SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 fld., za pol leta 8 »Id., ra četrt leta 4 fld., ta jedes
me ««c 1 fld. M kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto IS (Id., ca pol leta « gld., za «etrt let» 3 fld., za jeden nteeec 1 fld.
V Ljubljani na dom poäiljan relja 1 gld. 30 kr. ve« na leto. Potamne ItevUke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (ineerate) veprejema uprmrnlitTO in ekepedlelja (v „Katol. Tltkaral", Yedalkove alle« It. 2.
Rokopiai m ne vratajo, nefrankorana piima ne veprejemajo.
Vrednlitvo je v SemeaUklh aileak It 3, L, 17.
Izhaja vaak dan, ixvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 167.
V Ljubljani, v torek 24. julija 1894.
Letiiili XXII.
Škofova beseda.
Ljubljanska duhovščina s« je danes т predgod ■t. Jakob» dopoludne pod vodstvom mil. g. stolnega prošta poklonila prevzvišenemu kneza in Škofa. Mil. prošta čestitka je izratala veselje vse duhovske družine ob goda svojega očeta vzlasti letos, ko jih vidi popolnoma čile in zdrave. Izrtzn pokorščine in adanoeti prilaga vsa duhovščina iskreno željo, naj bi Bog ljubljenega nadpastirja ohranil še dolgo v telesnem zdravju.
Skof so se v mili domači besedi zahvalili in pristavili, da želć sebi, vsem navzočim in celi škofiji poleg telesnega zdravja še višjih dušnih blagrov, vzlasti gorečnosti za Boga in sveto cerkev. Potem so pa nadaljevali nekako tako-le: .Poleg o b i -lega veselja, ki sem je vlival pri cerkvenem oblskavanju po deželi, so mi vzlasti mnogo radosti prinesli zadnji dnevi. V nedeljo se je namreč osnovalo slovensko katoliško delavsko društvo. Napečna načela se š i r i j o v v s e k r o g e i n neizkušeni pri-prosti možje jih tem hitreje veprejemajo. Mej pripomočki proti temu so mej drugim jako dobra taka društva. Zato vam priporočam novoustanovljeno društvo, dajepodpirategmotno in da tudi prevzamete včasih kako predavanje. To delovanje je jako hvaležno, k e r s o sr c a p r i p r o s t i h m ož zelo vsprejemljiva, če vidijo, da jih ljubimo in da jim želimo vsestransko dobro. V lepi sloinosti mej seboj delajmo tako vsi v večjo čast božjo in v izveličanje d u Š ! "
Te besede same ta-ee dovolj govore. Vsem vernim katoličanom bo škofova beseda največje bodrilo; h krati nas pa zagotavlja z božjo pomočjo srečnega vspeha pri novem društvo. Zato pa v svojem in katoliških delavcev imenu kličemo za god premil. nadpastirja, ki v duha Kristusovem in njegovega namestnika Leona XIII. s tako ljubeznijo oklepa tudi zapuščeni delavski stan: Bog Vas živi in ohrani, da učakate zmago katoliških načel v vsem javnem življenju našega naroda in cele Avstrije 1
Obramba proti anarhistom.
Vsi listi, vse javno mnenje je ostro obsojalo grozni zločin nečloveškega anarhista, ki je z jeklom v roki zavratno zaklal predsednika francoske republike. Vsepovsod odmeval je glas, da morajo vlade skrbeti za varnost življenja mirnih državljanov. Ob krsti Carnotovi je rekel ministerski predsednik Du-poj : „Carnot je umrl, zadet od divjega maščevanja onih, katere bodo združeni narodi vedeli storiti onemogle". To je gotovo pogumna, a tudi opravičena beseda v trenotku, ko so srca gorela zaničevanja in srda do brezsrčnega anarhista. Tudi merodajni krogi, kateri so le z „lučjo pro-svete" svetili v brloge zveri, v Človeški podobi ter le s „človeško prostostjo' osrečevali narode, so sedaj jedini v tem, da je treba izprazniti gnjezda, kjer se zalega in redi človeška golazen, z gorečim železom izžgati gnjilobo iz socijalnega telesa ter zavarovati družbo proti nevarni kužni bolezni anarhizma, ki se širi po zapadni Evropi. Celo svobodna Anglija je pripravljena v tem oziru storiti potrebne korake v dogovoru z drugimi državami. Nadzorovanje anarhistov, ki so se zarotili proti družabnemu redu ter z dinamitom in jeklom delajo gaz svoji krvavi ideji, je bilo že doslej mednarodno, a s tem
je malo pomagano, angleška policija mora izčistiti in prehoditi skrivna zavetja v Londonu ter poslati čet mejo т varnem spremstva izvržek ljadij, ki ne poznajo človeških čustev, temveč le divji nagon deroče zveri. A vprašanje je, če polieija pozna vse te ptice ujede, kajti anarhisti eo navadno bolj sviti od redarjev ter imajo povsod svoje zaveznike, po-magače in ovaduhe.
Švica je ie sklenila zakon, ki stopi s 1. dnem avgusta v veljavo proti anarhistom. Zakon določa ostre kazni za one, ki pripravljajo, rasširjajo ali hranijo razstrelila v zločinske namene, ki prigovarjajo k zločinom ali jih proslavljajo. Po tem zakonu bodo mogli kaznovati tudi one, ki po časnikih Širijo anarhizem. Zadnji čas je tudi italijanska vlada začela zasledovati anarhiste ter devati pod ključ. V zbornici je Crispi predložil dva načrta zakonov t ozirom na javno varnost. Značilno je, da je celo socijalietiški poslanec Agnini odobraval predloge bivšega prekucuha Crispija. Francoska zbornica te dni obravnava o zakonu proti anarhistom. A zopet so neizogibni radikalci, ki imajo dvomljivi pogum, da branijo najhujšega sovražnika dežele iz same kratkovidne politične strasti, da ni prišel na predsednikovo mesto njihov kandidat. Stvarnih razlogov nimajo in jih ne morejo imeti, kajti stroge naredbe v varstvo mirnih državljanov prori krvoločnim pošastim anarhizma vendar ne morejo nasprotovati načelom vrejene republike in izobraženega naroda, kakor je francoski.
