B554 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRIimukSKI DNEVNIK Poštni; na plačana v gotovini Postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 204 (10.116) TRST, sreda, 30. avgusta 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. RAZSEŽNOSTI HU0VEGA OBISKA devetdnevno uradno bivanje ki-aiskega voditelja Hua- Kuo-jenga Jugoslaviji se je včeraj izteklo. rednih političnih razgovorov je 110 veliko, ne le na najvišji ravni, ainVak tudi med sodelavci obeh ^dsednikov. Iz sporočil o vsebi-1 razgovorov je bilo mogoče raz-alh da so obsegali praktično vsa “Pfašanja, ki zanimajo Beograd " Peking. O uspešnosti pogovorov kaže dvomiti prav v nobeni toč-0 tem najbolj zgovorno priča-JJ besede obeh predsednikov, ki ,.a dala javne vedeti, da je ob-Trta izmenjava mnenj pokazala *°Vetnost ali sorodnost jugoslo-Jutkih in '-.itajskih stališč do sko-r°j vseh obravnavanih vprašanj. ^e smo zapisali *do skoraj vseh», 5 seveda pomeni, da obstajajo tu-1 rozlike. Te razlike so bile v ju-Scslovansko-kitajskih odnosih že obiskom, morda jih je bilo več kot zdaj, a to navsezadnje n‘ Pomembno. Tudi za jugoslovan-*"j°'kitajske odnose — tako kot za ^uose Jugoslavije z vsemi drža-_ je pomembno nekaj dru-jjc0a: razlike, ki ostajajo, niso in smejo biti ovira za napredek !*j*cou in sodelovanja. S takšnim 'fdiščem so se Kitajci v celoti ali, saj jiriv je v okviru njiho-Ce Politike odpiranja v svet prav 0°tovo veliko tudi do čimbolj u-tPtšnih in razvejanih stikov s sofistično, samoupravno in neuvr-CeJo Jugoslavijo. Kitajski obisk na najvišji ravni ® Jugoslaviji — v okviru prvega Jtovanja kitajskega voditelja za-Mto od Moskve — je potrdil prin-cjPe. na katerih temeljijo dvostran-. ! odnosi. Sam Hua Kuo-feng je fetio povedal, da si kitajska dr-iva in partija želita razvijati od-?°Se in sodelovanje z Jugoslavijo ? KKj na podlagi vzajemnega spo-t°i'anja suverenosti, neodvisnosti ln, enakopravnosti, brez vmešavali0 in v duhu prijateljstva in zaupanja. Takšna izhodišča v celoti bezajo jugoslovanskim pogledom n<2 razvoj lastnih dvostranskih od-> no*ov z vsemi državami. Ovir za še uspešnejši razvoj dvoranskih odnosov in sodelovanja 7fled Jugoslavijo in Kitajsko torej U’- X prodornejšemu napredku so-Jlovanja na različnih področjih Mo v prihodnje po svoje prispe-tud' v celoti normalizirani par-fki stiki med Beogradom in Pe-fgom. Normalizacija teh stikov, *! ie bila zaključena s pozdravnim "»mom kitajskih komunistov enaj-*le,«u kongresu ZKJ, je torej mo-c,la spodbuda za pospešeno sodelo-Mnje in za podrobnejše vzajemno Poznavanje, da bi ena in druga S[[an Še bolj natančno odkrili res-n>čne možnost: za sodelovanje na rJnih področjih. Že med Huovim so sklenili nekaj meddr-.avnih dokumentov in dogodkov, ki Julijo, da se bodo gospodarski, f nični in drugi stiki že kmalu o-°9°tili in popestrili. mednarodno javnost je bil o-.f kitajskega voditelja v Jugo-J^niji izredni zanimiv dogodek. ,,tern govori že podatek, da je fsk poleg stalnih tujih dopisni-°u o Beogradu spremljalo tudi 1 eeei posebnih poročevalcev iz 'ujine, pravo podobo svetovnega fimanja za ta obisk pa kaže ob-/r"o pisanje časnikov in agencij er P vročanje radia in televizije po svetu. . Huov obisk v Jugoslaviji je to-fn° mednarodno pozornost pri-?tJWl iz dveh vzrokov: zato, ker e bilo to prvo potovanje kitajske-a Roditelja v širši svet (Hua je fd tem obiskal le Severna Ko-J10, med te■ mjo turnejo pa Ro-t.Un*joj in torej zgovorna ponazo-U.e« kitajskega odpiranja, in dru-zato, ker je bil cilj potovanja Mp Jugoslavija. . Veliko večino svetovnih odmevov j* hiogoče strniti na skupni ime-M«alec, da sta se Tito in Hua spo-fumela za enakopravno in obo-f Pansko koristno sodelovanje, pri noben dobronameren in o-fktiven opazovalec ni mogel mi-t ^dejstva da to sodelovanje — )fna je pač načelna jugoslovan-0 zunanja politika — ni naperje-0 Proti nobeni drugi državi. bena skrivnost ni, da pri teh fhgiln državah vsi mislijo zgolj samo Sovjetsko zvezo, ki je ^Kitajsko (ali pa Kitajska z njo B kakor je pač komu ljubše) . Mikem, korenitem sporu, ki mu * videti konca Po drugi strani je bro znano, da Jugoslavija ne fejema ukazov in navodil od ni-far, tudi od Sovjetske zveze ne Jn tudi ne od Kitajske, kar pa t° nekateri hote pozabili). In iz Jb dveh dejstev so se v nekate-f zahodnih meščanskih časnikih J* Porodile špekulacije, da jugo-fPansko - kitajsko povezovanje J1, Poglabljanje sodelovanja pomeni fre c v ]lrbet Sovjetski zvezi, ali rhgače povedano: da se Jugo- slavija odmika od Sovjetske zveze in nagiba na kitajsko stran. O različnih jugoslovanskih snagibanjih» — zdaj sem, zdaj tja, na Vzhod, na Zahod, pa še kam — smo vsa minula leta. od 1918 naprej, ko Tito ni popustil Stalinovim pritiskom, lahko prebrali številne špekulacije, namigovanja, podtikanja in podobne nesmisle. Trdna in odločna usmerjenost jugoslovanske zunanje politike je sleherno takšno besedičenje doslej razkrinkala in s svojo pricipielno-stjo tudi pobila. Nobenega dvoma ni, da bo tako tudi v prihodnje. Toda Hitov obisk v Beogradu je v širših mednarodnih razsežnostih prinesel še nekaj drugega. Kakor je bilo doslej v navadi, da so se takšne špekulacije o jugoslovanskem «nagibanju» širile v delu zahodnega tiska, drugod pa jih niso jemali resno in so jih celo napadali, se je to pol pokazala drugačna podoba. V Sovjetski zvezi in še nekaterih vzhodnoevropskih državah, ki najzvesteje zagovarjajo sovjetsko politiko, s0 brž pograbili in citirali zahodne špekulacije o ozadju kitajskega obiska v Jugoslaviji, pohiteli pa so tudi z napadom na jugoslovanski tisk, češ da nekritično prenaša napade kitajskega predsednika na račun Sovjetske zveze. VLADO BARABAŠ ZADNJI POSTANEK KITAJSKEGA VODlItUA PRED POVRATKOM PO IAKLJUČKU OBISKA V SFRJ HUA KUO-FENG PRISPEL V IRAN Na Brionih je predsednika Kitajske pozdravil jugoslovanski predsednik Tito - Hua ostane v Ir&nu do 1. septembra SOMOZOVI DIKTATURI SE MAJEJO TLA POD NOGAMI V NIKARAGUI ODKRITA ZAROTA STAVKA ZAJELA TUDI MANAGUO Med zarotniki tudi sedem častnikov narodne garde Najmanj štirje mrtvi pri številnih oboroženih spopadih PULJ — Kitajski partijski in državni voditelj Hua Kuo-feng je včeraj dopoldne končal devetdnevni u-radni in prijateljski obisk v Jugoslaviji in s posebnim letalom odpotoval iz Pulja proti Iranu, kjer se bo za nekaj dni ustavil na poti domov. Slovesnost ob koncu obiska je bila na pomolu brionskega pristanišča, kjer so se od kitajskega voditelja in njegovih sodelavcev poslovili najvišji jugoslovanski voditelji, tik preden se je Hua vkrcal na jahto, s katero se je odpeljal do Pulja, pa se je prisrčno in prijateljsko pozdravil še s svojim gostiteljem, predsednikom Titom, s katerim sta imela vrsto uspešnih in koristnih pogovorov. Jugoslovanski voditelj je na poslovilni večerji, ki jo je priredil v ponedeljek zvečer na Brionih, izjavil, da je bil obisk Hua Kuo-fenga zelo pomemben za nadaljnji razvoj odnosov. Po Titovih besedah ni ostalo ničesar, kar bi lahko veljalo kot ovira za nadaljnje jugoslovansko-ki-tajske odnose. Tudi kitajski predsednik je na poslovilni večerji vse pogovore, ki so jih imeli on in njegovi sodelavci z jugoslovanskimi voditelji, ocenil kot zelo koristne. Menil je, da gospo- darski stiki še nekoliko zaostajajo za političnimi, vendar dobri začetni rezultati dajejo upanje, da bodo široke možnosti v prihodnje še bolj izkoriščene. V zvezi z obiskom Hua Kuo-fenga v Jugoslaviji je sovjetska tiskovna agencija TASS , sprožila včeraj še novo polemiko, spet glede . poročanja jugoslovanskih medijčv o obisku kitajskega predsednika. Sovjetska agencija navaja vfsto odlomkov ter med drugim obtožuje Jugoslavijo, da ni «javno izrazila svojega stališča do kitajskih ekspanzionističnih dejanj do socialističnega Vietnama.* Prav tako pravi TASS. jugoslovanska stran ni izrazila kitajskemu voditelju svojega nasprotovanja do ukrepov sedanjega kitajskega vodstva, ki, vodi ostro oboroževalno tek-r j ter v svojih protisovjetskih stališčih celo tekmuje z najbolj reak cionarnimi militarističnimi silami NATO. Sovjetski tiskovni agenciji ni niti pogodu poročilo o zaključkih in rezultatih Hua Kuo-fengovega obiska v Jugoslaviji, češ da je govor samo o gospodarskem sodelovanju med obema državama, nikjer pa ne govorijo o vojaškem sodelovanju, o katerem naj bi se načelnik glavnega štaba jugoslovanskih oboroženih (Nadaljevanje na zadnji strani) ............................................ SOCIALISTIČNI TAJNIK ODGOVORIL KRITIKOM Crasi: Zavračamo leninizem vendar nismo protikomunisti Po njegovem mnenju je mogoče uskladili socialistično preobrazbo družbe z gospodarskim pluralizmom - Napadim strankine nasprotnike - PSI ne bo stopila iz večine RIM Kdor tolmači teoretično razpravo v PSI kot prvi korak k uresničevanju načrta «o ustanovitvi velike buržujske in laične stran ke», se moti ali namenoma izkrivlja dejstva. Tako v članku za strankino glasilo «Avanti» socialistični tajnik Bettino Craxi odgovarja vsem, ki so v tem tednu ocenjevali njegov zgodovinsko-politični esej o razlikah med leninizmom in socializmom in ki so, ne glede na različne komentarje, bili mnenja, da Craxi snuje novo liberalno in socialdemokratsko stranko. Bilo je, in morda namenoma— trdi Craxi — precej zmede, ker je marsikdo tolmačil oporekanje leninizmu kot politični preokret stranke in napad na komuniste. Treba pa je razlikovati: KPI ni mogoče istovetiti z leninizmom in komunisti niso tarča socialistične kritike. Kdor pripisuje socialistom tak namen — nadaljuje Craxi — dokazuje, da je «neobveščen in da obenem vleče vodo na svoj mlin*. Kritika je, kot kaže, bolj uperjena zoper notranje oporečnike kot pa zoper KPI, saj socialistični tajnik priznava «res-nost in utemeljenost posegov nekaterih komunističnih intelektualcev, ki se niso hoteli poslužiti medtem izobčanja in ustrahovanja*. S tem, da zavrača leninizem — poudarja nadalje Craxi — se PSI ne odreka rezrednemu boju, saj se nihče ne odpoveduje gradnji socia- V petek seja vlade RIM — S povratkom ministrskega predsednika Giulia Andreottija v Rim se politično in upravno delovanje v italijanskem glavnem mestu postopno obuja k življenju, čeprav je u-trip še zelo počasen. Predsedstvo vlade jo sporočilo, da bo v petek. 1. septembra, prva seja vlade po poletnih počitnicah. Dnevni red seje ni še znan. vendar v običajno dobro obveščenih krogih sodijo, da bodo ministri preučili najbolj žgoče probleme. Najbrž bo minister za javna dela Stammati predložil zakonski osnutek za gradnjo javnih objektov, kar naj bi prispevalo k okrepitvi naložb in bolj na splošno produktivne dejavnosti. Proračunski minister Morlino pa je včeraj predsedoval sestanku gospodarskih izvedencev, ki pripravljajo triletni gospodarski načrt. Na sestanku, ki je imel značaj notranjega posveta, so proučili doslej opravljeno delo ter so poglobili nekatera tehnična vprašanja. «Važno pa je — je poudaril Morlino — da istočasno s tehničnimi vprašanji ocenimo tudi družbenopolitične posledice načrta, da si tako zagotovimo soglasje za dokončno besedilo. Za to bomo preučili osnutek s političnimi silami in s sindikati.* listične družbe, če sprejema gospodarski pluralizem. «Zakaj torej toliko prahu ob trditvi, da je mogoče uskladiti spremembo družbe v socialističnem smislu z obstojem zasebnih gospodarskih sektorjev?* Zgodovina dokazuje, da se je ob tem vprašanju Marks zmotil Ne priznavati tega pa bi pomenilo zavračati marksizem. »Sodoben socializem — nadaljuje Craxi — je dosledno revizionističen*, ker je izkušnja pokazala ria napake vako imenovanega realnega socializma*. Marsikdo se vprašuje, če spor med KPI in PSI lahko prerase v razkol levice, kot se je zgodilo v Franciji, vendar Craxi ne vidi te nevarnosti in pripisuje nejasni in dvoumni politični razpravi med francoskima strankama glavno krivdo za spopad. V Italiji je drugače: socialistična stranka se je v Turinu odlečila za politiko enotnosti in jas nosti, KPI pa je prehodila veliko več poti kot so je francoski komunisti. ' i «Smo antileninisti — zaključuje Craxi — vendar ne antikomunisti in nočemo izzvati krize v KPI*. Se socialistični tajnik nekoliko u-mika, potem ko je ugotovil, da je njegova teoretična analiza zarezala ” stranki prebolece rane? Dolžnost-no pojasnilo zaradi namenoma dvoumnih tolmačenj, ali bolj enostavno poskus, da odbije obtožbo razbijanja levice? Craxijevi nasprotniki menijo, da je socialistični tajnik u-bral taktiko, ki jo Američani označujejo kot »stop and go*, da bi ošibil notranjo opozicijo in zato zahtevajo, naj vsa stranka razpravlja o sekretarjevih tezah. Večina v PSI pa je mnenja, da je današnja uradna verzija Craxijevega stališča uradna in obtožuje zlonamerne strumentali-zacije vsakogar, ki ne soglaša s to oceno. Kdo ima prav? Zaenkrat je gotovo le, in v tem so si edini tako Craxi in Signorile kot De Martino in Achilli, da je PSI zvest politiki demokratične enotnosti in nima namena rušiti večine. Odgovor na ostala vprašanja pa bo možen le v prihodnje. MINO FUCCILLO Včeraj kratka seja poslanske zbornice RIM — Poslanska zbornica se je včeraj popoldne sestala, da bi vlada lahko predložila zakonski odlok, ki ukinja prispevke in podporo vsem nepotrebnim ustanovam. Senat ga je že odobril, medtem ko ga zbornica ni utegnila, ker je bila prezaposlena z drugimi zakoni. Da ne bi odlok zapadel, ga je morala vlada zato znova predložiti. sil domenil, ko bo v septembru o-biskal Peking, kljub temu da o takem vojaškem sodelovanju, trdi TASS, zahodni tisk obširno poroča. Polemika TASS se vključuje v širšo polemiko, ki jo,je prejšnji t^den sprožila Pravda proti tistim državam, ki vojaško pomagajo Kitajski in tako neposred..o podpirajo njene hegemonistične težnje. Hua Kuo-feng je medtem že prispel v Teheran,,,kjer ga je na le(a7 lišču sprejel iranski šali Reza Pahlavi, ki je označil obisk kitajskega voditčLja za zgodovinski dogodek', ki pikica o kitajski volji po utrditvi prijateljskih vezi z vsemi državami, ki mejijo s Sovjetsko zvezo. Ob svojem 'prihodu je Hua Kuo-feng' bil videti miren • in dobro razpoložen, medtem ko je bil šah vse prej kot razigrane volje. Kitajski predsednik prihaja v I-ran v zelo težkem političnem trenutku, ko šahovo državo pretresajo hudi in krvavi neredi, šahov