nadomestne dele iz primernih
umetnili snovi.
Konzervativni načini zdravljenja
so številni. Vse metode stremijo za
spodbujanjem postranskega nado-
mestnega krvnega obtoka, ki po
o vin kili dovaja kri prizadetim
predelom. Tako uporabljamo že prej
opisani II. stadij, ko se po nekem
določenem naporu pojavljajo znači-
lne krčevite bolečine, SMOTRNO
AKTIVNO VEŽBANJE KRVNO-
OBTOČNEGA SISTEMA z odmer-
jeno hojo, ki povzroča obremenitev
še izpod meje bolečnosti. Bolnik
sam odmeri mejo nastopa krčevitih
bolečin, tako da po ravnem terenu
napravi 60 do 90 enakoodmerjenih
korakov poljubne dolžine v eni
minuti. Izmeri dolžino prehojene
poti do nastopa bolečnosti. Dve
tretjini tako odmerjene poti 1 do
3-krat dnevno 10 do 20 minut hodi'
z namenom obremenjevanja. Vsako-
krat po prehojenih 2/3 napraviti
krajši odmor. Torej obremenjevati
krvni obtok z 2/3 zmogljivostjo 10
do 20 minut z vključevanjem 1 do 2
minutnih odmorov. To je NAJBOLJ
NARAVNA IN NAJUSPEŠNEJŠA
EIZIOTF RAPIJA pri tem obolenju.
Posebne vrednosti je še predvsem
zato, ker se vrši v domačem okolju
in na .svežem zraku, kjer se kri bolje
in izdatnej_e napaja s kisikom in
obnavlja, čimbolj uvežbamo tako
hojo, tembolj sčasoma podaljšujemo
čas vežbanja. Poznamo še več
fizioterapevtskih telovadnih načinov
pa tudi . takih z uporabljanjem
različnili aparatov.
Sledi 6. nadaljevanje in konec.
Stanovanjska gradnja do leta 1975
. v družbenem načrtu Ju20slavije
je predvideno, da bo do leta 1975
pajenih okoh 770.000 stanovanj,
Kar bi pomenilo, da bi se v pet
letnem obdobju stanovanjska iz-
ganja po prebivalcu povečala za 7,8
odstotka, stanovanjska površina po
osebi pa bi znašala 13,7 kvadratnih
metrov.
Leta 1971 je bilo v naši državi
^>042.500 stanovanj s skupno 250
milijoni kvadratnih metrov površine;
Okoli 507.000 gospodinjstev pa ni
imelo lastnili stanovanj.
. Želo nizek standard stanovanj je
imelo v preteklem letu skoraj 13
oastotkov vseh oseb v mestili,
oziroma je bilo nad 8 odstotkov
^^"ovanj v mestili prenaseljenih.
"Krati pa je kar 14 odstotkov
oDcanov v mestih razpolagalo s
stanovanji, kjer je površina po
stanovalcu presegala 20 kvadratnih
metrov stanovanjske površine.
Močno so presegle plan skupne
naložbe za i/gradnjo, vendar pri tem
ni šlo za sorazmerni porast iz-
gradnje, temveč za željo po boljši
opremljenosti stanovanjskih površin,
zaradi česar je v prvem obdobju
med leti 1971 in 1972 stanovanjska
izgradnja celo zaostajala za planom.
Glede na leto 1970 ,se je v
omenjenih dveh letih vrednost no-
minalnih investicij dvignila za 57
odstotkov; istočasno ob visokem
rastu cen stanovanj in gradbenih del
pa je bil realen porast izgradnje le za
19 otlstotkov. Občutno so se v tem
času povečevale naložbe iz zaseb-
nega sektorja, ki so dosegle celo 36
odstotkov, medtem ko so naložbe
družbenega sektoija znašale samo 1
odstotek, čeravno so bile planirane
v višini 5,7 odstotka.
DR. MIRKO VENGUŠT:
Mladi in stari
Pravzaprav smo v medčloveških
odnosili pogosto drug do drugega
krivični. Vsak ima vedno svoj
,,prav", istočasno pa iščemo vedno
krivca in krivdo za neuspeh v
življenju, za osebno slabo počutje,
bolezen in druge neprijetnosti po-
vsod v okolju, v soljudeh, v družbi, v
,,slabi gospodarski politiki" itd,,
pajmanj pa v nas samih. Pričaku-
lema, da se nam bo vse dalo, ne
vprašamo se pa, kaj smo pripravljeni
k temu sami prispevati in žrtvovati.
In često slišimo besede: „0h, ta
mladina!", pri tem pa mimopede
pozabimo, da smo tudi sami bih
mladi, da sami nismo bih nič boljši
in nič slabši, kot je to v glavnem
današnja mladina in daje ta mladina
na splošno dobra in pozitivna, je pa
vseeno nekoliko drugačna. Tisti
nestrpneži, ki ,,kritično" ocenjujejo
in krivijo današnjo mladino za vse,
kar njim samim ne ugaja, bodo torej
storili prav, če se bodo malce
zamislili in najprej samega sebe
kritično obdelali. Vemo pač tudi,
da pravih ,,popolnih svetnikov" med
nami praktično ni. Kritikia seveda
mora biti, le-ta mora biti vsesplošna
in osebna, kajti le tako lahko sproti
odpravljamo vse nepravilnosti, ki so
za znosno in mirno sožitje, delo in
ustvarjanje le v breme, povzročajo
nezadovoljstvo in zavirajo napredek.
Da starejši ljudje radi pozabljajo,
je znano, saj so spominske motnje
v starosti česte. To je že eh razlog
lahko, ki vodi v stikili z mlajšimi in
mladimi kaj lahko do nesporazumov
in konfliktnih situacij, pa naj bo to
sedaj na delovnem mestu ali kje
drugod zunaj. In kako je lepo, če se
.starejši ljudje med seboj razumejo, si
drug drugemu pomagajo, se med
seboj obiskujejo itd., vendar je le vse
to za mirno, zadovoljno in srečno
jesen človeškega življenja premalo.
Za voljo tega ne smemo zanemarjati
odnosov med starimi in mladimi in
zaradi malili stvari med njimi
podirati mostove, nasprotno te
odnose je treba gojiti in plodno
razvijati. Kako naj tu ravnamo, je
vprašanje za sebe, to vprašanje je
zanimivo, delikatno in je vredno, če
o tem razmislimo.
Predvsem se bomo vprašali, kako
vzgajamo naše otroke, kakšni so naši
odnosi z njimi in kaj lahko pričaku-
jemo od njili v starosti. ,,Spoštuj
očeta in mater!" je prastaro nrav-
stveno načelo in zapoved In če je
to zapovedano, pomeni taka zapo-
ved, da gre pri določenem člove-
škem ravnanju ali obnašanju za
nekaj, kar ni samo po .sebi razum-
ljivo. Po drugi strani pa ni nikjer
zapisano ah zapovedano, da morajo
ljudje svoje otroke ljubiti, kajti pri
ljubezni in negi otrok je instinkt,
naravni nagon, tisto gonilo, ki ga
delijo tako živali, kot ljudje. To je
po naravnili zakonitostmi nekaj
samo po sebi razumljivega. Zato
ljubimo svoje otroke, jih negujemo,
dvigamo in usposabljamo, jili razvi-
jamo v koristne člane naše družbe.
Ne, ker to moramo, ampak ker je to
v našo nafavo položeno. Nešteto je
primerov v živalskem svetu, ki jih
lahko občudujemo ,in se na njili
učimo. Levinja npr. usposobi s
posebno ljubeznijo svojega mladiča
za življenje, mladi lev pa gre potem
svojo lastno pot, pozabi na mater,
ne vrača ljubezni, mati levinja pa,
ko obnemore, zapuščena in osam-
ljena pogine nekje v divjini.
Pri ljudeh bi naj bilo to čisto
drugače, kajti skrb in ljubezen
mladih napram starim je nekaj čisto
človeškega in ne nekaj samo po sebi
razumljivega. Zato moramo mlade
na to opozarjati, jili v tem duhu
vzgajati, jih v njihoviii hotenjih,
načrtili, željah, razumeti, moramo
jih po srcu prav usmerjati. Le tako
bodo mladi tudi sami razumeh
starejše in jim v raznili obhkali
vračah tisto, kar so jim starejši in
stari po svojih prizadevanjih, iz-
kušnjali v življenju dajali. Ne mislim
tu na lepe obleke, ure, zlate prstane,
nakit, avtomobile itd., ampak na
tiste človeške vrline in vrednote, ki
človeka plemenitijo, ki človeka
delajo in oblikujejo. Nikakor ne
moremo starejši in stari od naše
mladine nekaj zahtevati, česar ji
zaradi samolastnega egoizma, želje
po uživanju in drugili motivov
nismo bili pripravljeni dati, ah
zaradi človeškili okoliščin nismo
mogli dati in jim nismo dah. Po
vsem delamo torej krivico mladim,
če zaidejo na stranpota in si po
svoje krojijo življenja, kajti pri-
marno niso slabi mladi, ampak
priznajmo, slabi oziroma slabotni
smo mi, starejši in stari, ker se v
takUi primerili nismo dovolj posve-
tili mladim.
Človek je v starosti potreben
pomoči, materialne pomoči in po-
maganja, še bolj je pa ob tem
potreben ljubezni in razumevanja. S
tem, ko mu nudimo topel dom,
obleko, hrano in vse drugo, smo le
delno zadostili njegovim zahtevam
in pričakovanjem. Človek v letih
potrebuje razen tega še toplo
besedo, pogovor, naklonjenost, po-
zornost itd., skratka ljubezen. Do-
bro vemo, da je čustvena sfera pri
ljudeh različno razvita, pri enih bolj,
pri drugili manj in da je pač
prilagojena posameznim značajskim
vrstam. Ene narave zanjo bolj
ljubiti, druge manj, vendar je malo
verjetno, da ne bi recimo otroci, ki
so doraščah in se razvijali v toplem
družinskem okolju, znali v svoji zreh
dobi tega vračati tako ah drugače
svojim pomoči in razumevanja po-
trebnim staršem. Od otrok iz
razbitih zakonov kaj takega verjetno
ne moremo pričakovati, ali vsaj v
večji meri ne. Naše izkušnje, kijih
mladim posredujemo in njihove
lastne izkušnje, ki si jili pridobivajo,
se v doraščajočemu človeku zhvajo
v osebnost. Te izkušnje so pa lahko
pozitivne, ah negativne, zavisi od
okohščin, v katerih se je proces
pridobivanja izkušenj odvijal.
Če sedaj stari ljudje kdaj potožijo,
češ njihovi otroci jili zanemarjajo,
potem se naj vprašajo, kako so sami
skrbeh za svoje starše! Naj se
vprašajo, kako so skrbeh za njih v
njiliovi osamelosti. Prava, dobra
stara mama ne bo nikddr zahtevala,
da ji otroci vračajo ljubezen v enaki
meri, kot jim jo je ona dala v
njiliovem otroštvu. Taka zahteva bi
bila neutemeljena, kar je razumljivo
in je razvidno iz dosedaniili izvajanj.
(Dalje)
12 stran
TEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE
19
Eno od teh skupin so zadržali na šolanju,
druge pa iz Ptuja razposlali na razne orožniške postaje. Za prvo učno
četo orožnikov so poklicali na tečaj drugo, nato pa tretjo. Vse tri so
opravile tečaj v Ptuju. Ko so jim zaupniki poslali za okrog dvajset
sprejetih orožnikov z dvomljivo karakteristiko, so jih poslali po
tečaju v službo v Nemčijo, največ v Šlezijo.
Prva skupina orožnikov, ki je opravila prevzgojni tečaj v Ptuju,
je zapustila Ptuj ob koncu novembra 1941, druga ob'koncu maja
1942, tretja pa decembra 1942.
Slovenskim orožnikom Nerrici niso zaupali, zato jim niso
poverili zaupnili položajev, niti tistim, ki so že v bivši Jugoslaviji
sodelovali z nacisti, s peto kolono. Eden od takih je bil uradni tolmač
za slovenski in srbohrvaški jezik pri . okrajnem orožniškem
komandantu v Ptuju, Altzieblerju. Vsi slovenski orožniki so bili
obremenjeni z delom. Čeprav so jih Nemci hoteli na tečaju i
prevzgojiti v naciste, se jim to ni posrečilo. Stalno zapostavljanje,
prenaporno delo, trpinčenje slovenskega naroda, vse to je v večini
orožnikov vzbujalo vest in jih morilo, da nosijo nemško orožniŠco
uniformo. Nekateri izmed njih so sodelovali s partizani, nekateri pa
so celo odšh V partizanske vrste.
Z orožniki sem bil službeno precej povezan, zato vem. kaj so
slovenski orožniki prestali in kako so Nemce zaničevah. Vse so
Nemci nastavili za pomožne orožnike, čeprav so jim pustili čin iz
jugoslovanske orožniške službe. Povedal bom o nekaterih, ki so
pomagali ljudem, ki so koristili osvobodilnemu boju.
. Tak je bil Jakob Letič, zaposlen na orožniški postaji v Leskovcu
v Halozali. Iz postaje je spravil v roke partizanom nekaj pušk,
municije in ročne granate. Komandirje zasumil,- da je orožje izmaknil
Letič. Ovadil ga je gestapu, ki mu tega ni mogel dokazati, pač pa ga
je odstavil in zaprl v ptujske zapore. Pri nas je bil precej dolgo, nakar-
so ga poslali v Dacliau, Vrnil se je po osvoboditvi. Toda blizu doma
ga je nekdo ustrehl.