Popolnem naravno in človeško je, da niso porotniki primorani izreči svoje sodbe o življenju in smrti ter svoje in svojih družin življenje in imetje postaviti v nevarnost. In da so obravnave proti anarhistom tajne, tudi to je umevno, da se zabrani okuženi zrak anarhizma med zdrave slojeve prebivalstva. Na srečo eo skrajni radikalci v francoski zbornici se-
LISTEK
Rovte pri Logatcu.
Opisal Joe. Ciperle.)
Znano, a ialibog tudi resnično je, da mi Slovenci tako malo poznamo svojo domovino. Kako malo nas je, ki smo jo prehodili od jeduega konca do druzega. Žalostno je pa celo, da tujci dostikrat boljše poznajo in tudi cenijo divne naše slovenske kraje, nego mi sami. Pač kliče Gorenjec Dolenjca: „Prid' vrh planin — nižave siu!" — in ravno tako Dolenjec Gorenjca: „Pridi Gorenj'c — z mrzle planine!" — a vendar se nobeden ne gane s svojega kota, kot bi bil prilepljen. Bog nas vendar potipaj jedenkrat z najdebelejšim palcem I
Ne bode tedaj odveč, ako vam danes odkrijem kotiček naše zemlje, kateri se sicer ne more ponašati z divje romantičnimi kraji Gorenjskega, Koroškega ali Štajerskega, ali odlikuje se vendar po svoji milobi, po svoji prijetni legi in po svojem svežem in zdravem zraku. To so Rovte pri Logatcu.
Rovt je na Slovenskem mnogo, na Gorenjskem so, in tudi Notranjsko ni zaostalo ter si postavilo svoje rovtarske Atene dve uri od Logatca. V te Bovte dospeš lahko po stari idrijski cesti z Vrhnike, tli pa po novi rovtaraki cesti iz Logatca. Obe ti cesti združite se pri selu Ceste, a kmalu potem se
zopet razkrojite. Na levo gre cesta potem dalje v Idrijo, na pravo pa kar naravnost ▼ Rovte. Se vć, kdor se ravno ovinkov ne boji, ta gre lahko tudi okolo Rima, Carigrada ali Jeruzalema v Rovte, kajti vsaka pet pelje v rovtarske Atene.
Rovte same leže na tako imenovanih idrijskih planinah, dolge eo cele štiri ure, kajti posamezne hiše in sela, iz kojih obstoji Bovte, so dostikrat po Četrt ure druga od druge. Vsak posestnik ima zemljišče okoli svoje hiše, pa tudi gozdi in pašniki njegovi so največ zedinjeni z drugim njegovim posestvom. Svet je tu ves v gričkih in dolinah; zemlja je ilovičasta, pa jako rodovitna. Na poti si ljudje tukaj niso, to je res.
Izmed sel, iz kojih obstoje Rovte, so ntjodlič-nejša ta-le: Rovte same s cerkvijo sv. Mihaela, Petkovec s cerkvijo sv. Hijeronima, Praprotuo brdo s cerkvijo sv. Nikolaja, Medvedje brdo s cerkvijo sv. Katarine, dalje Ceste, Podpesek, Zibrše, Gradišče, nekdanja rimska trdnjava, Leše.priTopitu, Hudi konec, S k r o t -nje, Grampovci, Gabrovci, G l a d o -b o 1, Pikelci, Stimerk, Žeje, na Oso-jih, Kurja vas, Osredek, Celerije, Zajele, v K u h u i i, kjer Poganska Sora izviri, potem Zabnica, II rastje itd. itd.
Posebno vieoeih gor tukaj ni, najvišja hriba sta Ve h ar išče v zahodu, k|er pelje cesta v Idrijo, drugo
pa Gradišče, od koder je posebno lep razgled od Triglava do Sneinika in od tolminskih hribov do Kuma.
Na severo-vzhodni strani Rovt izvira Sora, ki teče ravno ob meji te občine ter žene svoje valove in svoje postrvi proti Žirovski dolini in dalje proti Medvodam v Savo. Drugi potok je Rovtarščica, ki izvira iz več studencev na južni strani farne cerkve, a teče le pol ure daleč, potem se pa zgubi v zemljo ravno tik okrajne ceste, koja pelje iz Logatca v Rovte, pa se baji zopet prikaže na Vrhniki. Tretji je Čukov potok, ki izvira na vzhodu pod Gradiščem, goni mlin in žago ter se zgublja kmalu ped zemljo, tam združi se najbrž v Rovtarščico ter prihaja z njo vred pri Vrhniki na dan. Četrti pa je Kriiajev potok, ki izvira na zahodni strani, goni precej mlin, teče proti severu ter se izteka v Soro. Temu so pridruži Lanevški potok, ki izvira tudi na zahodni strani rovtarske občine.
Kakor sem že rekel, so tla rovtarska jako rodovitna. Pred leti odlikovale so ве Rovte tudi po svojih krasnih in velikanskih gozdih, kojih se je pa že mnogo posekalo in ratprodalo, se ve izvozilo se je z njimi mnogo narodovega bogastva v Trst in v Reko. Z rovtarskim lesom polnili so si mošnjičke trgovci v Trstu in v Reki, Rovtarjem ostal» p» so suha telesna in hribovska rebra.	JMje »l*di)
Vl4 C "Vv У^