režim se mora braniti pred politično in versko opozie jo, ki ogrožata njegov obstoj. Pogovori med kitajsko delegacijo in predsedniki iranske vlade bodo trajali tri dni. Hua Kuo-feng bo ostal v Iranu namreč do 1. septembra. Pogovori bodo obsegali predvsem okrepitev medsebojnih gospodarskih odnosov ter nekatera pereča mednarodna vprašanja, (vb - if) Domnevni atentator izročen Teheranu TEHERAN — Iraške oblasti so izročile včeraj Iranu iranskega državljana, ki naj bi po bagda, kakih 28 km vzhodno od Manague. Sorodniki u-bitih mladeničev pa trdijo, da je policijska verzija lažna, ker so a-genti ubili mladeniča, ki sta bežala. Peljala sta se z avtom in nista baje imela vozniških dovoljenj. V trgovskih krogih vlada seveda veliko razburjenje in večina si želi, da bi Somoza čimprej odstopil. Diktator pa tega ne namerava storiti in pošilja narodno garJ > po trgovinah in obratih, da bi prisilila lastnike, naj jih odprejo. Po vesteh, ki prihajajo iz Paname, so sandinistični gverilci, ki so izvedli napad v Managui, še vedno priprti v vojašnici v Tinajiti. Gen. Omar Torrijos, panamski predsednik vlade, je izjavil predstavnikom tiska, da šo gverilci oziroma bivši politični jetniki prosili, da bi dobili politično zavetišče v Venezueli, na Kubi in v Kostariki, (vk) BONN — Zahodnonemška zvezna vlada pripravlja poziv svetovnemu javnemu mnenju, naj izroči nemškim sodnim in policijskim organom vse gradivo o še nekaznovanih nacističnih zločincih, preden bodo konec prihodnjega leta zločini zastareli. Do konca letošnjega leta bo vlada nadalje pripravila neke vrste o-bračun vseh dosedanjih procesov zoper bivše naciste z navedbo razsodb in odmerjenih kazni. Od tega poročila in od odziva na apel bo tudi odvisno, če bo vlada podaljšala rok zapadlosti nacističnih zločinov, dasi se tak ukrep zdi malo verjeten. SAN SEBASTIAN — Baskovska separatistična organizacija »ETA* si je prevzela odgovornost za včerajšnja atentata v Mondragonu in v Fontarabie v pokrajini Guipuzcoa, pri katerih sta izgubila življenje policijski agent in pripadnik »guar-die civil*. O tem je poročala baskovska tiskovna agencija «Euzkadi press*. ki je pojasnila, da so že obvestili uredništvo dnevnika »Glas Španije* v San Scbastianu. Odgovornost za druga dva atentata, v Barceloni in v Santiagu De Compostella. pa si je prevzela teroristična skupina »Grapo*. Vsi štirje atentati so bili izvedeni skoraj istočasno. Tudi dinamika je bila sorodna, saj so se pri vseh poslužili strelnega orožja s prižagano cevjo. Z GLASOVI LISTE PEB TRIESTE, MSI, RADIKALCEV IN GIBANJA ZA STO Manlio Cecovini zopet izvoljen za župana Na sinočnji seji so bile predložene tri kandidature: protiosimske sile so predlagale Cecovinija, komunisti Pacorja (PRI) kot kandidata laičnih levičarskih sil, demokristjani pa so vztrajali pri Stopperju - V balotaži je Cecovini prejel 26 glasov - LPT bo upravljala občino z enobarvnim manjšinskim odborom Sinoči se je na občini ponovilo tisto, čemur smo bili priča že 28. junija. Z glasovi Liste per Trieste, radikalcev, misovcev in indipendentista (skupno 26 glasov) je bil 7.a tržaškega župana ponovno izvoljen framason in bivši liberalec odv. Manlio Cecovini. Razlika med prejšnjo izvolitvijo in sinočnjo je le v tem, da je tedaj sprejel župansko mesto s poizvedovalnim mandatom, tokrat pa brez rezerv. Lista per Trieste si je s tem, kot napovedano, prevzela upravo tržaške občine, potem ko se ji je že enkrat neslavno odpovedala, češ da se ne bo izpostavljala napadom drugih sil. Po dolgi razpravi in izvolitvi župana so izvolili tudi nov manjšinski odbor. Efektivni odborniki so Bassani, Gruber Benco, Boja-novich Boschini, Fonda Savio, Galazzi, Pellis, Perco, Rossi, Salvagno, Sblattero, Seri in Tassinari, namestniki pa so Aprigliano, Bologna in Gam-bassini. Potek sinočnjega zasedanja tržaške občinske skupščine je bil v marsičem nenavaden in presenetljiv, kot je bilo sploh presenetljivo vse do- sedanje dvomesečno politično dogajanje okrog tržaške občine. Pogajanja med strankami ustavnega loka so se mrzlično nadaljevala do samega pričetka seje, ki se je je, kot je že običaj, udeležilo veliko publike in predstavnikov tiska. V popoldanskih urah so celo krožile vesti, da so se demokratične stranke približala sporazumu in da si zato prizadevajo, da bi bila seja preložena. V ta namen bi se torej predstavniki teh strank ne udeležili seje, kar bi pomenilo, da bi ne bilo sklepčnosti. To vest, očitno neutemeljeno in neresnično, je oddajal celo tržaški italijanski radio v opoldanskih poročilih. Čeprav neresnična pa je tudi ta vest pripomogla, da se je seja pričela v tistem napetem vzdušju, ki Proti realnim koristim Trsta p m andldat protioshnske Liste per Trieste odv. Manlio Cecovini je bil torej sinoči že drugič v nekaj dneh izvoljen za novega tržaškega župana. Načeloval bo manjšinskemu enobarvnemu odboru odbornikov Liste per Trieste. Novega župana odv. Cecovinija so poleg svetovalcev Liste per Trieste izvolili še Pannellovi radikalci, Almi-rantejevi fašisti in Indipendentist, skratka tiste sile, ki so se jasno, pa čeprav z različnimi motivacijami, izrekle proti osimskim sporazumem med Italijo in Jugoslavijo. Takšen je rezultat več kot dvomesečnega neodgovornega in brezplodnega natezanja strank ustavnega loka, ki v vsem tem času ni-s- bile sposobne najti skupnega jezika ali vsaj takega odgovora, ki bi lahko zagotovil tržaškemu mestu in občini demokratično upravo, ki bi bila sposobna n." osnovi širokega politično-upravnega sporazuma lotiti se razreševanja poleg rednih administrativnih zadev tudi vseh tistih nujnih vprašanj, ki so bolj ali manj direktno povezana z izvajanjem o-simskih sporazumov in ki pomenijo za Trst in celotno naše obmejno območje edino realno in dolgoročno pers^ktivo gospodarskega in družbenega preporoda v širšem kontekstu obmejnega in meddržavnega sodelovanja. Obžalovati moramo, da tradicionalne stranke ustavnega loka niso našle skupnega dogovora za takšno občinsko upravo, ki bi bila odraz resničnih teženj večine tržaškega prebivalstva in ki je bila- številčno tudi možna. S te so prevzele nase zgodovinsko odgovornost za vse posledice za Trst in njegovo bližnjo in daljno bodočnost, predvsem pa si je tako odgovornost prevzela Krščanska demokracija, ki je iz svojih ozkih in tudi dvomljivih strankarskih interesov in proti koristim Trsta in njegovega prebivalstva, onemogočila sporazum med strankami ustavnega loka za sestavo demokratične programske večine in ustreznega občinskega odbora. Na sinočnji seji je novi župan Cecovini neposredno po svoji izvoljivi ponovil znane tri temeljne programske točke Liste per Trieste, ki so z zahtevo po avtonomiji tržaške pokrajine, po priznanju integralne brezcarinske proste cone In z nasprotovanjem industrijski prosti coni na Krasu izrazito pro-tlnsfmske, to je usmerjene proti odpiranju Trsta k njegovemu naravnemu bližnjemu in daljnjemu zaledju In s tem proti realnim gospodarskim perspektivam. Naravno Je, da bo tak nerealističen, dema-geški program prinese! Trslu in njegovemu prebivalstvu, italijanskemu in slovenskemu, že v krajši perspektivi samo škodo, kajti zaprtost ni še nikoli bila v korist nikomur in je anahronistična v času, ko je samo v odpiranju meja in v mednarodnem sodelovanju bodočnost Evrope, sožitja in miru. Kot slovenski meščani in občani pa moramo še posebej z zaskrbljenostjo ugotoviti, da v besedah svetovalcev (z izjemo komunista) in zlasti še v nastopnem nagovoru župana Cecovinija, ki se tako rad pohvali s svojim prijateljstvom do Slovencev, nismo bili niti z besedico omenjeni, kaj šele, da bi slišali Iz njegovih ust kaj obvezujočega o naši prisotnosti, o naših nerešenih vprašanjih, o naši globalni zaščiti. Je mar tudi to znak, kaj lahko pričakujemo od nove protiosimske tržaške občinske uprave? označuje vso dosedanjo sicer kratko dejavnost občinskega sveta. Razprava (in pri tem je treba posebej poudariti, da ni šlo le za glasovalne izjave predstavnikov posameznih strank, kot bi moralo po pravilniku biti, temveč dejansko za dolge programske izjave, zabeljene z bolj ali manj polemičnimi izbruhi) je pokazala, da med strankami u-stavnega loka ni bil sklenjen noben sporazum. Tako, kot je bilo predvideti že na predvečer zasedanja, so se izoblikovale tr. kandidature: kandidatura že enkrat izvoljenega in pogorelega ter ponovno nastopajočega odvetnika Cecovinija, kot predstavnika koalicije med protiosirmki-mi silami Liste per Trieste, indipen- dentista, Pannellovih radikalcev in Almirantejevih fašistov; kandidatura republikanca odv. Pacorja, kot izraz laično socialistične fronte ter v nasprotju z njo kandidatura Stopper ja, ki jo je krščanska demokracija trmasto zagovarjala do zadnjega trenutka ter s tem dokončno odklonila predlog komunistov o sesta- vi večine in odbora demokratične enotnosti. Že na samem začetku seje je Giuricin, potem ko je navedel in obrazložil razloge, zaradi katerih sta odv. Cecovini in njegova Lista per Trieste spremenila stališča, slovesno napovedal, da je njegovo gibanje za sestavo enobarvnega odbora, to se pravi brez radikalcev ali koga drugega, istočasno pa da je Lista tudi za naknadno preosnovo odbora, kolikor bi se okrog njihovega programa osredotočila enotna gledanja. Giuricin je obrazložil, zakaj si je Lista per Trieste po umaknitvi odv. Cecovinija z županskega mesta premislila in ga spet kandidirala za župana, vendar tokrat ne več s poizvedovalnim mandatom. Navedel je tri razloge in vsi trije so že bolj ali manj znani. Prvi razlog je najavljen obisk medparlamentarne komisije za izvajanje osimskih sporazumov v našem mestu. Drugi razlog je v bistvu pritisk volilne base. ki terjp od Liste, da ne prepusti pobude, drugim, silam, tretji razlog pa naj bi bilo prepričanje, da lahko le nova politična linija, kakršno pogumno zagovarja Lista, prinese Trstu pravi razvoj. Giuricin je nato napovedal odločitev svojega gibanja, da samo sestavi odbor, ki bi se dal v nadaljnji fazi razširiti. Na splošno začudenje je nato za krščanske demokrate govoril njihov kandidat Stopper. Ponovil je znana stališča, da je program Liste per Trieste alternativen programu njegove stranke, da pa Trst ne more ostati brez upravnega vodstva. Dejal je, da bo v primeru izvolitve zasledoval čim širšo enotnost na programskih sporazumih. Posebej Župan odv. Cecovini je omenil vprašanje proste industrijske cone na Krasu ter dejal, da .je treba budno slediti poteku študij o uresničljivosti industrijske cone ter na njih podlagi izreči dokončno mnenje. Monfalcon (KPI) se je najprej navezal na tristransko srečanje, ki je bilo med KPI, Listo in radikalci ter poudaril, da se stališča partije bistveno razlikujejo od stališč Ljste glede znanih, treh točk. Na-p&vM&l ije-nate Jiandiilat uro Pacor- IIIIIIIIIIIIIIIIIIItfIH tudi po včERAJštir itirtMmA sveta Vprašanje vlade še vedno odprto Na predlog KD je skupščina odložila volitve novega odbora na 11. september • Izjavi Collija (KPI) in Zanfagnircija (PSI) Po pričakovanju je dežela Furlanija - Julijska krajina tudi po včerajšnjem zasedanju deželne skupščine še vedno brez nove vlade. Deželne delegacije sedmih strank ustavnega loka so se sicer v zadnjih dneh večkrat sestale, vendar niso dosegle ustreznega sporazuma. Kljub temu pa moramo zabeležiti v deželnem političnem živlienju majhen korak naprej, saj so stranke ustavnega loka v bistvu pristale na predlog KD, PSDI in PRI o sestavi tribarvne koalicije med temi strankami, zaradi česar so delegacije na skupnih sestankih začele razpravljati o programu, ki naj bi postal osnova novega sporazuma. Seja se je začela z več kot enourno zamudo, zaradi česar je mar-sidko mislil, da so v teku še zadnji poskusi, da bi rešili vprašanje nove deželne vlade. Na predlog svetovalca Collija (KPI) so se namreč sestali načelniki svetovalskih skupin razpravljali pa so o postopku seje. Predvsem ni bilo jasno, koliko svetovalcev lahko poseže v razpravo, kdo od svetovalcev predlaga odložitev seje; po dolgi razpravi in proučitvi pravilnika so se domenili, da bosta dva svetovalca lahko govorila za odložitev seje. dva pa proti temu predlogu. Na začetku seje je torej svetovalec Bissut-ti (KD) predlagal, da bi sejo odložili na 11. september. Ta predlog je utemeljil z dejstvom, da niso stranke še dosegle ustreznega sporazuma kljub številnim sestankom. Poudaril je, da si KD prevzema nalogo za rešitev krize, vendar je treba to vprašanje temeljito proučiti, ker se bo morala nova deželna vlada spoprijeti s številnimi velikimi problemi. Proti temu predlogu sta spregovorila svetovalca Morelli (MSI-DN) in Cavallo (DP), za odložitev seje pa se je izrekel socialdemokrat Ve-spasiano. Po razpravi je predsednik sveta Pittoni dal predlog na glasovanje, ki je dalo naslednji izid: za odložitev so bili KD, PSDI, SSk, PRI, PLI in Lista per Trieste, proti pa DP, PDUP in MSI-DN, medtem ko so se KPI, PSI in MF vzdržali. Predlog je bil torej sprejet z večino glasov. Po seji je načelnik svetovalske skupine KPI Colli izjavil, da ni deželni svet še enkrat izpolnil zelo važne obveznosti, česar ni mogoče pozitivno oceniti, saj se s tem zavlačuje rešitev deželne krize. Poudaril je, da je dežela v globoki gospodarski, družbeni in politični krizi, zaradi česar ji je treba čim prej zagotoviti novo vlado. Ponovno je potrdil, da je vzrok tega zavlačevanja v stališčih KD, ki še vedno odklanja predlog KPI o sestavi deželnega odbora demokratične e-notnosti. Na tak način, je nadaljeval Colli, se tudi slabša politični položaj v deželi, predvsem na tržaški občini, ki se bo morala spoprijeti z nekaterimi velikimi vprašanji, ki pa niso le krajevnega značaja, ampak tudi deželnega, vsedržavnega in mednarodnega. Tudi načelnik svetovalske skupine PSI Zanfagnini je negativno ocenil predlog KD o odložitvi seje. Dejal je, da se je njegova stranka pri glasovanju vzdržala, ker ne more sprejeti utemeljitev, ki jih je podal svetovalec Biasutti, ko je predlagal odložitev seje. ja, ki naj bi preveril možnosti sestave enotnega demokratičnega odbora. Mišove« Giacomelli in radikalni prvak Pannella sta vsak iz svojega zornega kota ter s precejšnjo pi-krostjo napovedala podporo Cecovi-niju in njegovi Listi ter še enkrat pokazala vso svojo protiosimsko