Z Osvobodilno fronto sta sodelovala tudi pomožna orožnika
Martin Galič in Mihael Težak, ki živita danes nekje v završki krajevni
skupnosti. Gahč je skoro vsa leta okupacije odsedel za zapahi, najprej
v ptujskili zaporih, nato pa v koncentracijskem taborišču. Tudi Franc
\oletnik je bil na strani Osvobodilne fronte Bilje doma nekje pri
Desterniku.
Ko "So leta 1942 zaprh Tončko Sagadin-Zenko, aktivistko OF v
ptujskem okraju, je hotela na vsak način na prostost. V ječi si je
prerezala žilo odvodnico na roki, jda so jo morali odpeljati v ptujsko
bolnišnico. Tam je neke noči zbežala, čeprav sta pred sobo, v kateri
je ležala, stala venomer dva orožnika. Na dan pobega,sta stražila
pruski orožnik in Koletnik. Po begu Sagadinove se Prusu ni skrivilo
lasu, Koletnika pa so zaprli. Zasliševali so ga in izsiljevali iz njega, češ,
daje Sagadinovi pomagal zbežati.
Koletnik mi je zaupal, da pri begu ni pomagal, pač pa sta oba s
Prusom na straži zaspala, kar je Sagadinova lahko izkoristila.
Pripomnil je zelo odkrito, da je prav storila in da ji želi vso srečo.
Med zavednimi Slovenci je bil tudi orožnik Franc Ovijač, bivši
narednik-vodnik, komandir na orožniški postaji Breg pri Ptuju. To
postajo so Nemci ukinili. Ovijač pa je bil pod Nemci v službi na
orožniški postaji v Zlatoličju. V stari Jugoslaviji se je uveljavil pri
odkrivanju kriminala. Med okupacijo je opozarjal Osvobodilno fronto
na nevarnosti, ki so ji pretile. Mnogi so se tako izogniU aretaciji. O
njem mi je vedel povedati zaprti partizan Anton Žunkovič iz
Zupečje vasi. Ovijač ga je odkril nekoč na hlevu, ki so ga preiskovali,
ga s senom pokril, za tem pa stopil nanj, da so drugi laliko z bajoneti
preiskovali le druge dele hleva in Žunkoviča niso odkrili. Šele, ko so
hlev zapuščah, je stopil z njegovega hrbta. Tako ga je rešil.
Naštel bi lahko še več orožnikov, ki so na svojem službenem
mestu koristili osvobodilnemu gibanju. Med njimi naj omenim še
nekatere.
Hinko Potočnik, bivši narednik vodnik, je pred nemško zasedbo
stanoval v lastni hišici v Ptuju, na Mariborski cesti. Doma je bil iz
Velenja. Prizadeval si je priti v partizane. Bil pa je hudo bolan na
želodcu, kar ga je oviralo, da ni svoje namere izpolnil. Tudi svojo
družino bi mori pred svojim odliodom v osvobodilno vojsko -
spraviti na varno. Bolezen gaje tako zdelovala, daje nekoč v ptujskih
zaporih padel od bolečih na tla. Prisotna sta bila gestapovec Stoessel
in žandarmerijski okrajni komandant Altziebler. Orožniški
komandant je tedaj menil, da Potočnik bolezen le hlini. Zato gaje
surovo brcal s škornjem in kričal, naj vstane. Vendar se je kmalu
prepričal, da Potočnik bolezni ne lilini. Prepeljati so ga morali v
ptujsko bolnišnico.
Dalje prihodnjič .
Pisma bralcev_
SREČANJE PRIJATELJSTVA
ŠESTNAJSTIH ŠOL JUGOSLAVIJE
„Prijateljstvo je sončni žarek, ki obseva vse otroke svetal
Prijateljstvo je pot v sveti
Prijateljstvo je najlepši cvet človečanstva ..
Tako nekako so zapisaU zagrebški pionirji.
Od 7. do 11. maja je bilo deseto jubilejno srečanje »Srečanje
prijateljstva" pionirjev vseh koncev naše domovine, na osn. šoli »Milan
Spalj" v Zagrebu. Na teh srečanjih se vsako leto v drugem kraju naše
domovine srečujejo pionirji šestnajstih šol iz vse Jugoslavije. Član tega kola
prijateljstva je tudi osn. šola »Borisa Kidriča" Kidričevo. Vsako leto
odpotuje deset naših pionirjev k svojim prijateljem - gostiteljem. Bili smo že
v Zagrebu, Skopju, Banjaluki, Kragujevcu, Beogradu, Novem Sadu, Nikšiču
in Sarajevu. Tretje srečanje je bilo pri nas v Kidričevem. Letos je bilo deseto
jubilejno srečanje v Zagrebu, kjer je to prijateljstvo, dz. ideja o prijateljskih
srečanjih vzniknila. Vzniknila in razplamtela se je pred desetimi leti, ko je
predel Zagreba zadela velika katastrofa - strahotna poplava, ki je nekaj sto
družinam uničila vse premoženje. Pionirji - učenci so ostali brez obleke,
brez šolskih potrebščin ...
Ko se je ta katastrofalna vest prek dnevnega časopisja razširila v svet, je
med pionirji vzbudila sočutje in takojšnjo pripravljenost pomagati neznanim,
nesrečnim pionirjem. Iz raznih šol Jugoslavije je prihajala pomoč v vseh
oblikah. Prihajala so pisma sočustvovanja, tolažbe, hrabrenja. Ob tej priliki
je vzniknila čudovita ideja, da bi se srečah v Zagrebu na Rudežu, ki je bil
takrat najbolj prizadet, pionirji, ki so želeli s svojimi prispevki pomagati
zagrebškim pionirjem. In res, pred desetimi leti so se srečah pionirji z desetih
šol Jugoslavije ... in med njimi so bili tudi pionirji naše šole, ki so prav tako
zbirali sredstva in želeli pomagati svojim vrstnikom. Bilo je to nepozabno,
prisrčno in čudovito srečanje! Pripravljena je bila razstava fotografij iz
življenja in dela pionirjev na šoli, likovni izdelki in kar je bilo najlepše, to je
bil program, ki ga je pripravila vsaka šola. Ob tem se je porodila spontana
misel, da to srečanje ne sme biti enkratno, ampak se mora nadaljevati. Prišla
je misel o golobu - simbolu srečanja, ki bo poletel vsako leto v drug kraj,
kjer bo pač srečanje. In tako so se pričela vrstiti nepozabna doživetja.
Izdelale so se propozicije teh srečanj, priključilo se je še več šol. Tako je pri
letošnjem jubilejnem srečanju sodelovalo že šestnajst šol. Iz naše šole je
odpotovalo deset najboljših pionirjev v Zagreb. Sodelovali smo v razstavi
likovnih in fotoizdelkov. Pozdrave iz Kidričevega je prenesla Darja Havlas,
učenka osmega razreda. Sodelovali smo v športnem, zabavnem in kulturnem
programu. Ogledah smo si Kumrovec in spomenik .Matije Gubca v Stubici ter
Zagreb. Učite^i in pedagogi iz vseh krajev Jugoslavije so se posvetovah o
vzgojni vlogi teh prijateljskih srečanj.
Lahko je govoriti o bratstvu, o prijateljstvu med narodi Jugoslavije, toda
doživeti bratstvo in prijateljstvo neposredno, osebno nekje v oddaljenem,
morda dotlej nepozabnem koščku naše domovine, to je nekaj povsem
drugega, lepšega, vrednejšega, neprecenljivega, nepozabnega! Stkejo se niti,
zlate niti prijateljstva. Učenci ostajajo v pismenih stikih, vzljubijo domači
kraj prijatelja, rodi se spoznanje, da prijateljstvo osvežuje, osrečuje.'
Simbol - golob prijateljstva je letos iz Zagreba poletel v oddaljeno
Djakovico, kjer bo vse leto vzpodbujal in spominjal, da se bomo v maju
prihodnjega leta srečah pri njih.
S. Z.
»VOZEL« V MEDVEDCIH
Ves čas smo se precej pogovarjali o naši dramski, oziroma kulturno
prosvetni sekciji, vendar ^so ostali mladinci precej časa pri tistem, s čimer so
začeli-pri besedah. Jeseni pa se je vsa stvar nagnila na bolje. Izbrani so bili
člani dramske sekcije in izbrana je bila tudi Petrovičeva komedija »Vozel".
Dan za dnem, teden za tednom in mesec za mesecem so se vrstile ure in
ure vaj ter priprav za prvi nastop dramske sekcije. Slednjič so priprave stekle
do konca in v prvomajskih praznikili so mladinci že izobesili plakate, ki so
vabili prebivalce tukajšnjih krajev na urpizoritev komedije.
Kakor iz mravljišč so prihajali ljudje v gasilski dom Medvedce, kjer se je
dejanje komedije odvijalo.
Komedija je bila silno zapletena, hkrati pa tudi vredna smeha. Vsak gib
prizadevnih igralcev, lahko bi rekla - samorastnikov, je kazal to, za kar so se
ves čas pripravljali, lep slog in dobro igro.
V upanju, da naša dramska sekcija ne bo prenehala s svojim
delovanjem, ampak bo tudi izven domačega odra požela uspehe in se v
bodoče lotila še bolj zahtevnih in daljših komedij, tragedij ali kakršnihkoli
dramskih stvaritev in da so to šele začetki, je bila komedija še bolj pristna.
Misel, da se od teh prijaznih obrazov dramske sekcije ne bomo več ločili,
ampak bomo srečali tudi nove obraze, ki bodo v priliodnosti ostali in postali
naši zvesti prijatelji, nas je hrabrila.
Ivo, Zoflca, Zvonko, Gelica, Metod, Albina, ali na kratko vsi igralci in
režiserja Ida in Slavkb ter vsi, ki ste prispevah svoj del k uprizoritvi,
sprejmite iskrene čestitke za prve, že požete, uspehe!
Nada Topolovec
-jEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
stran 13
Živahna nedelja v Ivanjkovcih
v nedeljo popoldan je bila v
jvanjkovcili letošnja revija pionir-
jjl^ih zborov osnovnih šol območja
občine Ormož. Nastopilo je 8
/borov. Revije se nista udeležih
osnovna šola Ormož in Hum.
Številne domačine in goste je v
prosvetni dvorani najprej pozdravila
Ivanka Pučko-Tropova, pedagoški
vodja šole - gostiteljice letošnjega
pionirskega pevskega festivala. Z
izbranimi besedami je med drugim
povedala nekaj lepih mish o petju in
slasbi, potem pa so se predstavili
zbori. Posebej velja omeniti lep
trenutek pred nastopom zbora
,osnovne šole Središče ob Dravi. Z
enotninutnim molkom so počastili
spornin lansko leta umrle učiteljice
I.le Štokelj, ki je središki zbor vodila
dolga leta.
Organizator te tradicionalne prire-
ditve - občinski svet Zveze
kulturnoprosvetnili organizacij Or-
mož je povabil k sodelovanju tudi
ormoški pihalni orkester, ki je pred
vhodom v dvorano po nastopu
pionirjev pripravil manjši koncert.
(Glej sliko).
jr
Oder-73 iz
Pliberka v Ptuju
in Kidričevem
Gledališka skupina „Oder-73", ki
jo sestavljajo koroški Slovenci iz
Pliberka, se bo letQs že drugič
predstavila našemu gledališkemu
občinstvu. Tokrat bodo uprizorih
satirični kabaret ŠF-L JF POPOT-
NIK SKOZI KOROŠKI VEK, ki ga
je napisala in zrežirala Anita
HUDLOVA.
Zanimivost predstave je predvsem
v tem, da na satiričen in hudomušen
način prikazuje zmotne poskuse
avstrijske vlade ob zatiranju in
omalovaževanju naše manjšine. V
predstavi je nazorno pokazano,
kako smešni in nezreli so takšni
poskusi in to, da .smo ponovno
dokazali, kako enotni smo v naših
ciljih in idejali s koroškimi Slovenci.
Gledahška skupina „Oder-73" iz
Pliberka bo uprizorila predstavo
ŠEL JE POPOTNIK SKOZI KORO-
ŠKI VF K v četrtek, 23. maja 1974
ob 14. uri za dijake ptujskili
srednjili šol. Nekaj vstopnic bo na
voljo tudi ostalim obiskovalcem eno
uro pred predstavo.
Z večerno predstavo ob 20.00 uri
pa se bo skupina prvič predstavila
občinstvu iz Kidričevega v dvorani
DPD Svobode fkino-dvojana).
Vljudno vabljeni!
Ob kulturnih oddajah radia Ptuj
Kulturne oddaje Radia Ptuj, ki so
na sporedu vsak petek od 17. do
17.30 ure postajajo zelo zanimive in
poučne.
Na knjižnem trgu smo dobih
skoraj istočasno dvde pomembnili
del: Izbor pesmi Mefana Modri-
njaka, ki ga je izdala v počastitev
200-letnice rojstva prleškega pesnika
in buditelja slovenstva mariborska
založba Obzorja ter novo pesniško
zbirko Srečka Kosovela, posvečeno
spominu 70-letnice rojstva tega
našega - po Župančiču in Murnu
brez dvoma najbolj nadarjenega
slovenskega - a žal vse prezgodaj
umrlega kraškega poeta. Spominu
teh, za slovensko kulturo drago-
ceniii imen, se je oddolžil tudi
Radio Ptuj v svojili zadnjili
kultumili oddajah. Še posebej je bil
za naše ljudi zanimiv prikaz trpkega
življenja in plodnega dela nadarje-
nega prleškega poeta Štefana
Modrinjaka (rodil se je 1774 v
Središču ob Dravi), katerega poezije
so tehtna vrednota v razvoju
slovenskega pesništva. Pesnik je bil
pri nas vse predolgo zapostavljen in
pozabljen.
V upravi Radia Ptuj smo izvedeh,
da bo v naslednjili kulturnili
oddajah govora o naših najvidnejših
sodobnili slovenskili pesnikih, Mi-
nattiju, Menartu, Pavčku in Zajcu.
Še posebej pa utegne biti zanimiva
poučna kulturna oddaja o zgodovini
slovenskega gledališča, ki bo
popestrena z umetniškimi prispevki
uglednih slovenskih igralcev starejše
in tudi mlajše generacije. Te
dragocene in izvirne posnetke bo
prijazno dala na voljo Radiu Ptuj
uprava slovenskega gledališkega
muzeja v Ljubljani.
-občan-
PANTOMIMIK
ANDRES VALDES
NASTOPA V PTUJU
An dres Valdes, profesor panto-
mime iz Ljubljane, se je rodil v
Havani - Kuba. Po Jcončani
tamkajšnji igralski akademiji je
postal plesalec, igralec in leta 1954
odpotoval v Meksiko, kjer se je
začel ukvarjati s pantomimo. Leta
1958 se'je odpravil v Ameriko in
tam nastopal v ansamblu iz Kube
kot igralec - komik. Po poteku
dveh let se je odločil za pot v
Evropo. V Parizu, kjer je živel pet
let, seje povsem posvetil pantomimi
in mimu. Šolal se je pri največjem
umetniku pantomime, Etienu De-f
crouxu. Od leta 1964 živi Andres
Valdes v Ljubljani, predava na
akademiji za gledahšče, radio in
televizijo ter si z nastopi na televiziji
in gledališču odpira pot med najširši
krog občinstva.
Današnja pantomima zajema vse
stopnje in obhke razvoja od najbolj
enostavnih in preprostili občutij in
dogodkov ter vse do poglobljenih
telesnih in duševnih občutkov in
študij. Vse to daje igralcu -
pantomimiku možnost, da s čistimi
in sugestivnimi kretnjami pričara
gledalcu nenavaden svet poln
poezije, groze ah pa začudenja.
Andrez Valdes se bo pral stavil
gledahški publiki v popoldanski
predstavi za učence ptujskih šol ter
ob 20.00 uri za ostalo občinstvo.
Predstavi bosta 27. maja v gleda-
hšču.	Vljudno vabljeni!
Nova skupščina
TKS Ormož
Člani predsedstva temeljne kultur-
ne skupnosti Ormož so na svoji seji
minuh četrtek med drugim obrav-
navah predlog finančnega načrta za
tekoče leto. Proračun, ki obeta tej
skupnosti letos 895.000,00 dinarjev
doiiodkov in prav toliko izdatkov,
so sklenih posredovati skupščini
temeljne kulturne skupnosti, ki se
bo v novem - delegatskem -
sestavu sešla v ponedeljek, 27. maja.
jr
F.B.
VOJNA IN ZLOČINI
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
Nisem se mogel strinjati / njim. In tako sta
bili zame možni samo dve razlagi, ali da mi
prikriva in nastavlja past, ali pa da je slabo
seznanjen s postopki nacističnih oblasti v
podobnili primerili. Pogovora nisem hotel za-
ostriti, pustil sem raje nekatera vprašanja
nerešena. Med drugim mi je tudi nasvetoval, kako
mi bo^naslednjega dne najbolje uspelo prepdjati
3vto čez Dravo. Želel sem odpeljati se na svoj
flom, da bi uredil nekatere stvari in se še enkrat
poslovil od staršev.
Zgodaj zjutraj naslednjega dne sem srečno
prepeljal avto v mesto. Bilo je potrebno skrivati
ga m zato ga nisem hotel postaviti v svojo garažo,
naprosil sem uglednega in bolj neutralnega
znanca, da mi je dovolil postaviti ga v njegovi hiši
^ vehko vežo. Želel sem ga ohraniti vsaj tako
"Olgo, da bi opravil najnujnejše poti.
T	vrnitvi ni bilo kaj prida spanja,
lezke mish so blodile po glavi. Čedalje bolj jasno
J^ postajalo, da bo tokrat šlo najverjetneje le za
rešitev golega življenja in da je vse ostalo
izgubljeno. In v tem smislu je. bilo potrebno
nekatere stvari dobro premisliti.
SKRITO OROŽJE
Kratko pred začetkom vojne smo v očetovi
viničariji poskrili nekatere stvari. Tako predvsem
nekaj dragocenejšega posodja in kristalne stvari,
pa še nekatere druge manjše družinske spominke.
Največje skrbi pa mi je povzročalo poskrito
orožje, ki sva ga z očetom podtaknila pod trame
nad vehko stiskalnico. Takoj po okupaciji je bilo
razglašeno, da je obvezno oddati v.se strelno
orožje z grožnjo smrtne.kazni.
Imel ,sem štiri krasne, precizno izdelane,
nekatere s strelnimi daljnogledi opremljene
lovske puške. Imel sem jih prav tako rad, kakor
rentgen.ski aparat, ah pa mikroskop. Že od
mladili nog sem cenil lepo orožje in lov. Zato mi
je bilo hudo posloviti se od njega, toda ni bilo
drugega izhoda. Vsega 'prikriti ni bilo mogoče,
ker so zanje vedeli številni lovci, med njimi tudi
mnogi iz sovražnih vrst. Z aretacijo sem računal z
vehko gotovostjo. Rok prijave in oddaje orožja je
bil že zamujen. Da bi se čimbolj zavaroval z
možnostjo pojasnitve tega zelo važnega vpraša-
nja, .sem si zamislil načrt, ki bi naj bil dvojno
železo v ognju.
Bilo je treba pohiteti. Zopet sem stopil k
svojemu znancu na policijo. Na kratko sem
povedal, da imam lovsko orožje spravljeno doma
pri starših, kamor da sem ga umaknil, da bi ga
zavaroval pred eventualnimi bombnimi napadi,^o
čemer pa žena ni vedela ničesar. Prosil sem, da
mi izda dovolilnico zapustiti mesto in se z
lastnim avtom odpeljati k staršem. Obenem sem
ga naprosil, da naj napiše na dovolilnici, da mi je
tudi dovoljeno prepeljati lovsko orožje v Ptuj.
Med tem sem ga dobro opazoval, da bi že iz
njegovega obnašanja laliko zaključil, kaj on misli
o meni in kako usodo predvideva zame in s tem
za mojo družino. Bil sem pre.senečen in zelo
začuden. Popolnoma mimo, skoraj bi rekel v
prijateljskem tonu mi je pritrdil in brez
pomišljanja pristal, da uredi kakor sem želel.
Kmalu je zabrnel pisalni stroj in že je bila v
dvojniku natipkana dovolilnica. Vse je bilo
napisano, kakor sva se domenila. Že med
pisanjem sem se poglobil v razmišljanje o tem in
tako sem se le na kratko zahvalil. Še krajši
pomenek doma kmalu Nem se od(x?ljal proti
Ormožu. Na ce je bilo precej vojaškili vozil,
vendar sem brez h nadaljeval pot. Ko sem zavil
na stransko pot smer proti goricam, je bilo še
enostavneje, cest je bila prazna. Mnogo sem
razmišljal, nikako: lamreč nisem mogel spraviti v
sklad svojega mni ija o nacistični okupaciji in
trenutnim stanjem v naši deželi, posebno še s
svojo dovolilnico.
Dalje priliodnjič
14 stran
TEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
VELIKAN
MED VELIKANI
Slabe pol ure lioda od prijazne
pohorske vasice Tinje, privede
obiskovalca pot do pravega velikana
med sicer velikimi drevesi gozdnih
površin zelenega bistriškega Pohorja.
O poti do tja in pomembnosti
tega velikana med drevesi, laliko zve
obiskovalec mnogo podatkov že v
vasici Tinje, kjer gotovo ni
prebivalca, Id ne bi vsaj enkrat stopil
med korenine tega velikana. Doma-
čini ji pravijo kar ,,Maroltova
hojka". Sicer pa je mogoče na
izvirno postavljenem opisu prebrati,
da je Maroltova jelka stara že preko
250 let in visoka 44 metrov. Njen
premerje 187,80 cm. obseg pa 5,90
metra. Preračunali so, da bi, iz nje
lahko dobih 42.43 kubičnih metrov
lesa, ob letnem prirastku 0,147
kubič. metra.
S temi podatki se uvršča med
največje v Sloveniji in je naravna
zaščitena znamenitost. Med obisko-
valci, katerih ni malo, pa vzbuja
občudovanje in ponos.
Foto in tekst: V. Horvit
Maroltova jelka se dviguje kot
čuvar nad vrhovi dreves
bistriškega Pohorja.
VREDNO POSNEMANJA
V sindikalne organizacije tovarne
glinice in aluminija ,.Boris Kidrič"
je zajeta tudi organizacija krvodajal-
cev, v kateri je okoU 450 rednih
dajalcev krvi. zajema pa tudi nekaj
več k:ikor 200 občasnih darovalcev
te življenjsko potrebne in nenado-
mestljive tekočine.
Odbor krvodajalcev iz TGA je za
svojo humanitarno dejavnost prejel
več priznanj in pohval, celo v
repubhškem merilu, predvsem pa
jim je za njihovo sodelovanje
zahvahia transfuzijska postaja mari-
borske bohiišnice.
Vodstveni in samoupravni organi
podjetja podpirajo dejavnost aktiva,
ki ga finančno podpirajo, na dan
darovanja krvi pa dobijo darovalci
prost delovni dan.
Glede na vedno večje potrebe po
krvi, ki rešuje življenja tisočerim
sorojakom in soobčanom in glede
na to, da darovanje enkrat ah
dvakrat letno za zdravo osebo ni
škodljivo, je dejavnost krvodajal-
skega aktiva tovarne glinice in
aluminija iz Kidričevega vredna
posnemanja.
-jEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
stran 15
MAI^TINJE na bistriškem pohorju
KLJUB 78 LETOM VEČKRAT ZAJAHA
SVOJO KOBILICO
Ko še vedno nasmejani in prijazni Simon zajaha svojo leseno
kobilico, kot imenuje delovni stol za coklje, je gotovo, da bo v
nekaj urah lahko razveselil enega od kupcev njegovih mojstrico
izdelanih cokel raznih številk in velikosti.
Lepo in predvsem toplo nedeljsko
jutro me je vzpodbudilo, da sem
prvič v letošnjem letu zakorakal po
prelepili pohorskili jasali, pašnikiii,
gozdovih in še kje. Res je, da razen
rojili sopotnikov nisem uspel
f opaziti, da bi me v takšni odločitvi
še kdo posnemal na tem delu
Pohoija, Vsaj te priložnosti nisem
imel. da bi se z še katerim
i/letnikom srečal. Mogoče samo
zato. ker sem se odločil vso
nameravano pot, ki ni bila ravno
skromna in nezalitevna, opraviti kar
peš.
Avtomobilski turizem prikrajša
človeka za vse tisto, kar si želi
videti, preden odrine na pot. To so
skrivnosti in lepote narave, mirno in
sveže okolje ter srečanja z
domačini. Prav to izletniku daje
posebno mikavnost in pomaga
spoznavati vehka nasprotja življenja
v mestu in hribili.
Eden i/med dveh mojih spremlje-
valcev me je opozoril na nekoliko
odmaknjeno, skromno, a vendar
prijazno hišico, v kateri že dobrih
60 let ustvarja, sedaj že 78-letni
kmetovalec Simon Ačko. Še bolj
kot vestnega kmetovalca iz Malega
Tinja na bistriškem Pohorju ga daleč
naokoli poznajo kot izdelovalca
lesenih cokel. Je eden zelo redkih,
izdelovalcev te vrste obutve pri-nas,
^aj so po njegovem pripovedovanju
tisti.' ki so se ukvarjali s to staro
obrtjo, že pomrli ali prenehali z
delom, mladih, ki bi se zanimali /a
to obrt. pa ni.
V mlajšili letili je Simon, po
domače jili imajo /a Pristovnike,
razen cokel izdeloval tudi „telege",
^'Prežne vozove, lestve pa tudi vsa
°stala kolarska dela je opravljal, če
je bilo potrebno. Še sedaj je pravi
mojster svoje obrti. Leta pa so tudi
pri njem naredila svoje, tako se je
odločil samo še za izdelovanje
cokel, /a kar mu dela in naročil
nikoh ne zmanjka. Celo preveč jili
ima in vsem prosilcem ne more
ugoditi, vsaj tako hitro ne, kot bi si
to želeli, saj je Simonu še vedno
prva skrb dobro gospodarjenje na
posestvu in šele nato izdelovanje
coklov.
Tudi sam ugotavlja, da je
i/delovanje toklov opravilo, ki
nikoh ni povsem poplačano.