vnemo. Socialist D’Amare je dejal, da je bila njegova stranka za izvolitev Pacorja in sestavo širokega e-notnega odbora ter pri tem obžaloval, da m prišlo v tem pogledu do sporazuma, za kar je zlasti kriva trma KD. Od tu sklep PSI, da odda bele glasovnice v prvih dveh glasovanjih in se vzdrži v balotaži za izvolitev župana. Indipendentist Marchesich je napovedal svojo podporo Listi, republikanec Pacor pa je poudaril, da je za reševanje številnih problemov Trsta potrebna večinska uprava in bi to morale upoštevati vse stranke ustavnega loka. Zadnji je v razpravo posegel Lokar (SSk), ki je med drugim zavrnil programske točke Liste. Dejstvo, da Trst meji z Vzhodom, je dejal Lokar, je bilo včasih neugodno, danes pa lahko prinaša ugodnosti, če jih seveda znamo izkoristiti, vendar je treba pri tem odpraviti določene predsodke ter vzpostaviti trdnejše sodelovanje s sosedi. Napovedal je, da bo SSk oddala belo glasovnico. Sledila so glasovanja za izvolitev župana. Prvo glasovanje so razveljavili, ker so v žari našteli več glasovnic, kot je bilo volivcev. Prvi dve glasovanji, za kateri je bila potrebna absolutna večina, sta dali naslednji izid: glasovalo je 59 svetovalcev, Cecovini 26 glasov (18 LPT, 4 MSI, 3 PR in 1 MIT), Stopper 17 glasov (KD), Pacor 12 glasov (KPI) in 4 bele glasovnice tPSI, PRI in SSk). V balotaži sta na skupnih 58 glasov (odsotna sta bila krščanski demokrat Sergi in socialdemokrat Lanza) prejela Cecovini 26 glasov (LPT, MSI, PR in MIT) in Stopper 16 glasov (KD), 12 glasovnic je bilo neveljavnih (KPI), dve beli (PRI in SSk), socialista pa sta se vzdržala. Takoj po izvolitvi je imel novi župan kratek nastopni govor, v katerem je zatrdil, i' ■ so se odločili sestaviti manjšinsko upravo, da se bo mogli nadaljevati upravno delova-nje^n^a imel Trst demokratično taftu komisiji ob njenem prihodu Sl. se#čjgbrg tolmači »voljo po p£»*o-vitvi»7 ki da jo Je pokazal daforaen del volivcev 25. junija. Za kakšno ■sprenovitev* gre in da meščanski listi niti ne gre za zaščito Krasa, ampak da nasprotuje sploh vsakemu kvalitetnemu razvoju odnosov sodelovanja s sosedno Jugoslavijo, se je ponovno dokazalo, ko je Cecovini zelo jasno dejal, da bi bilo treba tudi za morebitno premestitev mešane proste cone v dolino pri Orehu ali celo na Goriško, najprej izvesti nekake referendume. Ponovil je tri znana gesla o potrošniški prosti coni, avtonomiji in zaščiti Krasa, pri čemer je poudaril «po- Zakonca Lidijo in Maria Šušteršiča je osrečil prvorojenček RADO Srečnima staršema čestitajo ob tem priietvem družinskem dogodku Elči, Gigi, Tanja, Gui-do, Ani, Jurij, Sonja in Gianni, novorojenčku pa želijo obilo sreče in zdravja. Lidijo in Marija Šušteršiča je osrečilo rojstvo prvorojenca RADA Srečnima staršema čestitamo, malemu Radu pa želimo mnogo sreče. Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika stopnost* njihovega uresničevanja in izrazil pripravljenost sodelovanja z vsemi političnimi strankami, ki bi jin sprejela. Sledile so kratke glasovalne izjave pred volitvami za odbornike. Al-mirante (MSI) je napovedal vzdr-žanj-% da «jim prihrani zadrego*, Richetti (KD) je napovedal vzdrža-nje in odločno opozicijo novemu odboru, kot je storil tudi Poli (KPI), ki je omenil velike probleme, ki so pred upravo, kot je družbeno (ravno tedaj je prišla vest o fašističnem napadu na sedež KPI na Trgu Stare mitnice) in narodnostno sožitje. KPI si bo vsekakor še dalje prizadevala za sestavo drugačne, trdne večine v enotnosti med demokratičnimi strankami. Pannella (PR) je obžaloval, da je Cecovini po izvolitvi zavmil fašistične glasove le «zaradi litur-gijd* in napovedal glas tudi za odbornike, medtem ko sta D’Amo-re (PSI), ki je dejal, da je situacija zelo resna, ker «se je mesta [»lastila prava, gospodarska desnica* in Pacor (PRI), ki je o-stro grajal neodgovornost KD, napovedala vzdržanje, novemu odboru pa dosledno opozicijo. Po dveh jalovih glasovanjih, ko je bila potrebna absolutna večina, so z 22 glasovi (LPT, PR in MIT) izvolili v zgodnjih jutranjih urah tudi novi odbor. NEVZDRŽEN POLOŽAJ V OBRATU SIRT KDAJ BODO VENDAR URESNIČILI PREOSNOVO BIVŠE STEKLARNE? Delavcem v dopolnilni blagajni grozi nevarnost, da bodo ostali dalj časa brez mesečnih prejemkov - Sinoči manifestacija pred občinsko palačo, danes sestanek s Pittonijeffl Delavstvo družbe SIRT (bivše Ve-trobel) se je včeraj dopoldne sestalo na izredni seji, da bi obravnavalo nastali položaj in sklepalo o obliki nadaljnjega boja za dosego svojih pravic. Delavci bivše steklarne so kakor znano že tri leta v dopolnilni blagajni, vsi načrti za preosnovo tovarne pa še vedno spijo spanje pravičnega. V zadnjem času se je položaj še poslabšal, ker so se začele širiti vesti, da bo prizadeta delovna sila ostala dalj časa brez mesečnih prejemkov. Ob teh vesteh so delavci prek svojih sindikalnih zastopnikov zahtevali sklic nujnega sestanka s predstavniki družbe SIRT, ki je svoj čas prevzela o-brat Vetrobel v žaveljski industrijski coni, njihova zahteva pa je naletela na gluha ušesa, češ da so predstavniki družbe in pristojni javni upravitelji na dopustu. Jasno je, da je takšen odgovor razburil delavstvo, kar je prišlo do izraza tudi na včerajšnji skupščini. Po daljši in mestoma prav živahni razpravi so prisotni sklenili, da ponovno zahtevajo sestanek z merodajnimi organi, in da to svojo zahtevo podprejo z manifestacijo pred občinsko palačo v času, ko bo v njej zasedal občinski svet. Že okrog 18. ure so bili delavci zbrani na Trgu UnitA. to pot pa je člane tovarniškega sveta in sindikalne zastopnike sprejel občinski odbornik četrtek, 31. t.m., srečanje v®t. demokratičnih strank in tržašP1 parlamentarcev, ■■illlliliiii«aiMiiiMiiaM*i«*iMiiiiiiii*iiiii*f<*«Mi**i*i>l*BI****iiii**i*i**ii*iiii**i*i****iiiiti>ailiiaiiliiiiiiiiiiliiii«iiiiiiiitasiiiiiiaMiiiiiiiii«iaaiiiiiaiitiiiiiiiiiiaiii«iii,iiiaivfl,iaM,aiii,iiiiii,i,,iii,iiiii,i,lii,iiitlBialllltf Abate. Na ustrezne zahteve delavcev se je Abate obvezal, da bo v času 48 ur poskrbel za sestanek med prizadetim delavstvom in sindikati na eni ter odgovornimi javnimi organi (Krožni sklad, Friulia, občinska in deželna uprava) na drugi strani, da bi vendarle rešili to pereče vprašanje in da bi delavstvo dokončno izvedelo, kako bo z napovedano preosnovo obrata in s prejemki v prihodnjih mesecih. Delavci pred občinsko palačo so sinoči delili med prebivalstvom letake, v katerih so poleg omenjenih zahtev poudarjali tudi dolžnost izvoljenih občinskih svetovalcev, da v čim krajšem času poskrbijo za to, da ho tržaška občina dobila delovnega župana in upravo. Delavci hkrati pozivajo enotno sindikalno zvezo, naj se pri pristojnih oblasteh in pri vodstvu SIRT zavzame za dokončno rešitev vprašanja preosno-ve stare steklarne. Predstavništvo delavcev je sinoči seznanilo z nastalim položajem tudi orefekturo, ki je obljubila svoje posredovanje. Prav tako je za gotovila svoj poseg senatorka KPI J. Gerbec, v tem smisla pa se je sam ponudil tudi radikalec Pannella. Danes dopoldne se bo predstavništvo delavcev SIRT sestalo s predstavnikom deželnega sveta A. Pittoni jem. Zaključena stavka v tržaški luki Stavkovno gibanje tržaških Pfj’ staniščnikov, ki se je začelo P° hovi skupščini pretekli petek, se J danes zaključilo. Na sestanku, ki,^~ ga imele sindikalne organizacij® včeraj zjutraj s predsednikom A tonomne ustanove za tržaško PR stanišče Zanettijem, jim je narW'e ta zagotovil, da bodo delavci Pr®J®J li tako za avgust, kot za septefflb® cele plače. Zanettiju je uspelo -®‘ mašiti luknje v blagajni ustan®^ na predsinočnjem srečanju s Pr®° stavniki koristnikov pristaniških ritev, ki so se obvezali izpl®®® fakture pred rokom, ki ga P°stR.' ljajo zakonske norme. Na sestan* med vodstvom luške ustanove j® sindikalnimi predstavniki so obran navali tudi vse tačke, ki jih je bovala resolucija, sprejeta na onj® njeni skupščini pristaniščnikov, zj®' sti kar zadeva nujnos', odobril okvirnega zakona o lukah in vl®“ nega pooblaščenega odloka za ško pristanišče v okviru izvajal osimskih sporazumov. Pri tem ?■ ugotovili bistveno soglasnost staj1®, in so sklenili sklicati za prihodN VČERAJ PONOČI V UL. FLAVIA 70 Silovita eksplozija razdejala stanovanjski blok Osem ranjenih; sedemnajst družin brez strehe Ogromna materialna škoda - Opeka in omet poškodovala tudi več parkiranih avtomobilov - Vzroki eksplozije še niso pojasnjeni: ali je šlo res za nesrečo? posredovanju je prefekt že včeraj Silovita eksplozija je včeraj ponoči okoli polštirih razdejala stanovanjsko poslopje v Ul. Flavia 70. Gre za prvo izmed skupine velikih stanovanjskih hiš, tik za plesno dvorano «Paradiso», ki jih je gradbeno podjetje Porfirio zgradilo pred približno 12 leti. Okoliščine, v katerih je prišlo do eksplozije, so še vedno prava'uganka. Prve vesti so govorile o eksploziji metana ali grelca za vodo, vendar pa so gasilski"'Izvedenci takoj po prihodu na kraj izključili drugo možnost, ker .je bil grelec za vodo v stanovanju, kjer je prišlo do eksplozije, nepoškodovan, prav tako pa so, kot kaže, izključili tudi drugo možnost, saj na kraju niso našli tistih značilnih znakov eksplozije metana. Končno pa so po eksploziji v stanovanju občutili nenavaden smrad, ki ga ni znal nihče natančno opisati, vsekakor pa ni šlo za smrad do metanu. Eksplozija je, kot rečeno, popolnoma razdejala vzhodni del dosIo-pja in v veliki meri poškodovala tudi ostala stanovanja, tako da je sedaj stavba nevseljiva. Do eksplozije je prišlo v stanovanju Claudia Puntarja v prvem nadstropju, ali točneje, v njegovi spalnici. Sam Puntar ni znal pojasniti, kaj se je zgodilo. «Zbudil sem se popolnoma prekrit z ruševinami,* je dejal. Nato je povedal, da je odstranil ruševine, ki so padle na njegovo ženo in oba skupaj sta se nato zatekla na dvorišče. Njuna spalnica je bila popolnoma razdejana in Puntar je mnenja, da mu je rešila življenje velika omara, ki je padla na posteljo, na to omaro pa se je zrušil zid, ki loči spalnico od kopalnice. Obe zunanji steni spalnice sta se zrušili in pokonci je ostal le vogalni steber. Zrušila se je tudi notranja stena med spalnico Puntarjevih in spalnico družine Fonda, ki pa je bila na počitnicah v Istri. Popolnoma uni- tiitiitiiiiiimtiiftiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnfniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiniHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiN RIBIČA ZAJELA V MREŽO TRUPLO 12 LETNEGALUCIA CAR BONI JA Včeraj zjutraj sta ribiča iz Ma-rana Lagunare v Tržiškem zalivu (Panzan) našla truplo 12-letnega Lucia Carbonija. Pretrgala se je tako še zadnja nit upanja, ki sta se je oklepala nesrečna starša malega Lucia, kljub zgovornim dejstvom, da je njun sin padel s strme pečine pri poskusu gašenja požara na mali travnati polici, pod katero zija več-metrski prepad. Nekaj minut pred deveto uro sta marans’.;a ribiča Silvio Ventilin in Angelo Gion pri dviganju mrež opazila, da je mreža neobičajno težka, nekaj trenutkov kasneje sta zagledala v njej truplo dečka. Zasidrala sta mrežo in s plovcem označila kraj tragičnega odkritja ter usmerila premec proti Fossalanu, kjer sta po tričetrturni plovbi javila tragično odkritje finančnim stražnikom. Stražniki so takoj poslali na kraj hitro lagunsko vozilo s plitvim dnom, ki se je zaradi valov le s težavo prebilo do kraja odkritja. Ko so stražniki povlekli na krov mrežo, jim je bilo takoj jasno, da so našli malega Lucia, saj je bil obut le v platneni telovadni čevelj, enak onemu, plavemu in belemu, ki so ga našli na pečini pod sesljanskim bunkerjem. Obvestilo, da je izginil dvanajstletni deček, so namreč prejele vse obalne vojašnice do Tilmenta, kamor bi lahko po mnenju izvedencev morski tok zanesel trupelce. Stražniki so se nemudoma vrnili v vojašnico in prepeljali truplo v mrtvašnico. Ob 12. uri sta 37-letni pek iz Trsta Livino Carboni in njegova 36-letna žena Giuseppina v spremstvu tržiškega pretorja Finanzzer - Flo-rija in občinskega zdravnika De-grassija potrdila, kar je bilo že vsem jasno: bil je njun nesrečni sin, ki se je oddaljil v nedelio zvečer iz sesljanskega kampa »Pineta mare*. da bi z vrstnikoma pekel na pečini hrenovke. Pregled trupla malega Lucia potrjuje prvotno domnevo, da se je deček odbil od skale predno je strmoglavil v morje. Bržkone je bil že mrtev, ali pa vsaj v globoki nezavesti, ko so se nad njim zgrnili valovi, saj ima na bradi veliko rano, zaužil pa je le neznatne količine morske vode. Po opravljenih formalnostih so truplo malega Lucia prepustili nesrečnima staršema, da poskrbijo za prevoz v rodno mesto. čend sta še stanovanji družine So-domaco v pritličju in Puntin v drugem nadstropju, vsa ostala stanovanja pa so bolj ali manj poškodovana. Preveriti bo treba predvsem, če je zdržalo ogrodje, kajti včeraj je prevladala lKijazen, da je eksplozija načela tudi nosilne stebre in da bo treba torej celotno poslopje porušiti. i>w; i <:* Gasilcem, ki so nekaj minut po eksploziji prispeli na' kraj, se je nudil tragičen prizor,* * * * v vi 'Velika vrzel je zevala v poslopju in vse naokoli je bilo polno ruševin. Omet in opeka, ki je ob silovitem udarcu dobesedno odletela na vse strani, je poškodovala sosednja poslopja in sedem parkiranih avtomobilov, od katerih jih je nekaj skoraj popolnoma uničenih. Šipe so se razletele in drobci stekla so odleteli na Ul. Flavia, kjer si imel vtis, da se voziš po prizorišču hude prometne nesreče. Vsepovsod je bilo slišati kričanje in jokanje otrok, na malem dvorišču med hišama štev. 60 in 62 pa se je dvigni! o-blak prahu. Prihiteli so gasilci, takoj za njimi pa reševalci Rdečega križa, ki so prepeljali v bolnišnico šest o-seb. Najtežje poškodbe je utrpel 49-letni Paolo Santin, ki se bo moral zdraviti dva tedna na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice, prvo pomoč pa so nudili v glavni bolnišnici 32-letnemu Claudiu Puntarju in njegovi 29-letni ženi Mirelli ter 37-letnemu Fabiu Sodomacu; njegovi dve hčerki, 4-letno Saro in 9-letno Loretto so sprejeli v pediatrično bolnišnico zaradi šoka, v popoldanskih urah se je po prvo pomoč zatekla še njuna mati, kasneje pa še 32-letna Miranda Ravel por Furlan. Res, sreča v nesreči, kajti prizorišče eksplozije je dalo slutiti mnogo hujše posledice. Vse, kar se je dogajalo v naslednjih urah, je bolj podobno zamotanemu kriminalnemu romanu kot pa kroniki dogodkov. Prva teza je bila seveda eksplozija 'zaradi uhajanja metana. Do eksplozije pride lahko samo v točno določenih pogojih, to je, ko je v zaprtem prostoru mešanica od 1,6 do 14 od sto metana, vendar je v konicah tega presledka eksplozija zelo šibka. Včerajšnjemu silovitemu udarcu bi nekako ustrezalo razmerje 9 od sto metana v zraku, ki je najbolj nevarno. Vendar pa pride v tem primeru do požara, ki je sicer lahko trenuten, a vedno pusti sledove na stenah, tako v stanovanju kot tudi na zunanjih stenah pesiopja. Včeraj pa znakov dima ni bilo nikjer. Očitno plamena ni bilo (kar pa je baje pri eksploziji teoretično nemogoče) ali je bil tako neznaten, da ni pustil sledov. Pravzaprav je bilo nekaj sledov. Ožgane, ali bolje osmojene so bile nekatere obleke, ki pa so bile o-čitno v omari, kajti med drugim gre za zimsko volneno perilo. Na omari sami, oziroma na tistem, kar je od omare ostalo, pa ni bilo sledu o plamenu. K vsemu temu je treba dodati še nenavaden smrad, ki ga ni bilo mogoče bolje označiti. Nihče ni znal razložiti, za kaj pravzaprav gre. Malo kasneje, ko so gasilci odstranjevali ruševine, je prišla na dan pištola: P 38 nemške izdelave, kakršne so uporabljali ss-ovski čast niki. Potrebno je bilo precej časa, preden so ugotovili, da gre le za odlično imitacijo, ki jo je hranil Paolo Santin in ki je pri eksplo ziji pa c) la skozi luknjo v podu v Puntarjevo stanovanje. Pri Punti- nu pa so kasneje našli še eno imitacijo in eno pravo pištolo, za katero pa je imel Puntin veljaven orožni list. Vse te okoliščine so še bolj zamotale nit preiskave, ki jo vodi tehnično osebje tržaških gasilcev pod poveljstvom inž. Casablance, ki je bil včeraj ves dan na kraju eksplozije. Kar pa zadeva policijsko preiskavo naj povemo, da jž "vodijo agenti DIGOS, to je bivšega političnega oddelka tržaške kvesture. Kaj se torej skriva za tem dogodkom? Ali torej ni šlo za nesrečo? Na ta vprašanja bodo poskusili preiskovalci odgovoriti v prihodnjih dneh, odgovor pa. kot kaže, ne bo lahek. Ob koncu naj še povemo, da si je včeraj ogledala prizorišče eksplozije tudi sen. Jelka Gerbčeva, o-benem pa tudi predstavnica združenja stanovanjskih upravičencev SUNA Jole Burlo, ki je kasneje posredovala pri občinskem odborniku Abateju in pri podprefektu Ruggie-ru v korist brezdomcev. Po tem zasegel 17 stanovanj IACP, v tera so začasno namestili družin®1 za kasnejšo namestitev pa bo t'19' rala poskrbeti tržaška občina. Delavec padel z zidarskega odra Včeraj ■ ' zjutraj, nekaj minut Pre<* 11. uro, je iz neznanih vzrokov P®' del z zidarskega odra v Ul. G®*®! ti 37-letni delavec gradbenega P°f.' jetja Venuti z Grete Dino ZidareJL ki biva v Ul. Molino a vento Nemudoma so ga z rešilcem Pref,®j ljali v glavno bolnišnico. Zdravm® so mu ugotovili pretres možgani z morebitnim lobanjskim zlomom’ rano na obrazu, krvavenje iz uše*1 udarec in odrgnine na levem molcu in desnem kolenu. Sprejeli 90 ga na nevrokirurškem oddelku g1®'” ne bolnišnice s pridržano prognoz®’ C. Puntar (v sredi) razlaga sosedom, kaj se je pripetilo včeraj pon< IIIUUIIIIIItlllllllllllllllllllllllHIillliiUllMimiMIIMimilllllllllllimilHHIIIIIIIItllllllllllllllllllltlllllllltll Včeraj - danes Danes, SREDA, 30. avgusta ROZALIJA Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.48 — Dolžina dneva 13.25 — Luna vzide ob 3.14 in zatone ob 17 55. Jutri, ČETRTEK, 31. avgusta RAJKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.5 stopinje, najnižja 16, ob 13. uri 24.5 stopinje, zračni tlak 1020,1 mb rahlo pada, vlaga 42-odstotna, nebo jasno, brezvetrje, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. avgusta se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 21 oseb. RODILI So SE: Daniele Tavascia, Giovanna Stanich, Monica Marc, Daniela Cebron, Daniele Brissi, Eriča Dujanic, Adriano Cennamo, Antone! la Santini, Mara Vianelli, Raffaele Bosch. UMRLI SO: 69-letna Nerina Mauro por. Mione, 44-letna Biancamaria Lestan por. Marvini, 75-letni Ottori- no Paulin, 67-letna Lucia Comi®9® por. Schillani, 72-letna Maria K°r*‘ nich por. Beltramini, 69-letna Lu®1* Ferro vd. Kriso, 54-letni Livio M9-scolin, 68-letna Giustina Dakskoblar> 55-letni Vincenzo Rukavina, 67-1®®™ Luigi Scognamiglio, 77-letni VittoTJ Barut, 55-letna Nadalina Vecchi® vd. Guerrini, 79-letni Pietro Rama1’' 72-letna Giacomina Iakonshigh vd-bresa, 61-letni Giuseppe Pasqu®9 • 71-letni Rajko Omcikus, 86-letna seppina Zotti vd. Zalacosta, ni Giovanni Nussdorfer, 67-letni Macovazzi, 78-letna Rosa Iellen v Mersig, 72-letnj Bortolo Possa. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2; Trg Borsa 12: vored Miramare 117; Ul. Combi (od 8.30 do 13. in od 16. do ž«-30’ Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 391 nočna služba lekarn (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria NA OBISKU V OTROŠKI KOLONIJI NA DEBELEM RTIČU I Mladi Benečani se dobro počutijo } Pobudo za letovanje je dal Študijski center Nediža Škoda, da je treba že po enem tednu domov! sobote dalje se mudi skupina l...mladih Benečanov v otroški ko-hj' oa Debelem rtiču pri Kopru. ojitni je tudi 23 vzgojiteljev in je a^ogov. Tu uživajo sonce in mor-ijo organizirajo zabavne igre in u ,na srečanja, hkrati pa se ude-m'ei° tudi raznih tečajev. Taka k a ' rekreacijska oblika dela pote-Peto leto in sicer v Benečiji Li naslovom Mlada brieza, na De-pa ern rtiču, kjer so letos drugič, lJ° imenujejo Barčica moja. Poli.,0, za tako obliko letovanja je Pg Sbudijski center Nediža, podprla j}v s° jo vsa beneška kulturna dru-(oa |n zdravstveno - pedagoški kon-p‘J videmske pokrajine. vtis, ki smo ga dobili ob ob-izredno ugoden. bku kni"8'. kl.Sn?°, Dobrr ■ nije' 36 bl bj,,/a hrana, prijetni prostori za j ,anJe, športna igrišča in okolica V aP° urejenimi parki in gozdiči. Preri- ^rezsbrbni obrazi otrok — od ^Šolskih malčkov pa vse do dora Vzg.mladine, in resni obrazi v^P^idjev in pedagogov, ki se na v0 aem koraku zavedajo svoje odgo-va n?sti, da se bodo njihovi varo-nci kar najbolje počutili in da bo- Kino lr*Riarski park — «Luči in zvoki«, "b 21.00 «Maximilian of Mexico Japerors tragedy» (v angleščini); J" 22.15 «11 sogno imperiale di Mi-J^are« (v italijanščini). Prevoz z T°tornim čolnom s pomola Audace °b 19.50 in ob 21.20 ter iz Mirama-Hia »b 22.15 in ob 23.35. J 12-00 «Altrimenti ci arrabbiamo«. v,' Hill in Bud Spencer. e° 17.00 «La liceale nella classe j J** ripetenti«. Gloria Guida. Pre-Povedan mladini pod 14 letom, f ^rvni film. a'ce 17.00 «Easy rider« (Liberta e faura). Prepovedan mladini pod 14. 'atom. do tudi v učnem smislu kar največ pridobili. V pogovor smo se zapletli najprej z direktorjem kolonije Beppinom Krizetičem in s pobudnikom akcije Pavlom Petričičem. Prvi nam je podrobno obrazložil koncept Mlade blieze, ki sloni v spoznavanju preteklosti in sedanjosti Benečije v neposrednem stiku predvsem s podeželjem, in koncept Barčice moje, kjer gre za spoznavanje z matičnim narodom, jezikom in kulturo. Kri-zetič je pri tem poudaril, kako pomembno je za beneške otroke, da so v stiku z otroki iz raznih krajev Slovenije izpopolnjujejo svoj jezik. Izrazil je tudi upanje, da si bodo uradno priborili pravico do ure slovenščine v beneških šolah. Pavel Petričič je prav tako naglasil pomen jezikovnega izpopolnjevanja s tečaji in s stiki otrok iz Slovenije, hkrati pa tudi nekatere druge momente. Povedal je, da gre tudi za medsebojno spoznavanje otrok iz različnih beneških krajev, ki govore tudi različna narečja. Tako o-troci dozorevajo kot osebnosti in postajajo subjekti svoje kulture in svoje narodnostne rasti. Vzgojitelji pa smo ponosni tudi zato, ker so nam starši zaupali svoje otroke, da smo jih popeljali čez mejo, vendar ne več čez tisto mejo, ki je nekoč predstavljala zid med obema državama, ampak čez mejo zbliževanja. Medtem se okrog nas že oblikujejo skupine otrok za razne interesne tečaje: za slovenščino, petje, risanje itd. Največ zanimanja je seveda za slovenski jezik, pa tudi za *Son 1630 »Lo spaccatutto«. Bud Cencer- "nonale 17.00 «007 - Dalla Russia amore«. Sean Connery. r, - UIUOl 'attacielo 16.00 «11 mio nome e aes5uno». Terence Hill. Henry Fon bba- Barvni film. c«lsior 17.00 «Capitan Nemo Mis-*ione Atlantide«. Barvni film. 8,ailn 16.30 «Amore alla france-Ul ditto in bocca)«. Nathalie e'°n. Strogo prepovedan mladini Pod p) letom. Hlodi Prarmmdico 16.00 «Pon pon n. 2». prepovedan mladini pod 18. letom, jjferno 16.30 »Pantera rosa show». ,Barvni film. '{Tara 16.30 »American graffity». R. r,°reifgss. Barvni fijirv,.,. apitol 17.00 - 21.30' «Per chi suo-119 la campana«. Gary*-Cooper,- in-igrici Bergman. Barvni film. 'torto Veneto 17.00 «La morte chiude a doppia mandata«. Prepo-.,Vedan mladini pod 18. letom. eale 16.00 «Commando di spie«. .Breig Hill. r'Mon 21.00 «11 deserto dei Tarta-Režija V. Zurlini. V. Gassman, H Gemma in P. Noiret. Šolske vesti risanje in slikanje, saj je po stenah že vse polno izdelkov mladih Benečanov. Vzgojiteljica Živa Gruden nam je povedala, da so otroke pri jezikovnem pouku slovenščine razdelili v zelo majhne skupine (starostno in po stopnji znanja jezika). Upoštevati je bilo namreč treba različna narečja, potem otroke iz mešanih zakonov, kjer govore doma pretežno italijanščino, pa vse do posameznikov, ki so v znanju jezika že močno napredovali. Največ težav je pri branju in pisanju glede na razlike med slovenskim in italijanskim pravopisom pa tudi glede na skromni besedni zaklad otrok. Vzgojiteljice si samoiniciativno in prizadevno pomagajo na različne načine, da obdelajo več besednih družin in potem s temi besedami vadijo in razširjajo besedni zaklad. V pogovoru z najmlajšimi smo lahko takoj ugotovili mnogo volje, da bi se nekaj naučili. Napredek je očiten in čeprav so bolj mikavne igre in morje, se ne branijo tudi resnega dela. Škoda je le. pravijo, da bo letovanje trajalo le dober teden in da se bodo potem morali vrniti na svoje domove. Vendar, prihodnje leto vsekakor na svidenje! L. O. URESNIČEVANJE POMEMBNEGA NAČRTA V petek začetek gradnje mejnega prehoda pri Vrtojbi Ob 16. uri slovesnost s položitvijo temeljnega kamna Za prvo lazo del zagotovljenih 100 milijonov dinarjev TISKOVNO POROČILO SINDIKATA FLEL IN FLO ČUDNA POBUDA DEŽELNEGA ODBORNIKA BIANCHINIJA Uslužbencem, ki stavkajo samo nekaj ur, je treba odtegniti celodnevni osebni dohodek I Koncerti ^ baziliki sv. Silvestra v okviru Junaškega glasbenega septembra 78» , jutri, 31. t.m., ob 20.30 na-Jop>l tržaški slovenski violinist črto'^ir šiškovič. Pri klavirju ga bo btetnljala Alison Lander. Izvajal bo Hadbe Uroša Kreka, Ysayeja, Bee-f|0Vna, Brahmsa in Wieniawskega. Didaktična ravnateljstva Sv. Jakoba, Sv. Ivana, Opčin in Doiine javljajo, da bo začetek pouka v državnih vrtcih v petek, 1. septembra, ob 8.30. Ravnateljstvo državnega znanstvenega in klasičnega liceja «France Prešeren« v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da se pismeni popravni izpiti pričnejo dne 1. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored drugih pismenih izpitov dobite na oglasni deski. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «?.iga Zois« v Trstu sporoča, da se pričnejo popravni izpiti 1. septembra ob 8.30 s pismenimi nalogami iz slovenščine in italijanščine. Naknadno vpisovanje gojencev v šolo Glasbene .matice za leto 1978-79 bo od 4. do vključno 8. septembra na sedežu šole v,Ul, R.nMapna 29 -tel. 418605 od 9. Jo 12. ure, Vpisovanje gojencev v podružnico Glaibene matice ; v / Nabrežini bo v ponedeljek, 4. septembra. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo v Trstu sporoča, da se pismeni popravni in vstopni izpiti pričnejo dne 1. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored drugih pismenih izpitov dobite na oglasni deski. Ravnateljstvo strokovne slovenske šole v Trstu, Ul. Matteotli 12, sporoča, da se pismeni popravni izpiti pričnejo v soboto, 2. septembra, ob 8.30, s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored drugih pismenih izpitov dobite na oglasni deski. VČERAJ NA UNIVERZI Dr. faidassi o položaju/ tržaške luke v EGS Na tržaški univerzi je včeraj v okviru XIX. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti nastopil bivši predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. R. Caidassi, in sicer s pre-| davanjem na temo: »Politika pre-i vozov v združeni Evropi in možnost integracije med pristanišči ob Sredozemlju s posebnim ozirom na položaj tržaške luke«. Govornik je o-pozoril, da je EGS doslej le malo napredovala kar zadeva uskladitev prevozov v deveterici, da pa se bo ta proces prav gotovo uresničil v prihodnjih letih, od česar si tudi Trst lahko obeta novo vlogo v EGS. Nato je dr. Caidassi vzel v pretres vprašanje konkurence, ki jo na področju prevozov po kopnem in po morju izvajajo države vzhodnoevropskega tabora in naglasil, da gre v večini primerov za nelojalno konkurenco, za dumpinško manevriranje s tarifami itd. Po njegovem mnenju bi morale zahodnoevropske države napeti vse sile, da bi čim prej omilile konkurenčni pritisk vzhodnoevropskih prevoznikov. Pred dr. Caidassijem je spregovoril dr. Penissard iz Ženeve, ki je razčlenil nekatera vprašanja v zvezi s cestnim/. prometom med Evropo in Srednjim''vzhodom. Danes bo v-sklopu tečaja poseben »Evropski dan o varnosti v prometu«. Razstave lV Petek, 1. septembra, ob 18. uri v moderni umetnostni dvorani f^rije Rossoni odprli razstavo tr-j ^>h slikarjev Uda Dambrosija, ,er(?>a Micalesca in Rotnea Stocchi-} Thomeisa. Razstava bo odprta vsak aa od 10. do 13. ure, ob delavnikih ^ tudi od 17. do 20. ure, in sicer 1 10. septembra. Razna obvestila * Narodna in študijska knjižnica v aatu obvešča občinstvo, da začne f°Pet i rednim delovanjem 1. sep-^bra po običajnem delovnem ur- Mali oglasi ^*.iH hišico z vrtom v najem, tu-Popravljivo. Tel. 751086 popol- >e. ^STILNA «Pri Studencu« obvešča Svoje cenjene goste, da je ponov-bo odprta in da ima ob petkih tedenski počitek. BODAJAM moto guzzi 254 kubatu-ra. štirje takti, štirje cilindri, avtomatski prižig. Tel. 723664. BUDAM 10 metrov ploščic (pia-strelle). Tel. 823287, v uradnih u-fah 741670. BUDAM PRINZ 41,-67 v dobrem s'an,jut motor v redu in nova ba-tofija, za pogodljivih 500.000 lir, -v Bazovici. Tel. 226436. uTReiujjem knjige za 1. razred klasičnega liceja. Telefonirati v ,^pčernih urah na tel. štev 200617. BODA.1AM izvenkrmni motor to-h'os 4 HP Elektronic. Telefonirati ba št. 225654 ob urah kosila. BODam Renault 6 TL - 77. Tele-ton 824381. 