Poprečno 15 dinarjev /a par coklov
ni veliko, saj je potrebno za njihovo
dokončno izdelavo porabiti veliko
časa in truda. Poprečno je v mlajših
letili izdelal dnevno po en par
coklov. To pa jc bilo samo toliko,
da si je lahko zagotovil v letih
težkega kmečkega življenja potreb-
na sredstva za življenje, poleg sadov
i/ kmetijstva. Točnega štev ila,
koliko coklov je izdelal, se sedaj ne
spominja več. Prepričan pa je, da jili
je bilo okoli 3 do 4 tisoč.
Največje zanimanje /a njegove
i/delke kažejo prebivalci bistriScega
dela Pohorja, kjer je še sedaj to zelo
cenjeno obuvalo pri domačih
opravilih. Med kupci pa niso bili
samo kmetje, temveč tudi učitelji in
turisti. Njegovi izdelki romajo tudi v
oddaljenejše kraje, med katerimi je
navedel Ljubljano, Celje, Ptuj-in še
druge manjše kraje v Sloveniji.
Čeprav Simona Ačka to delo še
danes veseli kot pred leti, pa mu
sedaj malo nagaja zdravje, kar je
vzrok, da morajo kupci na svoje
cokle počakati tudi nekoliko dalj,
kot je bilo to še pred časom.
Foto in tekst:
V. Horvat
Srečanje bratskih občin
prireditev letošnj^a 13.
^^^anja bratstva in prijateljstva
'^ramili slovenskih in lirvatskih
občin: Cakovec, Koprivnica. Krapi-
"a. Ormož. Ptuj, Slov. Bistrica in
^araždin, se je preteklo nedeljo na
povabilo OSS Slov. Bistrica v Domu
^"Iture Slov. Bistrica pridružila
'abavno glasbena in humoristična
iz Koprivnice.
. "cd polno dvorano občinstva so
i^edli zabavno glasbeni in humori-
ticni program pod naslovom
,,Pesem-zabava-humor". I/veden
program je vse udeležence tako
navdušil, da obiskovalci ob koncu
niso hoteli zapustiti dvorane. Gostje
so bili presenečeni nad lepim
sprejemom, /ato tudi niso odrekli
želje poslušalcev ter so skupno
zapeli .še nekaj pesmi.
Bila je to ena najuspešnejših
prireditev v okviru 13. srečanja
bratstva in prijateljstva na palročju
bistriške občine.
V. Horvat
Stanovanjsl<o komunalno podjetfe
Ormož
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE STANOVANJSKE ENOTE
Pogoj za pridobitev lastnosti delavca na tem delovnem
mestu je dokončana ekonomska šola ali sorodna strokov-
na šola in 5 let izkušenj pri delu.
Rok za prijavo^je 15 dni po objavi. Prijave je treba vlo-
žiti po pošti ali v pisarni uprave podjetja.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po
zaključku razpisa.
Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož, Mestni trg 9a
SLOVO OD LUDVIKA VIŽINTINA
Pretekli teden so se številni
občani in prijatelji na pokopali-
šču v Poljčanah poslovili od
vedno marljivega, tovariškega in
nesebičnega prijatelja ter delav-
ca Ludvika Vižintina. ki je umrl
po dolgotrajni in neozdravljivi
bolezni.
Ludvik je bil rojen 1. junija
1907 v Gorici, od koder seje po
številnih menjavah zaposlitve za
stalno naselil v Poljčanah. Že v
mladosti je bil izredno dmštve-
no aktiven 'in velik zagovornik
napredne delavske ideologije,
zaradi česar je imel česte težave
s tedanjo oblastjo, predvsem
nemškutarji.
Že leta 1930 je postal član
gasilske organizacije, ki ji je
ostal zvest do svojih zadnjih dni,
kot neposreden gasilec in član
njenih upravnih organov. Kot
upokojenec je prevzel mesto
tajnika gasilskega društva Poljča-
ne; kasneje je postal blagajnik in
predsednik nadzornega odbora.
Je nosilec visokega gasilskega
odlikovanja in zaslužni član GD
Poljčane. Ker je od vseh
družbenopolitičnih in športnih
organizacij bil najbolj vdan
ravno humanemu hku gasilca,
objavljamo arhivski posnetek
GD Poljčane iz leta 1946, kjer je
Ludvik Vižintin označen s
puščico.
Na zadnji poti so Ludvika
pospremih številni pripadniki
športnih organizacij, katerih
član je bil v mladosti. 60
uniformiranih predstavnikov ga-
silskih društev iz Slov. Bistrice.
Zgornje Bistrice, Zgornjo Polska-
ve. Videža. Laporja. I oč,
Poljčan in GD tovarne Iniptil. V
imenu ZB N(A' in športnih
dništcv se je od njega poslovil
predsednik Alojz Vlesarič, v
imenu planinskega društva pred-
sednik Jože Težak, v imenu
kulturno prosvetnega društva in
organizacij v Poljčanah Ignac
Pihlcr in v imenu pripadnikov
gasilcev predsednik Anton Ko-
la r. Svoje zadnje slovo sta s
svojim prisostvovanjem izkazala
tudi poljčanska godba na pihala
in akademsko pevsko društvo
„Janko Živko".
Rakuš
16 stran
TEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
JOŽE CURK:
Spomeniški Ptuj
z razvijanjem turistično-gostin-
skega kompleksa kot ene primarnih
družbeno ekonomskih predpostavk
v nadaljnjem razvoju Ptuja že nekaj
let sem dozorevajo tudi spoznanja,
ki bazirajo v spomeniškovarstvenih
stališčih do arheoloških, urbanistič-
no-ambientalnih, stavbnozgodovin-
skih in javnih ter NOB spomenikov
v ožjem smislu besede.
Ta stahšča ne obsegajo vseh
momentov strokovne problematike,
vendar pa lahko služijo kot odraz
današnjega spoznanja o vrednotah
spomeniškega Ptuja, predvsem nje-
govega zgodovinskega jedra. Z
organizirano tovrstno službo in
študijem bi lahko pričakah že v
bližnji prihodnosti korekture in
izpopohiitve teh spoznaj tako v
nadrobnostih kot v velikih obrisih.
To je razumljivo, saj ni trenutno
opravljenih še nobenih pomembnej-
ših študij o historični arhitekturi v
Ptuju, poleg tega pa je proces
nenehnih novih spoznanj razumljiv
tudi v razdobju ene same generacije.
To velja tako za posamezne
spomenike kot za urbanistične
enote, ki so sicer v grobih
programskih obrisih začrtane, ven-
dar pa zahtevajo tako v načrl6valni
fazi kot v procesu snovanja
sorazmerno dolga obdobja. Za
spomeniško službo bi to moralo
pomeniti, da v smislu zakonskih
določil spremlja ta proces ter
postavlja okvirne pogoje za rekon-
strukcije ali izpopolnitve nedodela-
nih predelov v mestnem središču, s
čemer naj bi pripomogla k
organskemu na:daljevanju utrjenih
urbanih kvahtet. Take postavke so
eden osnovnih pogojev za organsko
sožitje starega in novega, kar edino
zagotavlja ohranjevanje urbanega
potenciala spomeniško tako po-,
membnega mesta kot je Ptuj. V
organizacijski smeri tako pot lahko
zagotavlja samo enakopravno sode-
lovanje si-Kjmeniške službe pri
urejanju mestnega središča tudi
izven meja nekdanjega obzidanega
mestnega jedra. Tako sodelovanje se
je doslej pogrešalo in je možno samo
s stahio prisotnostjo spomeniške
službe. Čeprav je namreč upošteva-
nje spomeniške dediščine samo ena
od prvin kompleksnega urbanistič-
nega načrtovanja in programiranja,
je vendar enako nepogrešljiva kot
vse druge. To spoznanje pogojuje
sistematično analizo sedanjega mest-
nega jedra, njena dognanja i n
vrednostenja pa potrjujejo sledeče
planske komponente.
O spomeniškova rstvenem vred-
notenju Ptuja do k onca prve
svetovne vojne nimamo podatkov,
čeprav pojem miljejskega, ambient-
nega varstva v tem času ni bil več
popolnoma tuj. V mestnem jedru in
njegovem obrobju je nastalo precej
stavb. ki so se s svojimi
hi torizirajoč imi fasadami, če že
ne vedno z gabaritom vključevale v
staro mestno tkivo, poleg tega paje
močan turistični akcent, ki ga je
Ptuj dobil že v zadnji četrtini 19.
stoletja, ustvaril močne zelene
tampone (dravsko nabrežje, mest-
ni park, kopališče. Ljudski vrt z
ribnikom in Švicarijo, drevoredi,
okolne izletniške tcčke, razgibana
komunalna dejavnost ipd.), ki so bili
mestnemu jedru samo v korist.
Seveda ni manjkalo tudi napak,
posebno z indus trijsko izgradnjo
(Pirichova usnjarna) starih mestnih
obrtnih predelov ob Dravi, uniče-
njem vrste originalnih baročnih
fasad na račun historizirajočih,
porušenju sedanjega Titovega trga
ipd.
Med obema vojnama se je pojavilo
nekaj izrazito motečih stvb v južni
veduti mesta, po spomeniškovarstve-
ni h principih pa sta bila zato
obnovljena oba najpomembnejša
mestna stavbna kompleksa minorit-
ski in nekdanji dominikanski
samostan, kjer so bila opravljena
pomembna raziskovalna dela.
Skromna razširitev mesta ni mogla
ogroziti njegovega jedra, ki ga
obvladuje grad kot osrednja domi-
nanta, simbol mesta in njegova
temeljna orientacijska točka.
Glavnina spomeniškili prizadevanj
se je manj usmeijala v še vedno
tradicionalno arhitekturno in urba-
nistično shem6, precej bolj pa v
fiksiranje arheološko pomembnili
terenov, kolikor se nanašajo na
ozemlje nekdanjega Poetovija in
njegovili vpadnic. Tu je treba
opozoriti na dejstvo, da stara
Jugoslavija ni premogla enotnega
spomeniškega zakona, ampak da so
bile možnosti varovanja mestnih
naselij zajete v členili gradbenega
/akona iz leta 1931. Kljub temu pa
)e / delom «pomeniške službe pred
zadnjo vomo bila ustvarjena podlaga
tudi za vsa povojna prizadevanja in
sicer v treh smereh: v določitvi
režima za arheološke terene, v
določitvi posameznili spomen ških
objektov in splošnili ambinentili
vrednost in v proglasitvi Ptuja kot
historično-urbanega spomenika, če-
prav brez striktnih režimskili pred-
pisov in s prem jlino vključitvijo
spomeniškega varstva pri regenera-
ciji in kultiviranju mestnega orga-
nizma. S tem pa je bila spomeniški
službi odvzeta možnost postati iz
pasivnega registractoija sporočenili
historičnili vrednosti aktiven so-
ustvarjalec pogojev za njihovo ohra-
nitev in vključevanje v sodobno-
življenje, za njiliovo povezovanje z
novimi. Tu je prišlo do kratkega
stika med cxilujočimi lokalnimi
forumi, urb;uiizmom in spomeniško
službo, kar še vedno traja. Z vse
ostrejšim prelomom v naši arhi-
tekturi in našem urbanizmu ter z vse
intenzivnejšo gradnjo nastaja tudi
nujna potreba po reviziji spome-
niške dediščine, po razširitvi pojma
spomeniškega Ptuja pa tudi po
njegovem reahstičnejšem prevredno-
tenju. Gotovo je treba selekcionirati
seznam posameznili spomeniškili
objektov v mestnem jedrn, hkrati pa
evidenco raztegniti tudi na vrsto
arhitektur izven tega jedra ter jo
premakniti časovno do povojne
ariiitekture ter tudi zanjo uveljaviti
načelo vrednotenja, saj ni vsa niti
ambientalno niti kvahtetno neopo-
rečna, torej tudi iz urbanega vidika
neprolematična. Mishm, da je spo-
meniško Varstvo dolžno, da da svoj
prispevek k obravnavanim vpraša-
njem in da mora ta prispevek
utemeljiti na oceni ustaljenih in
kvalitetnili prič ptujske urbane
kulture, ki je za zaokroženo,,
mestnega arhitektornskega potencil
ala nepogrešljiva sestavila in tidj,
programska opora. Z informacijo,,
urbanistično ambientalnili vredno
tali mestnega središča ter z izdelavj
predloga potrebnega varstvenega t«,
žima bi morala spomeniška služb-
izpolniti po eni strani zahtev."
pozitivne zakonodaje po drugi stiaP
pa vsebinsko vključiti kvalitetp,-
priče ptujskega urbanizma od srej
njega veka do zadnje vojne v urban-
snovanje današnjega časa. O te',
problemih se je doslej že pogost^
debatiralo, vendar predlogi ni*-
nikoh dozoreh do uresničljive fo,'',
mulacije, pa tudi dnevna praksa li-
tega kompleksa vprašanj nikoh po
stavljala v tako ostro luč kot sedaj
ko se ponuja prva velik op oteznejš;
urbanizacija desnega dravskega bre-
ga (Tcopahško rekreacijski kom.
pleks), ki je imel doslej vrtičkarsko
predmestni videz in ni v nobeneir,
oziiu predstavljal enakovrednem
ekvivalenta levemu dravskemu bre-
gu. Ob tem se ponuja širše disku-
sijsko področje kot koristen prispe-
vek k razčiščenju problematike ;
značaju in perspektivah današnje«;
mestnega jedra, ki hrani nesporn;
toda komunalno in konservatoisk;
skrajno zajiemarjene vrednoste. A:
tipod modernega ' turističnega l'
zanemarjenega historičnega mestne-
ga centra bo nesprejemljiv že ;
ozirom na splošno spoznanje, d;
varovanje podedovanih urbanOi kvj-
htet ne kaže konservativnosti ampat
obratno višjo stopnjo kulturne zre-
losti. Nenehno tehtanje teli vredno:
in njih valorizacije je v Ptuju še kak;
potrebno spričo bogatega reper-
toarja historičnih prvin, a tui
zaradi odgovornosti pred slovensk:
kulturno in turistično pubhko,
ni Ptuj zaman zaščiten kot mestni
aglomeracija ah še bolje rečeno kot
mesto - muzej.	(Dalje
tednik
-jEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
stran 17
IZ DELOVNEGA PROGRAMA TKS PTUJ ZA LETO 1974
Službo varstva arhivskega gradivd
opravlja v Ptuju Zgodovinski arhiv,
J v skladu z določili zakona o
^[^ivskem gradivu in o arhivih
opravlja obvezno stalno službo stro-
jjovnega in materialnega varstva ar-
liivskega gradiva, ki nastaja in je
ohranjeno pri delovnih organizacijah
^a območju občin Ormož in Ptuj.