1 BODAM ali zamenjam za avtomobil staro stilno pohištvo. Informa-c>je rw tel. 061 266773 vsak dan 16. do 18. ure Izleti Združenje UNION namerava prirediti v , nedeljo, 3. septembra, naslednje enodnevne izlete: z avtobusom v C-hioggio in v Kranjsko goro ter še 3. in 10. septembra enodnevni izlet v Rovinj z motorno ladjo ali z avtobusom. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak delavnik razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30, ob četrtkih od 17. do 19.30, ob sobotah od 10.30 do 12. ure. Društvo slovenskih lovcev »Doberdob« priredi 10. septembra letos izlet v okolico Cerniškega jezera. Obiskali bodo nekaj tamkajšnjih lovskih družin in lovskih koč. V sporedu je predviden tudi ogled muzeja v gradu Bistra. Izleta sc lahko udeležijo člani društva in prijatelji z družinami. Prijave sprejemajo: na Goriškem Drago Tomšič v Sovodnjah in Dario Nanut v štan-drežu, na Tržaškem pa Oskar Slavec v Dolini, v gostilni Križman v Velikem Repnu, na sedežu ZSŠDI v Trstu. Prijave sprejemajo do 30. t.m. Točen spored izleta bo objavljen v Primorskem dnevniku. Društveni odbor sporoča obenem, da bo 30. t.m. tudi seja odbora in sicer na sedežu društva. • Tržaška občina obvešča, da bo predor na Senenem trgu za promet zaradi navadnih vzdrževalnih del na napravah za zračenje v nočeh med 4. in 9 septembrom ter med 11. in 16. septembrom, od 23. do 5. ure. Vse naprave na novem mejnem prehodu bodo v celoti ustrezale mednarodnim predpisom, zaradi velike zmogljivosti (16 stez) pa bodo ustvarjeni pogoji za nemoten in kar se da hiter potek carinskih formalnosti. Pa še nekaj. Z dograditvijo novega objekta bodo rešene tudi prometne težave pri mejnem prehodu v Rožni dolini, ki je zlasti v določenih obdobjih preobremenjen. Gradnja mednarodnega mejnega prehoda pri Vrtojbi je pomena za gospodarstvo socialistične republike • Deželno umetnostno združenje sporoča, da se v ponedeljek, 4. septembra, prične v dvorani v Drevoredu Ippodromo 2/2, slikarski tečaj. Urnik bo naslednji: prvi turnus od 16. do 18. ure, drugi pa od 18, do 20. ure. mm RANCA Dl CHEDITO Dl FRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - gt.lVA F. PILITI TQ - al-AdO TEČAJI VALUT V MILANU DNE 29. 8. 1978 Seminar o obnovi Pušje vasi V okviru kulturnih manifestacij «Venzone vive«, ki jih prirejata krajevna občinska uprava s sodelovanjem akademije iz Brere, je bil v nedeljo v Pušji vasi seminar na temo Popolna obnova zgodovinskega središča, kateremu je predsedoval deželni odbornik za kulturne dejavno sti Mizzau. Na seminarju sta preda vala tudi ljubljanski arhitekt in zgo dovinar Damjan Prelovšek (o meto dologiji posegov pri obnovi Ljubija nc in Skopja, ki ju je potres močno prizadel) in inženir Roberto Costa s tržaške univerze (o zakonodaji in načrtovanju posegov v zgodovinskih središčih). To je bil prvi od vrste seminarjev, ki bodo na sporedu v prihodnjih tednih, da bi se našla najprimernejša rešitev za obnovo zgodovinskega jedra Pušje vasi, ki ga je potres popolnoma uničil. V petek, 1. septembra, bodo stekla dela pri pradnji novega mednarodnega mejnega prehoda pri Vrtojbi. Ob tej priložnosti bo na grab-bišču, kjer se zdaj še razprostirajo njive, v prihodnjih dneh pa se bodo v zemljo zarili stroji, slovesnost s položitvijo temeljnega kamna. Slovesnosti, ki je napovedana za 16. liro, se bodo poleg predstavnikov socialistične republike Slovenije, udeležili tudi predstavniki novogoriške občine ter delovnih organizaciji Na slavnost so povabili tudi goričkega župana De Simoneja, predstavnike goričkih družbenogospodarskih u-stanov ter predstavnike političnih strank. Sredstva za izgradnjo prve faze mednarodnega mejnega prehoda znašajo sto milijonov dinarjev, in so že v celoti zagotovljena, zato pri uresničevanju načrta ne bi smelo priti do zastojev. S temi sredstvi naj bi zgradili nekaj osnovnih o-bjektov: 700 m avtoceste, parkirne prostore in 16 stez za prehode ter nekatere spremljajoče objekte, kakor carinske prostore in prostore za obmejno milico. Na zemljišču, kjer se zdaj še razprostirajo njive, bo treba najprej zgraditi nekatere komunalne naprave, kot kanalizacijo, električne in telefonske vode itd. Prve zgradbe bodo zato začele rasti šele v prihodnjem letu. Novi mejni prehod na jugoslovanski strani bo nekakšna zrcalna slika naprav, ki jih že gradijo na italijanski strani. Kako bo izgledal v zaključni fazi, ko bodo dela v celoti končana, pa je razvidno iz posnetka makete. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiii Razna obvestila Ravnateljstvo gimnazije • liceja «P. Trubar« sporoča, da se bodo pričeli popravni izpiti L septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine in se bodo nadaljevali po razporedu, ki je na vpogled na oglasni deski zavoda. Ravnateljstvo učiteljišča »Simon Gregorčič« v Gorici sporoča, da bodo popravni izpiti v petek 1. septem bra 1978 ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine, Spored ostalih izpitov naj si dijaki ogledajo na oglas ni deski. Popravni izpiti na trgovskem teh ničnem zavodu «Ivan Cankar« se zač nejo v petek 1. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine, slovenščine in nemščine. Sporočamo, da se je vpisovanje rednih in zunanjih gojencev za šolsko leto 1978-79 pričelo v ponedeljek, 21. avgusta 1978. Vpisovanje se nadaljuje, do zasedbe razpoložljivih mest, vsak dan od 9. do 13. ure v pisarni Dijaškega doma, Ul. Monte-santo 84, tel. 83-495. Državni otroški vrtci s slovenskim učnim jezikom bodo zopet pričeli delovati v petek, L septembra. Pouk bo samo v dopoldanskih urah. Slovenije, ki se bo tako čvrsteje vključiia v mednarodne blagovne tokove. Novi objekt pa je tudi posebne važnosti za celotno jugoslovansko gospodarstvo. In nenazadnje bo mednarodni mejni prehod pri Vrtojbi, čigar temeljni kamen bodo položili prav v okviru praznovanj občinskega praznika občine Nova Gorica, imel pomembno vlogo pri povezovanju gospodarstva na obeh straneh meje, v okviru možnosti, ki jih odpira o-simski sporazum. Deželni tajništvi sindikata uslužbencev krajevnih uprav in bolnišnic sta te dni objavili daljše tiskovno poročilo, v katerem opozarjata na okrožnico, ki jo je v teh avgustovskih dneh razposlal deželni odbornik za krajevne ustanove, Bianchi-ni, v zvezi z odtegljaji osebnih dohodkov stavkajočim uslužbencem. Ni znano, pravi tiskovno poročilo, če gre za pobudo samega deželnega odbornika, katerega mandat je že dejansko zapadel, ali pa za pikolovstvo nižjega funkcionarja z reakcionarno miselnostjo. Naj bo tako ali drugače, okrožnica se sklicuje na sporno mnenje Računskega dvora (iz leta 1976), po katerem morajo krajevne uprave uslužbencem, ki stavkajo samo nekaj ur, odtegniti enodnevni osebni dohodek. Okrožnica, ki jo je deželni odbornik naslovil predsednikom pokrajin, županom in predsednikom upravnih svetov bolnišnic nadalje zahteva, da te u-stanove poskrbijo za dodatne odtegljaje, kolikor so v preteklosti ravnale drugače ter da se podredijo novi normativi. Kako so na to čudno pobudo odgovorili sindikati? S pozivom vsem krajevnim upravam, naj do nadaljnjega ne upoštevajo okrožnice, dokler zadeva ne bo razčiščena. Pri tem sindikalne organizacije navajajo, kako je predsedstvo ministrskega sveta že leta 1974 s posebno o-krožnico odredilo, da stavkajočim u-službencem odtegne le del osebnega dohodka, sorazmerno s časom stavke, ne pa celotnega enodnevnega dohodka. Predsedstvo je tako v celoti osvojilo predlog, ki so ga do tedaj zagovarjali sindikati in večina krajevnih ustanov se ravna po tej Prisoevki Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma 839.— 1615.-490.-188.— 25.— 410.— 57.50 700.— 380,-146,-182.— 153,— 20,10 Al. •icl.iH '.a grob »estnc.ie irujejo Rafko, Vida in Miran lir za Slovensko dobrodelno MENJALNICA vseh tujih valut AVDITORIJ PORTOROŽ Tel. 73571 - 73090 POLETNE PRIREDITVE '18 Predstava ob 20.30 po krajevnem času DANES, 30. avgusta MUSICAL •JALTA JALTA« gledališče Komedija iz Zagreba v Avditoriju Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel (066) 73571 in 73090. iiiiiiMinfiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiminiHiiiiiiiiiiiiiiiiia NASTOPAJO PEVSKI ZBORI IZ ENAJSTIH DEŽEL Jutri zvečer v Gorici začetek letošnje revije C. A. Seghizzi Vzporedno s tekmovalnim delom simpozij (deveti) o zborovskem petju - Nagrajevanje v soboto in nedeljo zvečer Šestdesetčlanski zbor moravskih učiteljev, ki bo te dni nastopil na mednarodnem tekmovanju C. A. Seghizzi v Gorici Vse je pripravljeno za 17. mednarodno tekmovanje pevskih zborov Cesare Augusto Seghizzi v Gorici, ki bo letos združeno z mednarodnim simpozijem o zborovskem petju, ki se ga bodo udeležili glasbeni strokovnjaki iz štirinajstih evropskih dežel. Tako tekmovalni del, kakor simpozij, se bosta začela jutri. Ob 19.30 je v deželnem avditoriju napovedana slovesnost ob začetku simpozija, ki se ga bodo udeležili najvišji predstavniki političnega in družbenega življenja. Simpozij bo letos prvič vodil priznani glasbeni strokovnjak POD POKROVITELJSTVOM MO SKGZ Srečanje mladih iz zamejstva na 7. seminarju MK-G v Bohinju Prisotni bodo delegati štirih obmejnih občinskih konferenc ZSMS in, letos prvič, mladi iz Benečije - Na razpolago je še nekaj prostih mest Letošnji mladinski seminar v Bohinju, sedmi po vrsti, ki ga prireja Mladinski krožek iz Gorice pod pokroviteljstvom Mladinskega odbora pri Slovenski kultunv' - gospodarski zvezi, bo v glavnem namenjen soočanju mladih s problemi, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji, s posebnim ozirom na politično in mladinsko stvarnost. Seminarji imajo vedno, še posebno za mlade, vzgojni pomen, zato je primerno, dr jim naša društva posvečajo čim večjo pozornost. Tudi letos bodo na seminarju prisotne delegacije štirih obmejnih občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije iz Kopra, Sežane. Nove Gorice in Tolmina. Njihova prisotnost gotovo bogati že vzpostavljeno obmejno sodelovanje na mladinskem področju, saj mladina iz matične domovine prav s prisotnostjo na takih pobudah nepo sredno spoznava našo stvarnost. Zaradi tega bo tudi 7. seminar MK-G, ki bo v bohinjskem Mladinskem domu od četrtka, 7., do nedelo. septembra, ponovna priložnost, da se sreča mladina z Goriškega, Tržaškega, obmejnega pasu onstran meje ter, prvič letos, tudi mladina iz Beneške Slovenije. Priznati je treba, da nam podobnih priložnosti, kjer bi se srečali mladi s celotnega zamejskega prostora, primanjkuje, zato bo letošnji seminar gotovo pripomogel tudi k pospeševanju medsebojnih odnosov od kanalskih dolin pa do miljskih hribov. Spored šemi narja in ostala podrobnejša navodi la bomo š. objavili v našem dnevniku. Zainteresirane mladince, ki bi se nameravali udeležiti seminarja MK G v Bohinju, obveščamo, da se lahko še vpišejo na sedežu Mladinskega krožka v Gorici (Ul. Monte-santo 84, tel. 83495) ali pa na sedežu SKGZ v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 2495). Na razpolago je še nekaj pro stih mest. I- K. Luciano Chailly. Takoj po uvodni slovesnosti se bo začel delovni del simpozija, med katerim bodo udeleženci prebrali svoje referate. Strokovnjaki bodo nadaljevali z deli tudi popoldne. Tak program jih čaka tudi naslednje dni, vse do sobote, ko se bo simpozij o zborovskem petju zaključil. Naj kot posebnost navedemo, da bodo na simpoziju nastopili tudi nekateri zbori. Medtem ko se bo znanstveno za sedanje o zborovskem petju odvijalo v prostorih deželnega avditorija, bo pevsko tekmovanje tudi letos potekalo v dvorani Ginnastica goriziana na Trgu Battisti. Prvi nastop je napovedan za jutri zvečer ob 20.30, ko bo nastopilo v kategoriji polifon-skega petja šest zborov, in sicer trije mešani in trije ženski. Tekmovanje se bo nadaljevalo tudi naslednje dni do nedelje, ko se bo z nagrajevanjem najbolje uvrščenih zborov v kategoriji folklornega petja, zaključilo 17. mednarodno srečanje zborov. Naj omenimo f ■ nekatere obrobne prireditve, ki se bodo v okviru mednarodnega tekmovanja zvrstile od jutri do nedelje. V soboto zvečer, ko bo na sporedu nagrajevanje najboljše uvrščenih zborov v polifoniji, bo nastopil (izven konkurence) tudi otroški zbor »Piccol! cantori del-la citth di Trieste«, ki ga vodi Maria Susovski - Semcroro. Prav tako v soboto pa bo v športni dvorani v dolini Koma prijateljska srečanje vseh nastopajočih zborov. Srečanje bo ob 10. uri, medtem ko bo ob 12. uri goriški župa.i sprejel člane u-metniškega vodstva prireditve, člane ocenjevalnih komisij in predstavnike zborov. Celoten spored prireditve je na slednji: koncerti zborov, ki se bodo pomerili v nolifonskem petju, bodo jutri zv : r ob 20.30, v petek ob 16. uri in ob 20.30 ter v soboto ob 20 30, ko bodo nastopili nagrajeni zbori. V kategoriji folklornega petja bodo koncerti v soboto ob 16. uri ter v nedeljo ob 9.30 in ob 15.30, Naarajevanje in nastop najbolje u-.vrščenih zborov bo ob 20.30. Glede vstopnic naj omenimo, da stanejo tisoč lir za koncerte v tekmovalnem delu in 2.000 lir za koncerta v soboto in nedeljo zvečer. Predvideni pa so posebni aranžmaji s popusti. Tako stane abonmajska karta za vse koncerte 7.000 lir. Z avtom v tovornjak: pridržana prognoza Strogo pridržana prognoza za 28-letnega Milančana Carla Porto. To je obračun hude prometne nesreče, ki se je zgodila v prvih jutranjih urah v torek, na avtocesti A4, nedaleč od izvoza pri Vilešu. Porta je vozil v smeri proti Trstu, iz nepojasnjenih razlogov pa je J avtom trčil v pred njim vozeči avstrijski tovornjak, ki ga je upravljal 53-letni Albin Pirker iz Foehns-dorfa. Porto so nemudoma prepeljali v tržiško bolnišnico, zaradi hudih poškodb pa so odredili njegov prevoz na oddelek za oživljanje videmske bolnišnice. okrožnici. Kasneje je sicer Računski dvor, nadaljuje tiskovno poročilo, izrazil nekatere pomisleke glede takega zadržanja, vendar jih nihče ni upošteval. Pomeni torej pobuda deželnega odborništva za krajevne ustanove korak nazaj? • V torek, 5. septembra, ob 20. uri se bo v prostorih knjižnice v Ul. Brigata Pavia sestala rajonska konzulta Stražice. Na dnevnem redu imajo predstavitev novih članov konzul-te, imenovanje zastopnika v davčni svet in razno. Kino Gorica CORSO 17.15 — 22.00 «Generazion* Proteus«. J. Christie in F. Weaver. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 »Violen-za sadica per 10 vergini«. R. Ha-jama in I. Okagaki. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTOR1A 17.00 - 22.00 »Maladole-scenza«. M. Loed in L. \Vendell. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 17.00 - 22.00 «Ma papš ti manda sola > B. Streisand in R. 0'Neal. Barvni film. Tržič PRINCIPE Danes zaprto. EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Agent* 007: vivi e laseia morire!« Nova Gorica in okolica SOČA »Obraz v obraz«, švedski film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Pazi se, la Tour«. Francoski film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Junaki«. Ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti. tel. 72-701. OBČINA GORICA Oddelek V — Tehnične službe Goriški župan obvešča, da je bil z odlokom -štev. 0614/FRES. predsednika ’ deželnega odbora dežele Furlanije - Julijske krajine z dne 19. junija 1978 odobren načrt za področja, ki so namenjena produkcijskim zgradbam — PIP — za področje tovornega postajališča pri štandreiu, ki je bil sprejet s sklepom občinskega sveta štev. 27 z dne 28. januarja 1977. Odobreni načrt bo na vpogled javnosti na občini ves čas svoje veljavnosti. Župan De Simone Gorica, 23. avgusta 1978 OBČINA GORICA Oddelek V — Tehnične službe Goriški župan obvešča, da je bila z odlokom predsednika deželnega odbora dežele Furlanije - Julijske krajine štev. 0613/PRES. z dne 19. junija 1978 odobrena sprememba štev. 14 pri splošnem občinskem urbanističnem načrtu, ki se nanaša na namembnost cone »H« — carinska služba — enega dela kmetijskega področja v Ul. sv. Gabrijela, ki je bila sprejeta s sklepom občinskega sveta štev. 240 z dne 18. novembra 1977. * Omenjena sprememba bo na vpogled občinstvu na občini ves ča* veljavnosti načrta. Župan De Simone Gorica, 23. avgusta 1978 POKRAJINSKO POŠTNO RAVNATELJSTVO URAD EK0N0MATA Upoštevajoč člen 7 zakona št. 14 od 2. februarja 1973, ki se nanaša na postopek za razpis dražbe za ljudska dela na podlagi zasebne ponudbe razpisuje dražbo na podlagi zasebne in tajne ponudbe po členu 1 črke A zakona št. 14 od 2. februarja 1973 za naslednja dela: — namestitev 9 alarmnih naprav za preprečevanje vlomov in ropov v naslednjih podružnicah uprave pošie in telegrafa: Fogliano - Redipuglia, Lečnik, Tržič - podružnica št. 1 v pristanišča, Tržič - podružnica št. 2 v Ul. Romana, Pleris, Romans ob Soči, Zagraj oh Soči, Štaraman in Turjak. — Osnovni znesek dražbe znaša skupno 20.330.760 lir, od katerih 17.834.000 lir za delo ter 2.496.760 lir za IVA. Interesenti bodo povabljeni k udeležbi natečaja v roku 15 dni po objavi tega sporočila, če bodo vložili prošnjo na kolko-vanem papirju na naslednji naslov: »Pokrajinsko ravnateljstvo PP. TT. — Urad ekonomata — 34170 Gorica«. Morebitne informacije upravnega značaja daje Urad ekonomata vsak dan od 8. do 12. ure. Informacije tehničnega značaja daje področno ravnateljstvo za Furlanijo - Julijsko krajino, 4. urad za delo in premoženje— tretji tehnološki oddelek — Trst. Prošnja za udeležbo pa dražbi v nobenem oziru ne obvezuje uprave PP.TT. ZAHODNONEMŠKA ^DEMOKRACIJA* ŽE NIMA VEČ MEJE .. . V Hamburgu sodijo že Ani Frank Bivši gestapovec postavlja v dvom avtentičnost znanega dnevnika, ki je ganil milijone src - Stari oče male deklice mora braniti njeno čast BONN — Ko smo pred leti gledali fotografije tedanjega zahodno-nemškega kanclerja Willyja Brandta, ko je med uradnim obiskom na Poljskem v Osvviecimu pred spomenikom umrlim v koncentracijskih taboriščih pokleknil In počastil njihov spomin, smo s prepričanjem u-gotavljali, da je Zahodna Nemčija končno zares stopila na pot, ki jo vodi stran od njene žalostne nacistične preteklosti in po poti, ki vodi v resnično demokratično bodočnost. Danes pa nam ta prepričanost pojenjuje, kajti v enem izmed najbogatejših in najbolj razvitih zahodnonemških središč, v Hamburgu na sodišču, torej v ustanovi, ki bi morala deliti pravico, sodijo eni najbolj znanih in najbolj nedolžnih žrtev nacizma — Ani Frank. Saj res, Ani Frank ne morejo več soditi, ko pa bo kmalu 34 let, odkar so jo umorili v plinski celici in sežgali. Toda sodijo njenemu dnevniku, njeni oporoki vsemu človeštvu. torej posredno njej sami. Bergen - Belsen, kjer je 1944. leta bila umorjena in sežgana Ana Frank, je le uro vožnje od Hamburga. Dnevnik Ane Frank, ki so ga prekinili gestapovci, ko so deklico z njenimi starši vred odpeljali iz amsterdamskega skrivališča v na cistično taborišče, je prišel pred hamburško sodišče. Hamburški sodni zbor se ukvarja s tem dokumentom, ukvarja se z verodostojnostjo onih drobnih listkov, ki jih je Ana Frank pisala v svojem hladnem podstrešju, kjer se je z očetom in materjo in z drugimi trpini skrivala pred gestapovci, kjer je doživljala svoj veliki strah in tudi prve ure sreče. Te drobne liste tedanjega dnevnika je na sodišče v Hamburg prinesel njen oče, Otto Frank, danes star 89 let, ki je kljub svoji starosti dopotoval iz Basla, da bi pred hamburškim sodiščem branil spomin svoje hčere in to pred nacisti, pred tistimi, zločinci, ki so mu pred 34 leti umorili Ano. Polnih 33 let po končani vojni in po porazu nacizma se v Hamburgu torej vodi proces proti Ani Frank, proces, ki ga je sprožil nekdanji gestapovec Ernst Remmer. Ernst Remmer, ki bi ga verjetno našli na kakem VViestnthalovem seznamu vojnih zločincev, se v »za-rcs demokratični* Zahodni Nemčiji drzne spraviti «zadevo Ane Frank* pred sodišče. To se pravi, da je Ernst Remmer danes hujši nacist, kot je bil pred 35 leti in prej, saj bi mu tedaj morda mogli odpustiti ali ga vsaj razumeti, ker da ga je zavedlo navdušenje nad Hitlerjem in nacizmom. Tako imenovana psihologija množice je upravičila marsikatero zlo. Toda datieši 34 let po zlomu nacizma, danes, ko so znana vsa grozodejstva iz one dobe je «sodno razčiščevanje zadeve Ane Frank* zločin nad zločini. V tem primeru pa ne gre več le za nekega zakrknjenega nacista, pač pa gre tudi za vsebino demokratičnosti neke dežele, za samo demokratičnost Zahodne Nemčije, ki bi se morala pokazati tudi v njenem sodstvu, pa čeprav je res, da naj bi bilo sodstvo ločeno od ostalih struktur v državi, resnično samostojno, resnično neodvisno. Pravzaprav se je zadeva pred hamburškim sodiščem začela prav narobe od tega, kar sedaj doživlja. Bivši gestapovec Ernst Remmer je širil po Hamburgu letake, v katerih je zatrjeval, da je «Dnevnik Ane Frank* potvorjen in da ga ni napisala mala deklica, pač pa njen oče Otto Frank. Hamburško sodišče je poklicalo Ernsta Remmer-ja zaradi kletev na odgovor in ga tudi obsodilo s 1.500 markami globe. Toda Remmerju ni šlo za to, da bo oproščen ali obsojen, pač pa je iskal nekakšno javno tribuno, kjer da bo svobodno obnavljal svojo nacistične koncepte. In ko je izkoristil prvo instanco, je izsilil še proces v drugi instanci, ker je izsilil revizijo prvostopenjskega procesa. Izsilil je torej novo tribuno, da bi lahko ponovno dal duška svojemu nacizmu. Še več, s tem, da je izsilil revizijo procesa, si je gestapovec zagotovil tudi občinstvo. Galerijo sodišča polnijo njegovi somišljeniki, bivši nacisti in novi nacisti, skratka publika, ki daje duška svojemu srdu proti vsemu, kar je demokratičnega in v konkretnem primeru tudi judovskega. V Zvezni republiki Nemčiji so sodišča tako ♦svobodna*, »samostojna* in ♦objektivna*, da dopuščajo občinstvu, da se v galeriji izživlja kolikor hoče. In Ernst Remmer si je dobro izbral svoje občinstvo. Zakrknjeni stari nacisti ali vneti neonacisti so med razpravami dajali duška svoji vnemi in hrabrili bivšega gestapovca, ko je med razpravo klevetal antinacistični odpor. Tako se je sodna galerija spremenila v javno tribuno neonacistične histerije. Pro-sluli demagog in provokator z neonacističnih zborovanj Edgar Geiss se ni zmenil za opomine, resnici na ljubo blage, predsednika sodišča, pač pa je v svoji vnemi pre- kosil celo Remmerja. Ker mu to se ni bilo dovolj, je vrgel med ob činstvo letake s podobno vsebino, s katero je Remmer žalil Ano Frank, češ da je dnevnik Ane Frank potvorba. Državni tožilec je sicer ukazal, naj letake takoj zaplenijo, toda Geissovi somišljeniki so opravili svoje. In tako se je razprava proti bivšemu gestapovcu spremenila v demonstracijo nacizma ter v burko, katere žrtev pa je bil oče Ane Frank, ena izmed tolikerih žrlev nacizma. Bivšemu gestapovcu je uspelo, da je vpletel tudi sodnike v svoje mre- že, saj mu zahodnom-mški zakon daje pravico, da ne veruje v poročilo samega sodnega izvedenca. Remmer je namreč že na prvi sodni obravnavi izsilil, da je sodišče zahtevalo preverjanje izvirnosti rokopisa Ane Frank. In strokovna grafologinja Mina Becker je na 121 straneh strokovnega poročila dokazala, da je dnevnik Ane Frank avtentičen dnevnik male deklice. Ker je izvedenka grafologinja Mina Becker medtem umrla, bivši gestapovec zahteva novo preverjanje i-stovetnosti, izvirnosti dnevnika. Bivšim in novim nacistom ne gre za to, ali je dnevnik Ane Frank originalen ali ne, saj so zase v to prepričani. Njim gre za to. da se proces zavleče v nedogled, da bi se čimbloj znašali nad spominom svojih žrtev in da bi izkoristili sodno dvorano za svojo tribuno. Ernst Remmer ima za to dovolj časa in tudi dovolj Sredstev. Danes je star 74 let, uživa zadostno pokojnino, saj se mu štejejo v delovna leta tudi leta njegovega gestapov-stva. Poleg tega Ima dovolj pomoči tudi iz tajnih, vendar ne dovolj prikritih neonacističnih virov. In Rem- mer je od hamburškega sodišča zahteval in dosegel, da izpolni nič manj kot 21 pogojev v sedanjem prizivnem procesu. Med drugim gestapovec zahteva, kot smo že rekli, ponovno preverjanje avtentičnosti rokopisa, nadalje zahteva, naj sodišče izvede pregled stanovanja, kjer se je Ana Frank s svojci skrivala pred nacisti v Amsterdamu, torej naj pregleda skrivališče družine Frank, ki je danes spremenjeno v muzej. Končno zahteva bivši nacist in gestapovec «zgodovinsko ekspertizo* nekega izvedenca, ki pa ni toliko znan kot strokovnjak, pač pa kot skrajni desničar. In Otto Frank, oče nesrečnega otroka, ki mu je danes 89 let je moral priti iz Basla v Hamburg, da brani svojo čast in čast svoje hčerke pred nacistom, . verjetnim vojnim zločincem. In zahodnonem-ška demokratičnost vse to dopušča. ^umetnostnih galerij V občinski Duizov «Trst med zgodovino in legendo» a Po dveh letih in pol se je tržaški slikar Giovanni Duiz ponovno predstavil tržaški publiki s svojo bogato bero. Njegova razstava, ki je kljub noletnemu, torej počitniškemu času privabila doslej veliko ljudi dokazuje, da Duiz ni stal križem rok. pač pa da je veliko delal, kajti na ogled je dal 2fi del in to po večini velikih ali celo zelo velikih akrilov. Duiz, ki je doslej izbiral svoje motive v glavnem v Trstu in tržaški okolici, v Bregu in na Krasu, včasih tudi na morski obali, se je v tej svoji razstavi pomaknil daleč nazaj, v srednji vek in celo v legendo, saj je tudi sedanjo razstavo motivno označil kot eTrst med zgodovino in legendo». In tako se v tržaški občinski galeriji sedaj lahko sprehodimo po starem, nekdanjem Trstu, seveda po takšnem, kakršnega si Duiz zamišlja da naj bi nekoč bil. O tem pričajo tudi nekateri naslovi razstavljenih del. Tako se ob samem vstopu v ga- STOPIMO V 2000-LETNO ZGODOVINO KRŠČANSTVA IN KATOLIŠKE CERKVE Od kdaj in zakaj si ob izvolitvi poglavarji Cerkve spremenijo ime Prvemu papežu, sv. Petru, je sam Kristus določil novo ime - Bolj redki so bili v začetku papeži, ki so si menjavali imena - Kakšni so bili in so danes kriteriji? Italijanski in tudi tuji tisk ugiba, kakšen da bo novi papež Janez Pavel I. Tako imanova.ii vatika-nologi skušajo to razbrati iz dosedanje preteklosti novega papeža, namreč iz njegovega zadržanja ob raznih priložnostih in od tod napovedovanje, da bo konservativen, drugi pa sklepajo iz njegovih dosedanjih izjav, predvsem jz njegovega nedeljskega kratkega nagovora vernikom na Trgu sv. Petra, tretji spet sklepajo iz njegovega papeškega imena, češ da namerava biti »človeško dober*, kot je bil Janez XXIII. in «visoko razumarski* ali »napredno konservativen* (tudi taka protislovja se ‘ zasledijo) kot je bil Pavel VI. Mi se v to «alkimijo» ne bomo spuščali, kajti reš je, da je od papeža veliko odvisno, kakšno pat bo ubrala Cerkev, vendar pa to pdt začrtujejo tudi- drugi elementi. Zato se Bdrrio najg VDIHI $ ptčtč klost krščanstva in katoliške cerkve, da bi videli, od kod in zakaj si papeži ob izvolitvi nadenejo drugo ime, rekli bi nekakšno papeško ime. Predvsem je treba podrčrtati, da vsa cerkvena zgodovina ni toč- no zabeležena, nadalje da je v tej zgodovini več mračnih dob in da je po tako imenovani herojski dobi Cerkve krščanstvo doživljalo veliko hudih ur. Od tod razna dogajanja, k; mejijo na legende, od tod čudne zgodbe, ki jih skuša Cerkev ali zamolčati ali tudi zanikati. Ena izmed legend je tudi tista, ki govori o papeškem imenu. V kolikor si novoizvoljeni papež ne izbere novega imena, pravi ta legenda, «ali takoj umre, ali pa bolj malo živi*. Seveda je to legenda, ki z realnostjo nima veliko zveze, in vendar jo še ponavljajo. V novejši zgodovini katoliške cerkve velja pravilo, da si mora novi papaž izbrati papeško ime'v samih 15 minutah po izvolitvi. In zakaj si nadene drugo ime? Zgodovinarji-pravijo, da niso vsi papeži ižbrali novega imena, pač pa doživljamo gled« tega v Cerkvi vfcljka (rivzliR, Pb .dbtafih in po značajih papežev. Zgodovinarji tudi pravijo, da si papež, ko ga izvolijo, nadene novo ime zato, ker hoče pokopati vso preteklost in z novim imenom služiti Cerkvi ločen od vseh interesov, na katere je bil vezan do tedaj. Drugi pa MIIIIIMlIllllllllllllllllllllllllMlinillllllimilllfNIIIIIIIIIIIIIIIIIlIDMfMIMtllMIinilllllfllllllllllllMIflllllllllllllll Z LETOŠNJE «MLADE BRIJEZE : v smislu "-eduisov tako imenovanega Ordo Romanus XII., ko je visoki funkcionar rimske kurije nekako vsilil novo ime, toda tako, da je svetoval novoizvoljenemu papežu, naj si ime sam izbere. Celo po sklepih zadnjega napeža Pavla VI, ni papeško ime obvezno, pa čeprav najstarejši kardinal iz kon-klavifr koj po izvolitvi postavi no voihvoj.jičheui. vprašanje .»kskrj hočeš, da te imenujemo?