Za izvedbo osnovnega programa
potrebuje zgodovinski arhiv Ptuj
407,367,00 din sredstev. Za potrebe
razširjenega programa, ki poleg na-
vedenega vsebuje še kulturnopro-
švetno dejavnost pa potrebuje
415.207,00 din sredstev.
Delo zavoda se v okviru obvez-
nosti razvija iz leta v leto po istih
delovnih načelih in na ustaljenih
delovnih področjih. To so: arhivsko
urejevalno delo na arhivskih fondih
v zavodu, zunanja služba (evidenti-
ranje in nadzor nad registraturami v
delovnih organizacijah), študijsko
delo, arhivska raziskovalna de-
javnost in kulturno prosvetna de-
javnost. Vzporedno z navedenimi
nalogami bodo strokovni delavci za-
voda podrobno proučili vse starejše
arliivsko gradivo v svojih skladiščih
in ga primerno uporabili za občasne
razstave v letu 1974.
Od vsakokratne številčne in stro-
kovne zasedbe delovnih mest in od
drugih zunanjih okoliščin zavisi, ka-
tera delovna področja so v posamez-
nih letih posebej poudarjena.
PROGRAM DELA ZA LETO 1974
BO ZAJEMAL NASLEDNJA PO-
DROČJA:
1. ARHIVSKO UREJEVALNO DE-
LO:
a) arhiv sodišča v Ptuju iz let
1855-1960, to je okoh 100 fasci-
klov in 200 enot knjig, nadaljevanje
iz leta 1973. Delo bo obsegalo klasi-
fikacijo razsutega in popolnoma ne-
urejenega gradiva, njegovo odbi-
ranje, urejanje, škartiranje in izde-
lavo seznama. Delo bo opravljala
ekipa enega arhivista - speciahsta in
enega arhivskega strokovnega sode-
lavca ter dveh arhivskih referentov;
b)	aihiv minoritskega konventa v
Ptuju - ureditev strešnega dela tega
fonda. Delo bo opravil arhivist spe-
cialist;
c)	arhiv lesno-predelovalne in ko-
vinske šole v Ptuju iz let 1945-65;
skupno 26 tekočih metrov. Delo bo
opravil arhivski strokovni sodelavec
v sodelovanju z arhivskim refe-
rentom.
2.	ZUNANJE DELO:
a)	tudi v letu 1974 bo zavod
nadzoroval in evidentiral regi-
straturno gradivo pri delovnih orga-
nizacijah. Od nekaterih bo zahteval
podroben popis gradiva, ki ga sami
hranijo. Ta popis je potreben za
sestavo vnaprejšnjih izločitvenih se-
znamov;
b)	delovne organizacije, ki do le-
tos še niso uredile svojih arhivskih
skladišč, bo zavod ponovno opozo-
ril, naj uredijo v sodelovanju z njim
svoja skladišča v okviru zahtev ar-
hivske službe in v okviru navodil o
odbiranju arhivskega gradiva iz regi-
straturnega gradiva (^Ur. list SRS
9/70).
3.	ŠTUDIJSKO IZPOPOLNJE-
VANJE:
- v arhivski stroki je za vse stro-
kovne delavce zavoda nujno potreb-
no in zato tudi obvezno ter je reguli-
rano z internimi predpisi. To stro-
kovno izpopolnjevanje vsebuje štu-
dij arhivske teorije in prakse.
slovenske splošne in zlasti lokalne
zgodovine ter tekoče seznanjanje s
sodobno družbeno, posebej s
socialno ekonomsko problematiko
delovnih organizacij, katerih regi-
strature vodi zavod.
4.	RAZISKOVALNO DELO:
-	bo v letu 1974 imelo namen
odkriti, izrabiti in napraviti za
dosegljivo tisto arhivsko gradivo, ki
je pomembno za zgodovino Ptuja in
njegove okohce v poznem srednjem
veku. To gradivo hranijo razne
arhivske ustanove v Avstriji. To delo
bo opravil v tem letu arhivski
specialist jn v ta namen porabil 25
delovnih dni.
5.	KULTURNOPROSVETNA DE-
JAVNOST:
-	bo v letu 1974 obsegala
pripravo nekaj priročnih razstav v
prostorih Zgodovinskega arhiva
Ptuj. Prav tako bodo strokovni
delavci ob uporabi originalnega
arhivskega gradiva pripravili in
objavih svoje prispevke v lokalnem
časopisu in v občasnih zbornikih.
V glavnih obrisih bo mogoče
reahzirati začrtan program samo ob
povečanju ustreznega strokovnega
kadra v zavodu. Le tako bo
zgodovinski arhiv v Ptuju lahko
uspešno opravljal strokovne naloge
varstva arhivskega in registraturnega
gradiva.
Nalogo materialnega varstva arhiv-
skega gradiva pa bo v veliki meri
možno opravljati uspešno šele tedaj,
ko bo zavod s končnimi vzdrže-
valnimi deli in z gradbenimi
popravili stavbe dobil funkcionalna
skladišča, ki bodo ustrezala zahte-
vam moderne arhivske službe..
Temeljna kulturna skupnost Ptuj
je v preteklih letih zelo uspešno
podprla to akcijo in jo bo tudi letos.
Od TKS Ormož pa pričakujemo, da
se bo tudi sama vključila v to akcijo,
vsaj v končni fazi vzdrževalnih in
obnovitvenih del v Zgodovinskem
arhivu Ptuj.
Adaptacija kmalu končana
v teh dneh končujejo zadnja gradbena dela na novogradnji remontno-
upravriega poslopja „Splošne vodne skupnosti Drava-Mura", sekcije Ptuj.
Omenjeno podjetje je v naši občini največji izvajalec zemeljsko
nielioracijskih, izsuševahiih in namakalnih del, vključno s cestno in mostno
gradnjo. Novogradnja je postavljena ob sedanjem garažnem prostoru tega
podjetja in bomo o njej podrobneje pisah ob njeni otvoritvi.
Foto: Rakuš
PTUJ
23. tnaja 1974: šp. it. film
"SEDEM MINUT ZA S.MRT", ob
.	uri;
,,'4. maja: dom film „PREDSTA-
HAMLETA V SPODNJI
•MRDUŠr\ob 18. in 20. uri;
in 26. maiaa: am. vohunski
. 'Im ,,SALZBURSKA ZVEZA", ob
m 20. uri. V nedeljo ob 10. in
un anel. film James Bond
"H^IAMANTI SO VEČNI";
maja: angl. film „DIVJI
•^tSIJA",ob 18. in 20. uri;
maja: fr. film „POLICIJSKO
^ 'VSILJEVANJE", ob 18. in 20. uri.
SLOVENSKA BISTRICA:
23.	maja: fr. film „RDEČI
KROG" ob 20. uri;
24.	in 25. maja: Mladinski film
„PODVIG SLAVNEGA MORNAR-
JA POPAJA", ob 17.30;
24., 25. in 26. maja: am. film
„PLAMEN NAD SMIRNO", v petek
ob 20. uri, v soboto ob 20. uri v
nedeljo ob 17.30 in 20. uri;
29. maja: fr. film „OGENJ
LJUBEZNI", ob 20. uri. •
LJUTOMER
25.	in 26. maja: am. film
(dobitnik 8 oskarjev) „KABARET",
ob 15.30, 17.45 in 20. uri.
18 stran
TEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
Več let je že minilo, odkar se je
Mladinski odsek planinskega društva
Poljčane uvrstil med najuspešnejše v
občini in republiki. Od takrat pa vse
do danes niso dovolili, da bi jih tako
po dejavnosti kakor doseženih
uspehih presegah,/ kljub večkratni
izmenjavi generacije. Planinska orga-
nizacija Slovenije je prav iz njihovih
vrst pridohUa že mnoge organizator-
je in velike ljubitelje osvajanj
planinskih vrhov v domovini in v
zamejstvu.
Srce mladinskega odseka PD
Poljčane je vse od ustanovitve do
danes bila načelnica in učiteljica
Dragica Onič, ki je števihie sprejete
pohvale, priznanja in diplome niso
uspavale. Bile so ji v vzpodbudo za
še večjo aktivnost na področju
delovanja z mladimi planinci.
To se je pokazalo tudi v
rezultatih, saj pomeni zadnje
obdobje delovanja tega mladinskega
odseka čas novih uspehov.
.Med najpomembnejšimi je gotovo
pred kratkim zaključena planinska
šola, ki jo je uspešno opravilo okoU
140 mladih, med njimi 15 iz
skupine, pred kratkim ustanovljene
v Ločah. Po pridobljenem praktič-
nem in teoretičnem znanju so mladi
poljčanski in loški planinci v
letošnjem letu že opravili vrsto eno-
in dvodnevnih izletov v slovenska
gorstva, kjer so praktično preizkusih
pridobljeno znanje. Njihova aktiv-
nost pa se odraža tudi na področju
delovnih akcij, od markiranja poti in
urejanja gozdnih poti, do čiščenja
okolja in pogozdovanja. Prvi uspehi
pa so bih zabeleženi na raznih
društvenih in meddruštvenih tekmo-
vanjih v orientaciji in smučanju.
Prav te dni mladi poljčanski
planinci po zimskih in spomladan-
skih pripravah že smelo stopajo po
vrhovih slovenskih gora. V večjih ali
manjših skupinah ^h osvajajo in
beležijo v program prehojenih. S
tem pa si nabirajo dragocene
izkušnje.
Vidni so že tudi prvi rezultati
dosežkov med posamezniki, saj je
pionirka Mihelca Kuhar iz Poljčan
osvojila zlato značko pionir-plani-
nec, osem pionirjev je osvojilo
srebrno in kar 19 bronasto značko
pionir-planinec. To pa za poljčanske
planince in skupino iz Loč ni malo.
Dva mladinca Maijan Kurnik in
Darinka Lehner pa sta prehodila
Zasavsko pot in prejela zato
posebne značke. S tem pa še ni
konec osvojenih priznanj in diplom
MO PD Poljčane. V zadnjem
obdobju je kar 44 pionirjev in
mladincev, članov PD, prejelo
republiška priznanja in značke za
končano planinsko šolo, mnogi pa
iz raznih tekmovanj prinašajo vedno
nove dokaze, da je ta odsek eden
najuspešnejših v republiki.
Medtem ko so člani MO PD
Poljčane v letošnjem letu opravili že
vrsto zahtevnih vzponov in izletov v
gore, jih čakajo do konca leta še
mnoge nove in nič manj zahtevne
naloge, tako na področju vzponov
kakor tudi v orientaciji in na raznih
meddruštvenih in republiških tek-
movanjih. Zanimiva bosta tudi izleta
s kolesi na Kumo goro ter izlet na
Uršljo goro v maju. Že naslednji
mesec pa bodo opravili turo prek
Pohorja od Maribora do Slov.
Gradca in se povzpeh na Olšavo.
Med poletnimi akcijami načrtu-
jejo tudi izlet v Vrata Luknjo-Dolič
- Perhavce - Sedmera jezera -
Komno - Krn - Lepena in Bovec.
Ob;skah bodo tudi Mangrt. V drugi
polovici letošnjega leta pa bodo
8. septembra proslavih dan pla-
nincev, še isti mesec pa obiskali
Radnico. V oktobru bodo obiskali
primorsko Caven-Mah Golak. S
kolesi pa bodo obiskali tudi Žičko
kartuzijo. Za zaključek bodo
obiskali še Celjsko kočo in epravih
izlet v neznano.
Tudi v tem obdobju razen izletov
in gorskih vzponov, načrtujejo več
delovnih akcij ter udeležbo na
občinskih ter republiških tekmo-
vanjih mladih planincev. Vso
pozornost pa bodo namenih riadalj-
njemu izobraževanju na področju
planinstva in spoznavanja flore in
favne.
Foto in tekst V. H.
Ne samo gorskih vzponov - tudi delovnih akcij se ne ustrašijo.
Z namenom, da bi se kar največje
število predšolskih otrok na področ-
ju občine Slov. Bistrica vključilo v
organizirano otroško varstvo sta
vzgojno varstvena ustanova "
občinska Zveza prijateljev mladine
Slov. Bistrica pričela pred kratkim
uresničevati, že pred letom osnov-
ano zamisel o organiziranju letečiJi
vrtcev.
Že leta 1973 je bil v ta namen
izdelan posebni delovni program in
vse potrebno za normalen potek
tega programa, kljub temu je do
realizacije prišlo komaj letos.
V	krajih, kjer še ne delujejo stalne
otroškcv-varstvene ustanove, velja za
takšno obliko izobraževanja naj-
mlajših občanov veliko zanimanje,
Tako je bil organiziran prvič v
bistriški" občini ^leteči vrtec v
Laporju, kjer ga je obiskalo nad 50
otrok iz Laporja in okolice, rojenih
v letih 1968/69.
V	kratkem bosta takšna vrtca
organizirana tudi v Makolah in
Crešnjevcu. Predvidevajo pa, da
bodo podobne leteče vrtce organi-
zirah do konca leta še v vseh večjih
krajih bistriške občine, kjer ne
delujejo stalni otroški vrtci.
V. H,
ZADNJI SPOMLADANSKI NASTOP
Z nedeljsko dramsko prireditvijo Boeing-Boeing je amaterska
dramska skupina iz Bukove zaključila svojo spomladansko sezono,
Hkrati se je od igralske skupine poslovil Janko Bezjak, ki je odšel
na odsluženje kadrovskega roka. ^
Foto: Rakuš
J
-jEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
stran 19
PISMA NAJMLAJŠIH
po poteh slovenskogo-
riške Čete
Nekaj dni pred 27. aprilon. srno
v Trnovski vasi zvedeli, da se bo-
mo tudi mi udeležili pohoda po
partizanskih poteh Slovensko-
goriške čete. Naša brigada je no-
sila ime po Muršičevima bratoma,
Ici so ju leta 1945 obesih v gozdu v
Trnovski vasi. Tam kjer soju obe-
sih, so jima postavih spomenik.
Dne 27. aprila smo se zjutraj ob
pol osmih zbrah pri tem spome-
niku. Najprej nam je tovariš Toš,
ki je bil naš vodja, prečital kakšna
je naša naloga in nam povedal, kje
se moramo sestati z drugimi bri-
gadami. Postavih smo se v vrsto in
ob osmi uri krenili iz Trnovske
vasi. Med potjo smo prepevah par-
tizanske pesmi. V Desencih smo se
združili z brigado iz Destrnika. Vsi
skupaj smo odšh na Osojnikovo
domačijo. Tam so nam pripravili
učenci iz Destrnika kratek ,pro-
gram Ob pol desetih smo odšh
izpred Osojnikove hiše. Pot smo
nadaljevah po cesti skozi Livajnce
in- skozi Velovlak. V spodnjem
Velovlaku smo krenili iz glavne
ceste na stransko cesto in nada-
ljevah pot po travnikih. Najprej
smo šh preko Pesnice čez most.
Nato smo šli po nasipu in pre-
bredh potok, ki se zliva v Pesnico.
Ob dvanajstih smo prišli na naše
zborno mesto, kjer smo se utabo-
rili. Tam smo se združili z drugimi
brigadami. Najprej je letalo obkro-
žilo nad nami. Spustilo je rdečo
raketo. To je bil znak, da se pri-
čne napad. Ko je bil napad kon-
čan, je spet priletelo letalo in spu-
stilo belo raketo, kar je pomenilo
konec napada. Potem smo se vsi
skupaj odpravih v Mostje pred
spomenik Slovenskogoriške čete.
Najprej je zaigrala godba. Nato sta
nam dva tovariša povedala nekaj
besed o Slovenskogoriški četi, o
njenem zadnjem boju in zakaj smo
se zbrah. Učenci iz Juršinc so nam
pripravih kratek kulturni program.
Nazadnje so se nam predstavili še
mladinci iz Stoperc s kratkimi re-
citacijami.
Po proslavi smo vsi udeleženci
tega pohoda dobih vojaško hrano
- pasulj. Ko smo se najedh smo se
pričeli pripravljati za odhod. Po
našo brigado so prišh gasilci iz
Biša z gasilskim avtom Bilo nas je
okrog petdeset mladih in še nekaj
članov Zveze borcev, zato nas ni
mogel vseh hkrati peljati. Zmenili
smo se, da odpelje najprej polo-
vico, potem še pride po tiste, ki
bodo ostah. Jaz sem ostala pri
drugi skupini. S tovarišem Vur-
ceijem sn® si šh ogledat neko
jamo. Ta jama je kot rov, zato so
šh vanjo samo manjši otroci. V
Mosteh so imeh potem na prostem
veselico. Vsi skupaj smo se spravili
sedet k mizi' in se tam zabavali,
dokler ni pripeljal naš prevoznik.
Ker so bih pri drugi skupini tudi
člani Zveze borcev, smo se spo-
toma ustavih v gostilni Tobijas v
Podvincih. Tam smo se spoznah s
tovarišem Feliksom iz Rogoznice.
Pripovedoval nam je, kako je bilo
med vojno. Mi smo mu povedah,
da nam je bil ta pohod zelo všeč.
Obljubih smo mu, da se ga bomo
drugo leto zopet udeležili. Ker je
bilo že pozno, smo se morah po-
sloviti. Segh smo si v roke in
zadovoljni odšh. Jiitro smo po-
sedh v avto in se odpeljah proti
Trnovski vasi. V avtu smo si peli
razne pesmi. Vsi smo bih dobre
volje. Ko smo se pripeljah v Tr-
novsko vas, smo se morali raziti.
Vsi utrujeni od dolge hoje, polni
novih vtisov in navdušenja, smo
odšh vsak na svoj dom. V srcu pa
smo nosili željo, da se bomo ved-
no spominjah padlih borcev, ki so
med Vojno dah življenje za nas, da
živimo danes v svobodi.
Upam, da se bom še večkrat
udeležila takega pohoda.
Majda Roškar, 7. c
ŠO „T. Žnidarič", Ptuj
naša proslava
I
Prvi maj je praznik dela. V torek
smo imeh proslavo. Jaz sem
nastopala s pesmico Tonček je
prišel. Miran je bral berilo Prvi
maj. Darko pa je zapel pesem
Zakaj sem partizan. Proslava je
bila zelo dolga. Pevski zbor je pel
lepe pesmi. Nastopali so tudi
učenci iz drugih razredov.
Marjetka Eberh 1. r.
Ptujska gora
postal sem pionir
,V torek je sijalo sonce. V šolo
sem prišel lepo oblečen. Bil sem še
ciciban. V šoh sem dobil rdečo
rutico. H elcna mi je dala modro
kapico. Na njej je rdeča zvezda.
Glasno smo obljubih, da se bomo
marljivo in vstrajno učih. Pionirji
pomagajo drug drugemu.
Miro Saše
OŠ Majšpcrk
9. maj - obletnica
osvoboditve
Po štirih letih strašne vojne so
naši borci pričakah ponnlad. To ni
bila navadna pomlad, ampak po-
mlad, ki je prinesla osvoboditev
naših narodov. Maj, mesec cvetja,
in veselja, je prinesel našim bor-
cem to, kar so si najbolj želeli, za
kar so se borili in prelivali kri -
svobodo.
Kol^o grozodejstev je povzročil
kruti sovražnik, se ne da povedati.
Naši preživeli borci se z^ažajo ob
mish na tiste dni, ko je neusmi-
ljeni sovražnik pustošil našo de-
želo in ko so se v strašnih bitkah
prebijah proti pomladi - proti
svobodi.
Mnogokrat se vprašamo: Kdo je
vodil naše borce, kdo jim je dajal
pogum, da so vzdržali celo v naj-
težjih dneh? Tito, naš Tito, on jih
je vodil, on jih je vodil, on jim je
dajal vzgled in pogum.
Nikoli mu ne bomo mogli povr-
niti tega, kar je storil za nas. Ni-
koh, pa če se še tako trudimo. On
je vodii borce skozi vse okupator-
jeve ofenzive, ki so se kljub nem-
ški premoči skoraj vse končale z
nemškim porazom. Skoraj vedno
je poraz prinesla Titova iznajdlji-
vost in junaštvo naših borcev, ki
niso klonili niti v najtežjih trenut-
kih, ampak so vneto sledih Titu,
ki jih je vodil proti zmagi, proti
svobodi.
Končno se je ta mučen pohod
skozi strašne borbe le končal in to
maja leta 1945. Neizmerno veselje
je vladalo med borci in med Ijud-
stvora Prav tako so se z njimi
veselili zavezniki in rdeča armada,
katere borci so našim borcem več-
krat priskočili na pomoč.
Danes so za nas vse te strašne
bitke in grozodejstva, ki jih je
povzročil sovražnik, le še zgodo-
vina. Vsako leto se sicer 9. maja še
spomnimo za trenutek vsega tega,
toda kmalu je spet vse za nami, saj
je pomlad, pomlad in svoboda.
Anica Kapše, 8. r.
OŠ „M. Koresa"
Podlehnik
srečanje pionirjev in
pohod po poteh xiv. di-
vizije
Pred dne.vom OF smo se pioniiji
iz Ptuja, Ormoža in Ljutomera z
avtobusom odpravih na pohod
bratstva in enotnosti v Belo kraji-
no, prijazno deželo dobrih ljudi in
behh brez.
Vožnjo v Črnomelj smo izJcori-
stili za prijeten izlet. Med potjo
smo si ogledah spomenik Matije
Gubca v Stubici in formo vivo v
Kostanjevici. Tudi vožnja po Gor-
jancih je bila čudovita zaradi lepe
pokrajine.
Ko smo se pripeljah v Črnomelj,
so nas sprejeli pionirji - gostitelji,
s katerimi smo odšh na njihove
domove. Hitro smo se spopri-
jateljih ih tudi njihovi starši so bili
do nas zelo prijazni. Nudili so nam
vso udobje, že pred našim pri-
hodom pa so za nas pripravih, s
pomočjo učiteljev simbolična da-
rila. Razkazah so nam še zname-
nitosti mesta Črnomelj, ki jih ni
malo.
Pripravili so nam tudi proslavo
na prostem, kresovanje in nasled-
njega dne še svečanost v Domu
prosvete,- Zatem smo se odpeljah z
avtobusi v Metliko, kjer smo se
razporedih v tri brigade: Tomši-
čevo, Bračičevo in Sercerjevo. V
Metliki je bila še slovesnost, ria
kateri so komandanti brigad pre-
dali raporte. O pohodih in deja-
njih XIV. divizije pa nam je govo-
ril tovariš Butara.
Po končani slovesnosti smo se
peš odpravih na pohod po poteh
XIV, divizije. Pot je bila dolga,
vendar smo pozabih na utrujenost,
ko smo opazovali lepo belo-
krajnsko pokrajino. Končno smo
prispeh v Vinomer, kjer je bila na
neki jasi postavljena vojaška kuhi-
nja. Dobili smo pravo vojaSko ko-
silo.
Čeprav je bilo vzdušje prijetno,
nas je preganjal čas. Morah smo se
posloviti od Bele krajine, njenih
ljudi in običajev. V spominu nam
bo ostala dobrota in ljudje, ki so
bili prvi v boju za osvoboditev.
Rada se bom spominjala prire-
ditve, ki ,so jo organizirah samo za
nas.
Zdenka Gajšek, 7. r.
I	OŠ Majšperk
moj sošolec
Bojan je moj sošolec. Je priden
učencc. Imam ga rad. Bojan je
velik. Ima dolge rjave hlače in
modri pulover. Ima lepo torbo. V
njej ima čiste zvezke. Stanuje
blizu šole. Bojan nikoli ne zamudi
pouka.
Boris Fakin, 1. a
OŠ. Majšperk
naša proslava
Na odru so peh in deklami-
rah otroci. Na proslavi je bilo zelo
lepo. Jaz sem bral berilo Prvi maj.
l'berh je na odru pela pesem
Tonček je prišel. Albina je tudi
nastopala. Pevski zbor je za{x;l
lepe pesmi. Darko je nastopal s
pesmijo Zakaj sem partizan.
Miran Fideršek 1. r.
Ptujska gora
na goro
Začenjajo se priprave za izlet na
gore. Dela imam polne roke, a še
več veselja na prebito noč na gori,
to so moje velike želje. Zato si
sedaj zamišljam prekrasen večer
na gori.
Sedim med raznobarvnimi blazi-
nicami gorskega cvetja. Večeri se.
Sanjsko tišino gora moti le rez-
ko vreščanje planinskih kavk, ki
preletavajo med sivimi stenami.
Mrak prihaja tiho, počasi, kakor
lisica, ki skozi temno podrastje
koraka in zasleduje svoj plen. Son-
ce se še poslednjikrat ozre v svoje
skalnate varovance ter jih poboža
•s svojimi otožnimi krvavo-rdečimi
očmi.
Tedaj gore zacvetijo v rajsko
lepih barvah, kijih lahko ustvari le
največji umetnik - narava. Narava
poje hvalnico soncu, ki izginja za
temnim obzorjem.
, . Na nebu se prižgo zvezde in
Luna zasede svoj zlati prestol ob
Rimski cesti. Noč je tiha, mirna,
nežna kot pajčolan, vse je utih-
nilo.