*. Eden iž-med najvišjih funkcionarjev in sicer tako imenovani visoki ceri-moniar Vatikana v funkciji notarja pa zabeleži uradno ime, s katerim bo novi papež prešel v zgodovino Cerkve. Stopimo spet v preteklost Cerkve: nekateri zgodovinarji pravijo, da je že sam Kristus začel u-vajati novo, rekli bi papeško ime, kajti tudi prvi papež sv. Peter je bil z! virih ljudske glasbene kultur®) 15.30 Naši poslušalci čestitajo irl pozdravljajo; 16.30 Glasbeni llV termezzo; 16.45 Spomini in pis*1*' 17.00 Loto vrtiljak; 18.00 Studio 00 17.00: 19.05 Iz čela Glasbene mladine Slovenije: 19.30 Slovenska * svetovna zborovska glasba; 20-*" Zabavna glasba: 20.35 Lahko **0®’ otroci!; 20.45 Minute z ansamblod1 Jože Kampič: 21.00 Koncert iz °a! šega studia; 23.20 S festivalov ja2" za: 24.C5 Literarni nokturno; 24.1 Revija jugoslovanskih pevcev z3! bavne glasbe; 01.05 5.30 Noč*® program. IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMI|||IH||||||||||||||||||||||||||||||Tl|||l||||||||||||||||||||||||||||||H|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||m||MMIM„|MI||||||M|||M|||||MM||||||n|||||||||||||M|||||,||||llM' KOLUMBIJA PRIPRAVLJA NOVE ENERGETSKE ZMOGLJIVOSTI DEŽELA Z IZREDNIMI PRIR0DNIMI BOGASTVI BOGOTA, konec avgusta — Kolumbija je — gledano s severa — prva velika država južnoameriške celine. Toda velika je le po obsegu, ker meri obilnih milijon sto tisoč kvadratnih km površine, toda že prebivalstva ima razmeroma malo, komaj 23 milijonov, ekonomsko pa je dokaj zaostala, pa čeprav bi se bila lahko vse drugače razvila, saj razpolaga z neverjetnim prirodnim bogastvom, le da je to še mrtvo, neizkoriščeno. Kolumbija prav sedaj, ko je govor o energetiki, išče po svetu finančna sredstva, da bi razvila svoje neverjetno velike možnosti. Strokovnjaki pravijo, da je na zahodni polobli bolj malo dežel, ki bi razpolagale doma s tolikimi mož- nostmi, toda rekli smo, da so te mrtve, zaradi pomanjkanja kapi-talov. Kolumbijske strokovne komisije so ob pomoči zahodnonemških stro kovnjakov in zahodnonemških tehničnih sredstev izračunale, da znašajo samo hidroenergetske zmogljivosti Kolumbije nič manj kot 118 tisoč megavatov. To so že stotine milijard kilovatnih ur električne e-nergije na leto, ki pa jih je treba uklehiti v turbine in generatorje, torej v hidrocentrale, ki jih ni, o-ziroma jih je le malo. V Andih, ki prečkajo deželo, pa bi mogli ukle-niti v turbine in generatorje ogromne geotermične energije. Toda tudi za to so potrebni veliki kapitali. V zadnjih časih pa so posebno v Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte opraviti svoje posle že v jutru. Razumevanje v družini ne bo naj-boljše. BIK (od 21.4. do 20.5.) Posvetite se resneje študiju novejših problemov. V družini je bistveno medsebojno sodelovanje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Po nekem razgovoru se boste čutili bolj sproščene. Danes se vam bo vse posrečilo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Dogodki vas bodo prisilili, da se boste o-tresli zadržanosti. Ponovno se bo zaostrilo staro sovraštvo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Po doseženem uspehu vam' bo lahko delati. Ne vmešavajte se v tuje spore. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odpravite v svojem uradu nered in nasprotovanja. Ukvarjajte se samo s svojimi zadevami. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Opravljajte s oje delo z večjo hladnokrvnostjo. Pazite, da se ne zapletate v zanko, ki vam jo je nekdo zastavil. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Prišlo bo do spopada, iz katerega boste izšli kot zmagovalec. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Pazite, da ne 1 >ste ocenjevali svojih sodelavcev napačno. Storili boste krivico osebi, ki vam ni simpatična. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ogibajte se buč-!h sestankov. V družini bodite bolj prizanesljivi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Na vidiku so ugodni gospodarski pogoji. Prijatelji vam bodo zavidali srečo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne zahtevajte preveč od svojih možganov. Poiščite ši svojega zaveznika tudi med sorodniki. pokrajini Gua iira, t.j. v tistem predelu Kolumbije, ki meji s Karibskim morjem, odkrili velika ležišča zemeljskih plinov. V tem ko je večina vodnih tokov ostala nezikori.ščena. se zaloge plina začenjajo že izkoriščati v energetske namene, vendar pa ne toliko za Kolumbijo, kot za izvoz. Res je, da na področju Guajire razpečujejo mrežo plinovodov, ki bo dovajala plin v nekatera središča, toda največ bo šel plin v izvoz, v ZDA. Kolumbija nadalje razpolaga z velikanskimi zalogami premoga, pravzaprav se ne more v tem z njo meriti nobena država južnoameriške celine. Kot bi vsega tega ne bilo dovolj, so geologi in petrolejski strokovnjaki odkrili tudi veliko petrolejskih zalog, a so jih le nekaj časa izkoriščali, nato pa vrelce opustili, ko je bil izvoz nafte prepovedan. In vse zgoraj navedene možnosti, ves ta energetski potencial daje sedaj malo energije. Samo ob sebi se razume, da pomanjkanje energije pogojuje razvoj ekonomske in še posebej industrijske proizvodnje. Zato v Kolumbiji že nekaj let proučujejo možnosti za gradnjo novih central. Po nekaterih računih imajo v načrtu gradnjo central, ki naj bi zadoščale porabi elektrike v prihodnjih petdesetih letih. O tem govori študija, ki jo je izdelal kolumbijski zavod za električno energijo. Iz te študije izhaja, da je glede hidroenergetskih virov Kolumbija na petem mestu na svetu. Kolumbija ima šest velikih rečnih sotočij, kamor se stekajo vode 351 rek in vodnih tokov nasploh. Ker je to ekvatorialna dežela med Pacifikom in Karibskim morjem, torej z velikanskimi količinami padavin, ni nikoli vprašanje zadostnih voda v morebitnih vodnih zajetjih, morebitnih umetnih jezerih bodočih cent*3' Toda če bo Kolumbija začela velikimi gradnjami, bo sicer la** dobila nekaj podpore od zunaj, *, da v glavnem bo morala najti sr® . stva doma, kajti električne er)C gije ne moremo gospodarno Pr\, važati na velike razdalje, na p*'*111® iz Kolumbije v ZDA, ker je to P*® ... ... )eia, daleč, sosednje dežele Venezi* Peru, Brazilija ter druge bližaj države pa niso zainteresirane zato, ker imajo doma dovolj ®llC\ getskih potencialov ali pa so P1-ev^ siromašne, da bi si privoščile **" električne energije. Kljub terni* P v že omenjenem inštitutu op<*a jajo, da naj se v odgovornih gih pomujajo, kajti razvoj g°s!!: darstva potrebuje veliko ene*'PO.j Kolumbijske hidrocentrale ■hj,8'!.. zmogljivost 2.730 megavatov. mične centrale imajo še 1.250 r*1 gavatom zmogljivosti. Ker je w gradnji še nekaj novih central. znašala celotna zmogljivost 4." megavatov. To ni za nerazvito ° želo tako malo, je pa mnogo P1® malo za morebitni hitrejši razv°r neprimerno malo pa v razmeri*1 resničnim: možnostmi te dežel®- . Načrti Kolumbije pa so *'e|*0 Žal za sedaj le na papirju, saj s tehniki pripravili načrte za 27 c®1 tral za skupno 10.800 megavat® zmogljivosti. Načrti predvideval tudi rok gradnje, ki naj bi se zl vlekel kvečjemu 10 let. Toda dobiti sredstva za tolikšne grada)®' Opredelili so se prvenstveno 1 hidrocentrale, ker je električni t®. iz teh cenejši od toka iz termiča1® central, pa čeprav razpolagajo ma z zadostnimi količinami nat,c" oziroma plina. In vendar bodo nR področju Kolumbije, ki teži P1’® Karibskemu morju, gradili tudi kaj termičnih central, ker pač 10. razpolagajo z obilnimi količina*111 »praktičnega goriva*, plina. Obiščite 24. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem VIKO 78 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani do 3. septembra 1978 iTLETIKA 12. EVROPSKO PRVENSTVO V PRAGI Prvi zlati kolajni SZ in Finski ^etovni rekord Bardauskenove (SZ) v skoku v daljino (7,09 m) - Videmčan Ortis je v leku na 10.000 m osvojil srebrno kolajno - V prvem dnevu so Italijani in Jugoslovani povsem zadovoljili - Mennea in Kopitar sta izboljšala državna rekorda ttkj^A — Prvj dve zlatj kolajni i^ga EP sta odšli v SZ in Fin-' . teku na 3000 m je zmagala i^teija Svetlana Ulmasova, ki je ST" »i tel a v zadnjem krogu za pra jjb'ortei podvig. Vse je kazalo, 1 fe L-*8 Norvežanka Waitzova, , J tel a stalno na prvem mestu je j,diktirala oster tempo, ki le»38i številno skupino dokaj raz 5}^ 'n razrcočil. Njej sta sledili H ? Komjnai Marascscu in Pui-tjL?8rteiša zmagovalka pa je pred Vec |lrn drogom zaostala za nekaj .t^te petnajst metrov. Z neverni p jfjc. i«51 testa porazdelili prvo in dru- ltla 'J, Sinišem pa je najprej prehi-ti./teco potem pa še ostali dve K ..te, ki s a h < sk -aj go^vi, V^s'o. I ^ . na 10.000 m pa je ooskrbel teVetno presenečenje Videmčan teio Ortis, ki je v teku na 10 W,03v°jil nepričakovana srebrno W,n°' Omagal je Finec Martii ti|; '?■ Kot tretji je pritekel skozi ij.tevjet Antipov. Razplet teka Progi pomeni veliko presene-vA; Saj vsi trije tekači niso bili V voriti. jv^tej se ja pričelo v glavnem jp '' Češkoslovaške 12. atletsko a tem prvenstvu nastopa rete« število atletov in atletinj, in tsvr 1004, ki branijo barve 29 dr-te prvi dan nam je postregel y*a.j odličnimi izidi. iw^Pv> vrsti moramo poudariti nov |w.0vni rekord v skoku v daljino Sj^tenskah. Sovjetska skakalka Bar-L.ten je ic v kvalifikacijah iz-jjp'8 lasten odličen svetovni re-'.07 m za dva centimetra, m Ijlj' v drugih discipMnah so atleti lij*, teinje pokazali odlično formo, lanski sprinter Pietro Mennea I a v drugi izločilni skupini dose-tev rpkord prvenstev in najbolj-10"ln 3Vn' ^as z odličnim dosežkom jo J Tudi dn>gi sprinter ji, ki sodi-teek krog za osvojitev kolajn, razočarali. Tu velja omeniti {CVs,m odkritje letošnje sezone, y a Melisa, vzhodnega Nemca Ra-itejl* Bolgara Petrova. Med polfi-jan‘s11 bosta tudi ostala dva Itali-(i-^^razioli in Čurini. Prijetno je •i°,il tuk 10”19 huneeki (Polj.) 10"31 {gnjatenko (SZ) 10’'31 ^rič (Jug.) 10"59 ^ skupina .Ray (NDR) 10"30 Woronin (Polj.) 10’'50 Čurini (It.) 10”58 aonn (šve.) 10”58 4- skupina Petrov (Bol.) 10”44 pesnikov (SZ) 10"49 Kefalas (Gr.) 10”53 4. Grazioli (It.) 400 m ženske: V polfinale so se uvrstile: Marita Koch (NDR) Irena Szewinska (Polj.) Tona Pal (Madž.) Patricia Darbonville (Fr.) Cristiane Marquardt (NDR) Joelyn Hoyte (VB) Gabriele Bussmann (ZRN) 10" 55 52’'45 53"14 53"42 53”50 52'T2 52''29 52”92 Jarmila Kratičilova (ČSSR) 52"33 Marina Sidorova (SZ) 52”72 Christine Brehmcr (NDR) 51”71 Verona Elder (VB) 52"64 Pirjo Hagmann (Fin ) 52"68 Elke Decker (ZRN) 52”97 Maria Kulcunova (SZ) 51”55 Dagmar Fuhrmsnn (ZRN) 53"45 Donna Hartley (VB) 53”61 ICO m ženske: V polfinale so se uvrstile: Marlies 0’sner (NDR) 11"34 Ljudmila Kondrateva (SZ) 11"41 Laura Miano (It.) 11"52 Beverley Goddard (VB) 11"53 Helina Laihorinne (Fin.) 11"58 Ljudmila Maslakova (SZ) 11”23 Sonia Lannaman (VB) 11"54 Ivanka Valkava (Bol.) 11”61 Mjchelle Walsh (Irska) 11”70 Vercnique Rosset (Fr.) 11”77 Linda Haglund (Šve.) 11”24 Chantal Rega (Fr.) 11''38 Ljudmila Starozkova (SZ) 11”38 Monika Hamann (NDR) 11"52 Sofka Popova (Bol.) 11"R5 Annie Alize (Fr.) ll”6l Skok v daljino ženske: 1. skupina 1. Bardausken (SZ) - SR 7,09 2. Wujak (NDR) 6,65 3. Panit (Rom.) 6,61 4. Curtet (Fr.) 6,54 5. Reeve (VB) 6,47 6. Hanci (ZRN) 6,46 2. skupina 1. Nygrynova (ČSSR) 6,48 2. Voigt (NDR) 6.44 3. Wycisk (NDR) 6,40 4. Guseva (Bol.) 6,40 5. Lambrou (VB) 6.31 6. Anton (Rom.) 6,31 800 m ženske: V polfinale so se uvrstile: Providochina (SZ) Lovin (Rom.) Dorio (It.) - ital. rekord Bruns (NDR) Van Nuffel (Bel.) Ullrich (NDR) Rigel (SZ) Petrova (Bol.) Ljpscei, (Madž.) Tarita (Ron/i') Nadezda (SZ) Weiss (NDR) Čerhlanova (ČSSR) 2'00"0 2'00”4 2'00”4 2’00”4 2'01”3 2’01”4 ;o si 2’01”6 2’01"8 2'02”3 2’02”9 2’01”7 2’01”8 2 02 ”0 Barnes (VB) 2'02"1 Sutnan (Rom.) 2’02”2 Colebrook (VB) 2 03”0 800 m moški: V polfinale so se uvrstili: Ovett (VB) 1’47”8 Femer (ZRN) 1’48"1 Taskinen (Fin.) 1’48”3 Beyer (NDR) 1’47 "7 Kormeling (Niz.) 1’48"5 Hasler (Liecht.) 