Nad to spokojno pokrajino pa
veter še vedno poje tiho uspa-
vanko o gorah in razpreda svoje
mish o alpinistu, ki je sredi stene
pravkar utrujen sklonil glavo na
oprsje ter z razprtimi očmi poslu-
ša utrip njenega srca.
Janko Zajšek. 5. b
OŠ „F. OSOJNIK", Ptuj
20 stran
TEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
Mladinke Ptuja - tretje
ZDENKA SKOK - VICE ŠAMPION SRS
Končano je republiško tekmo-
vanje v streljanju z zračno puško.
Sodelovalo je nad 400 tekmovalcev.
Za republiški primat se je borilo
tudi 23 Ptujčanov in Ptujčank.
Največ uspeha so imele mladinke,
saj so osvojile tretje mesto in s tem
bronasto medaljo (ekipo SD „Jože
Lacko"), medtem ko je med posa-
meznicami bila najboljša mladinka
Zdenka Skok, članica SD Turnišče,
ki je osvojila deveto mesto. Majda
Tušek je bila 12.
Mladinci SD Kidričevo so bili 22.,
SD „Jože Lacko" pa 28. Med
mladinci je bil najboljši Branko
Planko, član SD „Jože Lacko", kije
osvojil 325 krogov.
Pionirji SD Turnišče so bili 31.,
SD „Jože Lacko" pa 36. Najboljši
pionir (med našimi!) je bil Janko
Gojkošek - 151 krogov.
Pionirke SD „Jože Lacko" so
ekipno zasedle enajsto mesto, posa-
mezno je bila najboljša Irena Skok.
Članska ženska ekipa SD „Jože
Lacko" je bila četrta; najboljša
posameznica je bila Zdenka Skok -
SD Turnišče, ki je zasedla drugo
mesto v republiki.
Povzetek repubhškega tekmovanja
nam pove, da so se med ekipami
najbolj odrezale ekipe SD „Jože
Lacko", posamezno pa članica SD
Turnišče Zdenka Skok, ki je z
osvojitvijo naslova - vice šampion
SR Slovenije - dosegla največji
uspeh.
Slavko L. Ivanovič
XVIII. POHOD PO POTEH ^
PARTIZANSKE LJUBLJANE
Letošnjega tekmovalnega pohoda
po poteh partizanske Ljubljane, ki
je bil na dan zmage, 9. maja, so se
udeležile tudi ekipe iz občine Pmj.
Sodelovah sta T\'D Partizan Ptuj in
Markovci, Folklorno društvo Ptuj in
pripadniki garnizije JLA Ptuj.
Letošnja udeležba na tekmovalnem
poiiodu je bila zelo visoka, kar je
primerna generalka za pohod
na>-iednjega leta, ki bo ob 30-letnici
osvoboditve našili narodov izpod
fašizma.
Tekači ptujskega področja so
tekmovali v vseh . kategorijah
tekmovalnega pohoda in se dobro
odrezali.
Največji uspeh so dosegli mladinci
TVD Partizana Ptuj, ki so v postavi
Črto Sohna, Milan Žohar in Miki
Prstec osvojih v ,,štafeti zmage"
med atletskimi društvi odlično
tretje mesto in sprejeli bronaste
plakete. Druga ekipa Partizana Ptuj
je bila deveta, Markovčani pa so se v
tej kategoriji uvrstili na dvajseto
mesto.
V ženski štafeti zmage so
tekmovalke Folklornega društva
Ptuj v kategoriji ostahh organizacij
osvojile prvo mesto, vendar je bila
tudi konkurenca manj številna. TVD
Partizan Ptuj je v kategoriji športnih
društev postavil tri štafete. Prva
ekipa v postavi Vrabl, Gajšek in Fras
je pristala na šestem mestu. Ostali
dve ekipi pa na osmem oziroma
dvanajstem mestu. Markovčanke pa
so bile desete.
V ženskem maršu na 8000 m sta
iz Ptuja tekmovali sestri \'rabl in se
uvrstili na deveto mesto.
Najtežja disciplina pohoda po
poteh partizanske Ljublane je
gotovo tekmovanje moflcili ekip na
25.000 m. Tu so tekači enote JLA
Ptuj osvojih dvaindvajseto mesto,
pripadniki T\T) Partizana Markovci
pa so bih šestintrideseti. Tekmovalo
je skupaj 75 ekip.
Mesto Ptuj je bilo zastopano tudi
v ,,Teku prijateljstva", kjer sodelu-
jejo poleg domačih mestnih repre-
zentanc tudi inozemska mesta.
Zmagah so tekači iz Londona, pred
Prago in Moskvo. Ptujčani so v
postavi Franc Bezjak, Iztok Matjašič
in Stanko Habjanič osvojih 27.
m.esto in prehiteh ekipo Trbovelj in
Beljaka.	OP
MILAN ŽOHAR REPUBLIŠKI PRVAK
V soboto, 11. maja jc bilo v Celju
atletsko tekmovanje v mnogobojih
za prvenstvo SR Slovenije v moških
in ženskih kategorijah. Tam so
sodelovah pri starejših mladincih
tudi atleti T\'D Partizana Ptuj, ki so
osvojili dve kolajni. Zlato in repub-
liški naslov je pripadal Milanu
Žoharju, ki je zbral 3075 točk.
Druiri je bil s 2996 točkami znani
atlet Tomo Grošeta i/ Maribora.
Tretje mesto s 2681 točkami pa je
pripadlo prav tako Ptujčanu Mikiju
Prsiecu. Zelo dobro je tekmoval
tudi Dušan Koren, ki je z 2554
točkami osvojil dobro peto mesto v
Sloveniji.
Podvig Milana Žoharja je vsekakor
velik in obetajoč. Uspeh ni samo v
tem, daje premagal odlične atlete iz
večjih mest, temveč je seštevek
njegovih mnogobojskih točk v kate-
goriji st. mladincev zelo blizu
slovenskega rekorda.
Tudi bronasta kolajna je za
Prsteca uspeh, saj ta tekmovalec ni
speciahst za mnogoboje, temveč
predvsem tekač na srednje proge in
skakalec v daljavo.
Ta pomemben uspeh mladih atle-
tov iz Ptuja ponovno opozarja, da so
v tej športni panogi na našem
področju veliki talenti, vendar bi
morala družba kraljico športa -
atletiko bolje finančno in moralno
upoštevati in podpirati. Upamo, da
bo novo ustanovljena TTKD to
upoštevala in tako lahko priča-
kujemo v Ptuju zeleno luč v tej
zanimivi in ix;stri športni dejavnosti.
OP
II—slovenska judo liga-vzhod
Ptujski judoisti spet odlični
v nedeljo, 28. aprila so bili
ptujski judoisti organizatoiji II. kola
v II. slovenski judo ligi. V telo-
vadnici osnovne šole „Franc Osoj-
nik" so se pomerile ekipe Maribora
II, Impol II, Ljutomera in Drave.
Ekipa Drave se je borila proti
Mariboru II in Impolu II. Čeprav so
bili nasprotniki trd oreh, so se naši
judoisti dobro oorezali, saj so
premagali Maribor II z rezultatom
30:18, z ekipo Impola II pa so na
tesno izgubili
Verjetno bi ekipa Drave pre-
magala tudi Impol II, če se ne bi v
prejšnji borbi poškodoval .,težkaš"
Drago Breznik, ki ni mogel nadalje-
vati tekmovanja.
Številna publika je odlično bodri-
la svoje fente, kar je pravgotovo
pomagalo, da smo videh več dobrih
borb.
To nedeljo so judoisti gostovah v
Slovenskih Konjicah, kjer so imeli
za nasprotnike ekipo Branik II in
Kostroj. Ekipo Kostroja so prema-
gah z rezultatom 47:10, Branikovce
paz 37:15.
REZULTATI:
Drava : Branik II(37:15)
Potočnik - Leskovar 10:0, Satler
-	Protner 7:0, Štebih - Miljanič'
7:0, Šeruga - Bajer 10:0, Ribič-1
Rozman 0:10. Duh - Vilar 3:0'
Lepenik - Ketiš 0:5.
DRAVA - KOSTROJ (47:10)
Potočnik - Orož 5:0, Emeršič -
Rataj 7:0. Štebih - Brezovščekl
10:0, Satler - Gošnjak 5:0. Šeruga
-	Podpečan 10:0, Duh - Slapnik
' 10:0, Lepenik - Gore;ijak 0:10.
Zahvala za dosežen rezultat gre
tudi najbolj vročim ptujskim navija-
čem, ki so tekmovalce spremljali in
jih bodrih.
Ptujski judoisti so od dosedanjih
šestih borb 5 dobili in 1 izgubili,
tako da so se daj na vrhu lestvice.
FOTO IN TEKST:
M. POTOČNIK
Prvega maja je bilo v Črnomlju
mednarodno tekmovanje v moto
crossu, ki je veljalo tudi za državno
prvenstvo. Tekmovah so v kategoriji
do 50 ccm in 125 ccm. Zastopani so
bih vsi slovenski klubi in nekateri
posamezni vozniki iz Hrvaške,
Danske in Avstrije. Vseh tekmo-
valcev je bUo nad 60, ki so imeh pri
vožnji vehke težave, saj je močan
dež povsem razmočil tekmovalno
stezo.
V obeh kategorijah so bih
zastopani tudi Ptujčani. Tako je v
kategoriji 125 ccm Silvin Vesenjak
— AMD Ptuj, osvojil v mednarodni
konkurenci šesto mesto. Zmagal je
Helmut Gote iz Avstrije. V državni
razvrstitvi pa je Silvinova uvrstitev
zadostovala za drugo mesto. Pred
njim se je uvrstil Tržičan Ahačič, ki
tudi vodi v tej kategoriji. Če
upoštevamo, da je imel Silvin
Vesenjak težave z motoijem, saj je
prihitel na dirke zadnji trenutek in
pred. tem tudi več ur delal na okvari
stroja, je njegova uvrstitev zado-
voljiva. Ker ni vozil na zadnji dirki v
Orehovi vasi, mu je sedaj najhujši
konkurent za osvojitev državnega
naslova v tej kategoriji ušel za 38
točk, kar bo težko nadomestiti. Ima
pa ta tekmovalec boljše možnosti za
odhčen plasman v kategoriji nacio-
nalnega razreda.
Letos je bila v Ptuju ustanovljena
tudi skupina voznikov v kategoriji
do 50 ccm. Sestavljajo jo Simon
Habjan[č, Darko Kmet ter Drago in
Janko Štrafela. Prvi start so imeh na
zadnjih dirkah v Orehovi vasi, kjer
zaradi okvare na strojih niso imeli
zadovoljivih rezultatov.
Mnogo bolje je bilo v Črnomlju
Tu sta se sohdno uvrstila Darko
Kmet in Drago Štrafela. Izmed 42
tekmovalcev je v prvi vožnji zasedel
Darko Kmet odhčno četrto mesto.
Drago Štrafela pa sedmo. V skupni
uvrstitvi je bil prvi Anton Gril i'
Kopra. Ostala dva Pjtujčana Simor
Habjanič in Janko Štrafela, sta se
zaradi okvare na motorjih uvrstila
slabše. Smolo je imel predvseir
Simon Habjanič, kije bil od začetki
na odličnem tretjem mestu, je p'
moral zaradi zloma prve o^
odstopiti od nadaljnjega tekm"
vanja.
Ekipno so Ptujčani zbrah *
Črnomlju 34 točk in osvojili četrte
mesto. Zmagala je Orehova vas, pre'
Koprom in Tržičem. Na zadnji
mesto pa so se uvrstili domačini.
OP
tednik
-jEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
stran 21
ŠPORTNO TEKMOVANJE UČENCEV POŠ
soboto, 18. maja je bilo na
■tadionti Drava v Ptuju področno
^elcmovanje posebnih osnovnih šol
L Raven, Slovenske Bistrice,
Maribora in Ptuja. Tekmovanje je
P^osočil mentor šole I^ojektivni
j,jjo"'ptuj in Mercator Panonija Ptuj
ter TIS Ptuj. Organizacija tekmo-
vanja je odhčna in na visoki
ravni, saj so pomagali skoraj vsi
t^jjski učitelji telesne vzgoje.
Po nekajurnem tekmovanju je
ekipno med pionirji zmagala POŠ
Maribor, med pionirkami pa POŠ
pmj; v skupni uvrstitvi šol je
jijehodni pokal osvojila ekipa POŠ
Maribor. Posamezni odlični rezultati
yko v altetiki kot v športnili igrah
pa so bih sledeči:
Pioniiji - 60 m: Majcenovič Ptuj
7,8; Klemenčič .MB 8,0 in Šurovnik
pjuj, 8,1 s. Skok v višino: Hanžič
MB 145 cm, Širovnik Ptuj 135 cm
Roj MB 130 cm. Met žogice -
Kidrič MB 57,40 m, Gorinšek Slov.
Bistrica 53,30 m in Kolar MB
<0,80m. Kros 800 m: Kamenšek
Ptuj 2.27,5, Klemenčič 2.28,1 in
FajfarMB.
Pionirke: - 60 m: Horvat Ptuj
8,6;Mertuek Ptuj 8,8 in Majšler MB
g,9. Skok v višino: Ravbar, Ravne
130 cm, Majšler, 125 cm. Robnik,
MB 120 cm. Met žogice: Požar, Ptuj
3^,92 m, Dimitraškovič 35,68 m in
Brbnik, Slov. Bistrica 35,62 m. Kros
600 m: Zaplotnik Ptuj 1.57,1,
Mertuek, Ptuj 1.57,2, Majšler MB.
Pionirji - nogomet: Ptuj:Ravne
3:1, Maribor: Slov. Bistrica 3:1,
Slov. Bistrica:Ravne 5:4; Maribor:
Ptuj 3:1. Vrstni red: I. Maribor, II.
Ptuj, III. Slov. Bistrica in IV. Ravne.
Pionirke med dvema ognjema:
Ptuj:Ravne 2:0, Maribor:Slov. Bi-
strica 2:0, Ravne:Slov. Bistrica 2:0,
Maribor:Ptuj 2:0. Vrstni red: I.
Maribor, II. Ptuj, III. Slov. Bistrica
in IV. Ravne.
Vsi prvoiivrščeni so dobili meda-
lje, ki jili je pripravil organizator, za
nagrado pa se bodo še pometih na
republiškem prvenstvu, ki bo
meseca junija v Ljubljani. Vsem
tekmovalcem je bil pripravljen
prisrčen sprejem, skupaj z ostalimi
gosti - njiliovimi učitelji pa so si
pozneje ogledah zgodovinske zna-
menitosti mesta Ptuja ob tem pa so
se seznanili tudi z življenjem svojih
vrstnikov, sklenih številna prija-
teljstva in poznanstva, skratka, lepo
je bilo.
M. Ozmec
ROKOMET
ROKOMETAŠI NA VRHU LESTVICE
Pred približno 100 gledalci so
rokometaši na domačem terenu
premagah ekipo iz Žalca z
rezultatom 36:14. Že v začetku
tekme so Dravaši pokazali, kdo bo
gospodar na igrišču. Z zelo lepo in
kolektivno igro so pokazali, kaj
zmorejo. Čeprav so vsi igralci igrali
dobro pa sta se posebno dobro
izkazala vratarja Crešnik in Val-
enko, ki sta pokazala več lepih
obramb. S to zmago so na vrhu
lestvice skupaj z Ormožem. Po-
trebno še bo precej truda, da bodo
tudi ostah in poštah prvi.
Želimo jim mnogo uspehov.
FOTO IN TEKST:
M. POTOČNIK
Takili akcij je bilo več
Občinska nogometna liga
v nedeljo, 19. 5. 1974, je bilo
odigrano 8. kolo obč. nog. hge.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
Stojnci-Vičanci 2:3, Ptuj-Ro-
goznica5:l, Grajena-Gorišnica 2:8,
Dornava-Cirkulane 3:0b.b., Bresni-
;a-Zavrč 1:3, .Mark ovci prosti,
Videm-.Makole 4:4, Dravinja-Ge-
rečja vas 4:6, Prepole-Hajdina 1:6,
Skorba-Leskovec 3:0 b.b., Kidriče-
vo-Apače 2:2, Zlatohčje-Lovrenc
ni odigrano.
Ostale tekme niso pridane lestvici,
ker bodo odigrane ob koncu
pivensu-a. NK Prepolje, Leskovec,
Bresnica in Cirkulane se zaradi
neodposlanih zapisnikov kaznujejo z
odvzemom dveh točk, ki so že
vplivale na sestavitev lestvice.
Stanje spomladanskega dela:
Prvo avtomatsko športno kegljišče
v Ptuju
Kegljaški klub Drava Ptuj ureja
pod tribuno ptujskega stadiona
drugo avtomatsko in prvo športno
kegljišče v Ptuju. Predsednik
kegljaškega kluba Drava Ptuj,
Stanko Gabner: „To kegljišče smo
že dalj časa nujno potrebovah, zato
.smo se odločih za udarniško delo in
če bo sreča, bomo končah že I.
junija. Dela torej izvajajo kegljači
sami in bodo tako imeli tudi več
čuta za odgovornost. Sredstva za
avtomate pa smo zagotovili skupaj s
temeljno telesno kulturno skup-
nostjo Ptuj in ob šopom oči
nekaterih ptujskih podjetij."
-OM
NOGOMET
»Drava zalila rudarje«
Čeprav so ptujski nogometaši na
repu lestvice, se je v nedeljo zbralo
na stadionu okrog 1200 gledalcev.
Vzrok je bil ,,biti ali ne biti".
Mnogoštevilni navijači so pravgo-
tovo pripomogli, da smo videli lep
in zanimiv nogomet.
Nogometaši ,,Drave" so se v tej
odločilni tekmi sestali z ,,Rudar-
jem" iz Trbovelj. ,,Rudar" je
trenutno na prvem mestu, vendar to
ni oviralo ptujskih napadalcev. Že v
23. minuti je Plajšek Vlado zatresel
nasprotnikovo mrežo. Navdušenje
med gledalci je bilo nepopisno. To
navdušenje pa je minilo, ko je v 40.
minuti R^ izenačil na 1:1.
Ponovno se je zatresla rmeža in
tribuna v 79. minuti, ko je Špehonja
Luka poslal žogo v Rudarjev gol ter
postavil končni rezultat 2:1.
Za doseženo zmago gre zahvala
celotni ekipi, posebno pa še
golmanu Špendalu, ki je večkrat
obranil nemogoče žoge. Drava je
nastopila v postavi: Špendal,
Kneževič, Komik, Krajnc F.,
Hadler, Krajnc B., Vrbanec, Matja-
šeč, Špehonja, Plajnšek I. Plajnšek
II.
Ptujski navijači so pokazali, da
imajo radi nogomet, vendar je
potrebno tudi nekaj pokazati.
Upamo, da bomo v bodoče videli še
več takšnili tekem.
FOTO IN TEKST:
M. POTOČNIK
Prvi gol za „Dravo" je dal Plajnšek V.
22 stran
TEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
-jEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
stran 23
rezervirano
za tuizeka
VOBIN VAS NA LETNI „D0-
PUST" V PRLEKIJO
Bliža se cajt letnih dopustov.
Eni te šli na moije ribe lovit no
soleno vodo žmahat, drugi te šh v
planine za friškin lufton, tretji v
tophce, štrti pa te si duma v lavori
noge namakah no se pod milin
nebon brezpločno sunčili. Vete
jas sen priša na eno idejo, da bi se
ša letos malo kmečkega turizma.
Od 10 junija naprej sprejmen 5
zdravih dopustnikov. ki do na
mojen grunti letni dopust prežive-
li. Pogoji so naslednji. Brezpločna
hrana, stanovoje no pijača, samo
najmeje šest vur na den bi mi
mogU pomogati pri košji sena no
dmgih kmečkih športno rekreacij-
skih montrah. Jamčin kopanje v
lostnen znoji ah Švici kak toti
tekočini po domočen provimo no
seveda poleg toga še brezpločno
sunčenje pod milin prleških
suncon. Ob topUh poletnih
večerih de igra no prepeva
priznoni žobji orkester iz domoče
mlake, seveda, če de voda v njej.
Prenočišče de komfortno - v
senu gor_ na štah pod cigleno
streho. Če de slučajno ponoči
dežek pada, te lehko pKpslušah
jegovo enkratno melodijo, ki
odmevle v potoki, ki teče mimo
liiše. Vstojanje de vutro kak je to
pač poletna kmečka navoda že
med štrto no peto vuro. . . Tak
vas le Vidin kak zehate no se
pretegovlete. . .
Naj van še malo jedilnik
predstovin: Za froštikel do
karuzni ali pa hajdinski žgenki z
mlekon poleti no s cvirki
zabeljeni. Ob deseti vuri južina z
lukon, paradajzon, domočin kru-
hon no seveda s tuklo (jabolšni-
co). Obed de ob enih: Kisla župa,
proženi krompir z domočin
picekon ah z meson iz tunke no
seveda še šelota poleg. Če te
pridno delah de južina tudi
popudne. Za večerjo še mo se
zmenh, saj ven, da vas je dosti
tokih, ki mate shujševalne kure
(ali pa nemate penez, da bi si
lehko v mesti večerjo privoščili.)
Mija z Mico ma vamo jo že
preskrbela po lostnen okusi ali
žmahi. V nedelo te meh prosto no
lehko grete na sprehode v narovo
ah pa na kokšno kmečko veselico.
Kmečke šurce te že dobih, da te si
lehko v jih domu čreva nesli.
Pridite, nede van žoh.
Vaš Lujs.
24 stran
TEDNIK — četrtek, 23. maja 1974
YU - AS klub
BRATJE IN SESTRE SO SE SREČALI NA POHORJU
Letošnji pohorski prvi maj je po-
tekal v znamenju spačkariade. Vse
dni so se po serpentinasti cesti med
zelenečimi gozdovi prevažah jekleni
konjiči iz družine citroen.
Že večkrat smo v Tedniku poro-
čah o srečanju Ami - spaček kluba,
ki obstoja že devet let. Vanj so
včlanjeni ljubitelji citroenovih vozil,
ki se vsako leto enkrat srečajo v
enem izmed krajev domovine, da
skupaj preživijo prvomajske praz-
nike. Letos je bil organizator sreča-
nja AS klub iz Maribora, v katerega
so včlanjeni tudi nekateri ptujski
lastniki citroenovih vozil.
Že na predvečer prvega maja so
pričeh prihajati na Pohorje gostje iz
oddaljenejših krajev Jugoslavije, na
praznik pa so prispeh še drugi. Pri-
jetno razpoloženje, ki seje še stop-
njevalo ob raznih tekmovanjih, je
kalil le dež, vendar spet ne toliko,
da bi pregnal spačkage pod streho.
Drugega maja so bila na sporedu
tekmovanja v spretnostni in krožni
vožnji, v katerih so nastopih tudi
ptujski predstavniki. Naš stari zna-
nec — spačkar Tinček Ivanuša (znan
ptujski TV doktor) je za svoje prija-
telje pripravil pravi show program,
ki je do solz nasmejal vse gledalce;
okrog njegovega živopisanega in pre-
pevajočega spačka pa je bilo vedno
polno gledalcev in občudovalcev.
Popoldne je, bila izredna skup-
ščina vseh_ članov kluba, ki so se
zbrah na Železničarskem domu in
se pogovorih o svojih nadaljnjih na-
črtih in željah. Sprejeli so tudi svoj
statut in se pogovorili o njegovih
morebitnih pomanjkljivostih.
Za tem je sledil najlepši del sre-
čanja, ko so vsi spačkaiji in drugi
člani krenih z zelenega Pohorja pro-
ti Mariboru, kjer je bila svečana
večerja. Kamorkoh je seglo oko, je
videlo dolgo nepretrgano kačo citro-
V...'" Prav prisrčna pa .so bila sre-
čanja z is:-^"rstnimi vozili (brati in
sestrami), ki su r-^m prihajala na-
sproti. Utripale so lucl, '•oke so se
dvigale v pozdrav, zatrobile - sire-
ne. Pogled je bil enkraten.
Ne svečani večerji so podelih po-
kr.le in priznanja tekmovalcem, ki so
se najbolje odrezah v tekmovalnem
delu srečanja, nekaj daril pa so pre-
jeh tudi gostje, ki so nastopah v
šaljivem delu programa. Bilo je vese-
lo kot le malokdaj, ko so se gostje
med seboj pomešali in je plesal Slo-
venec kolo, Srb pa se je potrudil^
poskakovati ob urni polki.
Sedaj pa vam naj postrežem še z
nekaj številkami. Na Pohorju se je
zbralo 165 avtomobilov, od katerih
je bilo največ spačkov. Z njimi seje
pripeljalo 360 in. še nekaj gostov, ki
so prenočevah v domovih na Po-
horju. Tekmovalcem je bilo podelje-
nih 40 pokalov. Največ udeležencev
srečanja je prispelo iz Srbije - iz
Novega Sada in Beograda. Prispeli so
tudi gostje iz Madžarske in Češke in
po njihovih besedah jim je pri nas
zelo ugajalo.
Velik delež pri organizaciji letoš-
njega srečanja so prispevala tudi
ptujska podjetja: Merkur, Tovarna
avtoopreme, Mercator-Panonija, Iz-
bira, TGA Kidričevo, Petovia, Ope-
karna Žabjak, Delta, Sigma, Vinko
Reš in Proizvodno podjetje Olga Me-
glič. Organizatorji se vsem za po-
moč in razumevanje najlepše zahva-
ljujejo.
Prihodnje srečanje - čez leto dni,
bo ah ob morju (okolica Makarskc)
ah pa nekje v osrčju Bosne. Kjerkoli
že bo, mi že v naprej vemo, da bo
lepo, tako kot je bilo lepo na vseh
dosedanjih srečanjih, tako kot je
bilo na Pohorju. Pa saj drugače tudi
biti ne more, kajti kjer so dobri
ljudje, tam tudi ni strahu, da med
njimi ne bi bilo prijetno. In spač-
kaiji so vsi taki.
Tekst in foto:
S. SPOLENAK
Tinčkov spaček je bil „glavni". Občudovalci so imeli kaj videti in
slišati.
TEDNIK
izdaja časopisni zavod Ptujski ted
nik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. p. P
99. - Urejuje uredniški odbor
Izhaja vsak četrtek. Odgovorni ured-
mk - Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Celoletna
naročnina 50 din, za inozemstvo 100 din. - Žiro račun SDK PtuJ
52400-603-30458. - Tiska .Mariborski tisk, 62000 Maribor, Svetozarevsks
ul. 14.