1'48”5 Busse (NDR) 1'48”0 Marajo (Fr.) 1’49"4 Resentjak (SZ) 1’49”5 Coe (VB) Milhau (Fr.) Bevker (ZRN) Zivotič (Jug.) Pcdoljakov (SZ) Timurlenk (Tur.) V/a^-nkneCht (NDR) ODBOJKA 1’46”8 1’47”1 1'47'T 1'47”2 1’47”2 1’47"2 1’48"4 RIM — Bivši reprezentant Mario Mattolini bo tudi v prihodnji sezoni treniral rimsko odbojkarsko ekipo Accademia Šport (bivši Federlazio Pallavolo). BALINANJE ^MEMORIAL LEBAN-GRGICv ZARJI I. IN 3. MESTO Rugelli in Križmančič sta v finalu premagala zastopnika Gaje Žagarja in Kalca • Na turnirju kar šestnajst dvojic V nedeljo je na balinarskih igriščih na Padričsh, v Gropadi in Bazovici bilo balinarsko tekmovanje dvojic za »Memorial Leban-Grgič*, nju se je stanje le izenačilo, kajti gropajski dvojici Gabrielliju in Milkoviču je uspelo se prebiti v polfinale in presenetljivo tudi zasesti če- katerega se je udeležilo 16 dvojic, trto mesto, saj sta še mladinca, in torej 32 balinarje/ iz vseh treh va si vzhodnega Krasa. Praktično lahko rečemo, da so se spoprijeli le balinarji Gaje in Zarje v počastitev spomina dveh ir-koinih vnetih in požrtvovalnih balinarjev, kot sta bila Milan Leban iz Bazovice in Vinko Grgič s Padrič. Tekme v dvojicah so se odvijale po izločilnem sistemu. Dvoboji so bili skoraj vsi zelo : -peti in borbeni in ri manjkalo presenečenj. Že po prvih tekmah je bilo razvidno, da bodo Bazovci imeli največ dvojic v finalnem delu, toda v nadaljeva- .... MEMORIAL ŽARKA RAČETA NOGOMET Vesni slovenski derbi Križani so sinoči premagali Kras - Drevi Primorje - Pol. Opicina Vesna — Kras 1:0 (1:0) VESNA: Košuta, T. Košuta. Zuc-ca, Tence, Pribaz, Vecchio, Renzo (Negrini), Pipan, Russignan (Guštin), Zucca, Botti. KRAS: Bogateč (Ferfolja) Škabar, Rebula (Germani), Bagon, Žu-žič. Race. Colja, Blažina (Černja-va), M. Milič, Dilič, L. Milič. STRELEC: v 16. min. Botti. SODNIK: Židarič iz Trsta. Ob svojem prvem nastopu je kriška Vesna osvojila obe točki proti ekipi Krasa, ki je p0 tem porazu že matematično izločena iz turnirja. Za osvojitev prvega mesta v D skupini bo torej odločala sobotna tekma med Vesnj in Primorcem, ki ie v svojem prvem nastopu na Memorialu remiziral s Krasom. Včeraišnji derbi morda ni izpolnil pričakovanja, saj sta obe enajsterici zaigrali mod svoiimi sposobnostim/ Le v prvem polčasu sta ekipi pokazali boljši nogomet, predvsem Vesna, ki je tudi zasluženo prišla v vodstvo z Botti-jem, ki je z glavo premagal negotovega Bogatca. V nadaljevanju pa se je igra znatno poslabšala, tud j ker je prišla č.t- es Družino Lidije in Marja Šušteršiča je pov, al sinček RADO Srečnima staršema iskreno čestita, viialeiltii Hodu pa želi o srečo v življenju ŠZ Bor Današnje finalne tekme V drugem današnjem dnevu letošnjega 12. atletskega EP bodo podelili šest kompletov kolajn. Po tri v moški kot tudi v ženski konkurenci. Poleg tega pa bodo pričeli s tekmovanjem še deseterobojci, izločilne boje tekači n 400 m. kvalifikacije moški v skoku s palico ter ženske prav tako kvalifikacije v skoku v višino in v metu diska. Po leg tega se bodo nadaljevali še polfinalni teki iz prvega dne. DANAŠNJI FINALI MOŠKI Kopje E in SR: Nemeth (Madž.) 94,58 m KP: Lusis (SZ) 91,52 m Prvi trije v Rimu 1974 1. Siitonen (Fin.) 89,58 m 2. Hanisch (NDR) 85.46 m 3. Thorslund (NDR) 83,68 m ICO m SR: Hines (ZDA) 9 95 ER: Borzov (SZ) 16,,07 RP: Borzov (SZ) 10 27 Prvi trije v Rimu 1974 Borzov (SZ) 10 '27 1 2. Mennea (It.) 3. Bieler (ZRN) 10"34 10"35 Hitra hoja na 20 km RP: Smaga (SZ) 1.27’20”2 Prvi trije v Rimu 1974 1. Golubnički (SZ) 1.29’30”0 2. Kannenberg (ZRN) i.29’38 2 3. žalostnik (SZ) 1.31’48"0 ŽENSKE Krogla E in SR: Fibingerova (ČSSR) 22,32 m RP: Čižova (SZ) 20,78 m Prve tri v Rimu 1. Čižova (SZ) 20,78 m 2. Adam (NDR) 20,43 m 3. Fibingerova (ČSSR) 20,33 m Daljina E in SR: Bardausken (SZ) 7,07 m RP: Michler-Becker (ZRN) 6,76 m Prve tri v Rimu 1. Bruzsenyak (Madž.) 6,65 m 2. Suranova (ČSSR) 6,60 m 3. Helenins (Fin.) 6,59 m 100 m E in SR: Olsner-Gohr (NDR) 10"88 RP: Szevvinska (Pol.) 11”13 Prve tri v Rimu 1. Szewinska (Pol.) J1’T3 2. Stecher (NDR) 11 ”23 3. Linch (VB) 11"23 na dan utrujenost vseh nogometašev. Samo proti koncu srečanja jo Kras skušal na vse načine priti do izen. *enja, toda zan.an, saj je bila kriška obramba vedno r.a mestu iri ohranila prednost gola do kraja tekme. H. V. ITALIJANSKI POKAL Danes drugo kolo MILAN — Italijanska nogometna zveza je sporočila umike današnjih tekem 2. kola italijanskega pokala: 1. skupina: Fiorentina - Monza (20.45); Ju-ventus - Taranto (20.30) 2. skupina: Bologna - Bari (21.00); Lazio Pistoiese (20.45) 3. skupina: Brescia - Torino (20.30); Cese-na - Palermo (17.30) 4. skupina: Foggia - Catanzaro (17.); Lec-ce - Milan (17.) 5. skupina: Avellino - Udinese (20.30); Pe-ruggia - Pescara (20.30) 6. skupina: Genoa - Sampdoria (20.45); Rimini - Napoli (20.45) 7. skupina: Ascoli - Cagliari (21.00); Vare-se - Ternana (21.00) DANES V SEŽANI Tabor-Ponziana Danes popoldne bo v Sežani zanimivo prijateljsko nogometno srečanje med domačim Taborom in tržaško Ponziano. Ponziana je namreč v teh dneh na pripravah v Upici in bo kot po tradiciji (Tabor in Ponziana sta i-grala že lani) odigrala tekmo s Se-žanci. Srečanje bo ob 17.30. Jutri bo pa prijateljska tekma med mladinskima postavama teh dveh e-kip; ki se bo pričela ob 17.30. BEZBOL Poraz Italije RIMINI — V nadaljevanju svetovnega prvenstva v bezbolu so včeraj ZDA p—mnrmlp Itriiin z 9:3 stavno pregazili Bolgarijo in bodo danes igrali za prvo mesto s Španijo. IZIDI Polfinale SZ r- Bolgarija 121:83 Španija — Jugoslavija 87:86 Od 5. do 8. mesta Italija - ČSSR 87:72 Grčija — Turčija 85:78 Od 9. do 12. mesta Belgija — Poljska 83:74 Francija — Romunija 85:78 Martinez podlegel poškodbam BUENOS AIRES - V torek je v Buenos Airesu umrl argentinski pilot Silvio Martinez, ki se je pred dnevi težko poškodoval na dirki v Olavarri. sploh nista tako « vneta* balinarja Za orvo mesto pa smo bili priča spopadu med Gajo in Zarjo, v katerem sta Bazovca Rugelli in Križmančič na koncu z lahkoto slavila, saj sta Žagarja i;i Kalca pustila na «ničli». IZIDA POLFINALA Rugelli in Križmančič -Pečar in Grgič 11:8 Žagar in Kalc -Gabrielli in Milkovič 11:2 FINALE ZA 3. MESTO Gabrielli in Milkovič -Pečar in Grgič 3:11 FINALE ZA 1. MESTO r.ugelii in Križmančič -Žagar in Kalc 13:0 LESTVICA 1. Rugelli in Križmančič (Zarja) 2. Žagar in Kalc (Gaja) 3. Pečar in Grgič (Zarja) 4. Gabrielli in Milkovič (Gaja) Prvouvrščena dvojica je prejela pokal »Mimoriala Leban-Grgič». d.gr. DVOBOJ ZA SP Viktor Korčnoj prosil za preložitev včerajšnje partije BAGUIO — Včerajšnje, 18. partije za svetovni šahovski naslov niso odigrali, ker je izzivalec Viktor Korčnoj prosil za preložitev. Korčnoj pa nj utemeljil razloga za preložitev. Vse kaže pa. da je Korčnoj predvsem v hudih psiholoških težavah in zato je tudi zaprosil za preložitev. Kot je znano, je trenutno v vodstvu Karpov, in to s 4:1. Posnetek z nogometne tekme Gaja - Fortitudo za 1. Memorial Ž. Raceta iiitiiiMiiTriMmiiiiiiimiiiiiitiiimMimiiiiimiiiiMtiiiitiiiiKuintiiimiiifiiimiimiiiiiMiiiiiiMmtiMiiiiiMtil« NOGOMET DREVI V TREBČAH Primorec-Adria Miren Srečanje se bo pričelo ob 18. uri • Tehtna preizkušnja za Trebence pred pričetkom 2. AL V okviru priprav na bližnje prvenstvo 2. nogometne amaterske lige bo drevi, s pričetkom ob 18. uri v Trebčah zanimiva prijateljska tekma, v kateri se bo domači Primorec pomeril z Adrio iz Mirna. Trebenci so pred kratkim pričeli priprave na novo letošnje prvenstvo 2. amaterske lige, v katerem so se lani zelo dobro izkazali. Pod vodstvom trenerja Alda Kralja naši nogometaši vestno trenirajo in tudi nastopajo na «Memorialu Žarka Raceta*. Že danes pa bodo pred novo in tehtno preizkušnjo. Tekma z mirensko Adrio bo nar.reč trenerju Kralju kot nalašč, da še popravi nekatere pomanjkljivosti, ki se seveda ob startu v-novo sezono redno pojavljajo. PLAVANJE PO SP V BERLINU Velika premoč ZDA Slavje Američanov so ostali le občasno prekinili - Preseneča propad plavalk NDR - Izreden podvig Jugoslovana Boruta Petriča ,Ž9 ,-r» ko, Svetovno prvenstvo v plavanju, vaterpolu in sinhroniziranem plavanju se je v ponedeljek končalo, včeraj pa je bila svečana zaključna prireditev. To je bilo tretje SP vod Ušlo jim jp sicer devet naslovov, kar ni malo, dobili pa so nazaj etiketo države, ki predstavlja vzor za vse ostale. V moški konkurenci ni to SP ime- KOŠARKA MLADINSKO EP Jugoslavija le za 3. mesto ROSETO DEGLI ABRUZZI — Jugoslaviji ni-uspel podvig na mladinskem evropskem košarkarskem prvenstvu, da bi se uvrsti' i v finale za 1. mesto. »Plavi* so namreč v polfinalnem srečanju s Španijo izgubili s točko razlike in se bodo tako potegovali za bronasto kolajno z Bolgarijo. Veliki favoriti za zlato o seveda Sovjeti, ki so v polfinalu eno- Sovjet Saljnikov, če ne bi nad njegovimi zmagami visela senca odsotnosti najboljših predstavnikov ZDA. Goodell, Shaw in Furniss se niso na državnem prvenstvu uspeli kvalificirati, ker so se pripravljali za Berlin in so zato morali ostati doma. Res škoda, kajti na 1500 m bi lahko plavalci prebili zad petnajstih minut. Drugo odkritje je bil še Vas-sallo, katerega pa je na 200 m mešeno premagal Kanadčan Smith, ki sicer trenira v ZDA. Majhno preše- "> «**• «•• “ skem templu plavanja Mission Vie-jo leta 1982. Letošnje plavalno prvenstvo je v bistvu dokazalo, r’a so Američani, če se potrudijo, ostalim še vedno nedosegljivi. Njihovo premoč so prekinile predvsem žT^kc, saj so plavalke NDR od leta 1973 postale po polne gospodarice. Gotovo bodo v zgodovini športa os'a'i neverjetni dosežki teh p'av"’k "a olimpijskih igra' v Montrealu, ko so nasprotnice večkrat c lo »osramotile*. To je sprožilo po vse. i svetu vrsto reakcij, ki so bile v prvi vrsti predvsem posnemanje metod treningov vzhodnonemških atletov. Še posebno so porazi spodbudili ameriške strokovnjake in v plavanju ZDA je prišlo do velikih rovosti. Poglavitna pa je bila, da so odprli nove plaval ne »šole* in da ni bilo plavanje več šport same Kalifornije. Doslej so namreč vsi najboljši plavalci ZDA prišli iz Kalifornije, kjer so bile seveda najboljše »šole* (Santa Cla-ra, Santa Monica in univerza Long Beach). Ni torej čudno, da junakinja berlinskega SP Tracy Caulkins izhaja iz šole v Nashvillu, se pravi prav iz srednjeameriške države Tennessee. Vse te besede so bile res potrebne, saj so atleti ZDA prevladovali. KOLAJNE Z s b ZDA 23 14 7 SZ 6 4/ 6 KANADA 3 1 5 AVSTRALIJA 2 0 0 NDR 1 10 4 ZRN 1 2 4 ITALIJA 1 0 1 JAPONSKA • 2 1 MADŽARSKA 0 1 2 JUGOSLAVIJA 0 1 1 NOVA ZELANDIJA 0 1 0 NORVEŠKA 0 1 0 VEL. BRITANIJA 0 0 2 BRAZILIJA 0 0 1 DANSKA 0 0 1 nečenje pa predstavlja zmaga vete rana Kuscha na 100 m prsno. Sploh pa so Američani v tem slogu v veliki krizi po odstopu Henckena, berlinska zmaga Nevida na 200 m pa je bila sad zgolj slučajnosti, Najhi 'rejši plavalec oa je bil MrCagg s časom 50”24, kar je še zelo daleč cd izrednega Skinnerjevega svetovnega rekorda (4D”44). Med ženskami pa se je kot velika junakinja proslavila Carlkinsova, ki je osvojila pet z'atih odličij. Postala je zastavonoša protinapada ameriških plaval. Za njo pa je še cela vrsta talentov (Ježek, Woodhead, Pennington). Izmed ostalih pa je še presenetila Avstralka Wiekam, ki je z veliko lahkoto slavi’a na daljših progah. Wickamova je edina zastopnica avstralskega plavanja, ki je v preteklosti dalo toliko prvakov (Fraser, Wenden, Gould). Slavile pa ti še Sovjetinje v svojem običajnem fevdu, se pravi v prsnem slogu. V Berlinu pa smo dobili še dokaz, da Borut Petrič res sodi v sam svetovni vrh. Že je nekoliko presenetil z uvrstitvijo v finale na 400 m (osmo mesto), potem pa je navdušil s srebrom na zanj idealnih 1500 ni. Naravnost neverjeten je njegov dosežek, saj je za celih deset sekund popravil svoj prejšnji osebni rekord Lep uspeh so Italijani dosegli z osvojitvijo svetovnega naslova v va terpolu, kjer že nekaj let presenetljivo zasedajo n'jvišja mesta. Dru gi so prišli Madžari, na tretje me sto pa so se uvrstili Jugoslovani. In prav z igranjem se da te pomanjkljivosti najbolje popraviti. T« tekma sodi prav v ta okvir priprav in ni izključeno, da bodo tudi domači navijači z današnjo prijateljsko tekmo prišli na svoj račun. Nogometaši Primorca so namreč znani zaradi svoje napadalne učinkovitosti in zato tudi danes pričakujemo obilico golov. ODBOJKA TEČAJ PRI BANIH Vse v najboljšem redu Pri Banih, kjer je na sporedu odbojkarski tečaj za začetnike in začetnice. poteka vse v najlepšem redu. Danes je prišlo nekaj novih tečajnikov, vsi zadnji zamudniki pa bodo verjetno dospeli jutri. Letos se tečaja udeležuje tudi večja skupina fantov, kar je seveda več kot zadovoljivo, raj je z našo odbojko najslabše prav v moški konkurenci, vsaj kar se množičnosti tiče. Na treninge prihaja tudi nekaj fantov z Opčin in iz Trebč, katere bo treba vključiti v že obstoječa društva, saj je znano, da se v tistem delu Krasa nobeno društvo ne ukvarja z moško odbojko. Poleg tega pa je omembe vredna tudi prisotnost d\eh atletinj novoustanovljenega športnega društva Iskra is .vorik. Vsi trenirajo zelo vestno in , riza-devno, kar najbolje dokazujeta u-trujenost po treningih in pa velik apetit. Včeraj je bila v nekem mestnem hotelu tiskovna konferenca, kjer je bila seznanjena širša javnost, da sta se prvoligaš Altura in Cus, ki je v lanskem prvenstvu izpadel iz A-l lige, združila. Tako bo ime tržaške šesterke v prihodnjem prvenstvu Cus Trst • Altura. Delniška družba pa bo v prihodnjem prvenstvu skrbela še za žensko šesterko Orna, ki bo igrala v A-2 ligi in tudi za tretjeligaša Lambertin Sportivo iz Vidma. Tako bo postala ta nova zasnovana športna organizacija vodilna v naši deželi. Svetovni rekord v hoji LONDON - 46-letni Anglež Tom Benson je nostavil nov svetovni rekord v hoji. Benson je v štirih dneh in štirih nočeh prehodil kar 376,5 km in s tem izboljšal prejšnji rekord, ki je pripadal britanskemu poslancu Richardu Crawshawu s 371 km. Smith zmagal ATLANTA — Američan Stan Smith je zmagal na mednarodnem teniškem turnirju v Atlanti. V finalu je premagal rojaka Telt-scherja, ki je odstopil v tretjem nizu pri stanju 4:6, 6:1 v korist Smitha. Emil Frelih 47. ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J j Zvečer so luči prej preplavile most kot sicer. S palube 0 ^ opazoval topli ugašujoči večer. Privlačeval me je v arižno zlati lesk valovite gladine vijolično obarvanega in temne silhuete polnagih ribičev, v tramove po-)^nih katamaran čolnih, ki so veslarili kot senčne 6 od ladje do ladje, pričakujoč dobrega novoletnega J^Upčevanja, od nocoj, menda boli dobrovoljnih pc-^r'’ Očakov. Čaroben je bil opalni soj neba, ki se je vse utapljalo v temačnost vesoljnega svoda, na katerem opijale svetlejše od diamantov lesketajoče se zvezdo. ^ pristanišču in na ladjah je postaialo vse bolj ži-:. n°- Za mikavno povabilo naših mornarjev, da bi z x ltTli silvestroval, sem se zahvalil z voščilom za krepko s6ravte in še mnogo srečnih voženj na morjih. Žele! sem j, Namreč spočiti za celodnevni izlet v sloviti predel sta-^ lndijske kulture Mahabalipuram. !n tudi popivan je, ki [^Vadno spremlja takšno slavje, me ni nikoli privlačevalo. J^letni dan sem hotel proslavljati s kulturnim deja-6la> zaradi česar sem tudi šel na daljno, pot. Osredujoče misli na to pot mi niso dale spati. Prebral in preštudiral sem mnogo literature o deželah na Daljnem vzhodu, globoko podoživljal kar sem videl, še bolj razmišljal o vsem kar mi bo še dano videti. Tudi potajne misli, ki se ponavadi v prazničnih dneh tako rade razplamtijo v tujini, so mi željno uhajale v domovino. Premerjal sem daljave, premikal letne čase. Medtem ko me na prehodu iz starega v novo leto obliva vročina, grejejo doma stanovanja in se zavijajo v tople kožulie. če tu spregovorim besede, se že v ustih sušijo od vročega zraka, dočim govorjenje doma v planinskem zraku napolnjujejo pljuča z osvežilnim hladom. Ne vem kolikokrat sem si zaželel v teh vročih krajih čiste studenčnice iz naših gozdov in hladne prhe, ki bi kdaj pa kdaj vzdrgetala oznojeno telo. Večkrat sem se obrnil na ležišču in poskušal zaspati. Skoraj bi se mi že posrečilo, če ne bi nenadoma zaslišal piska siren, pokanja petard in bengaličnega ognja. Pogledal sem na uro, kazala je polnoč. Novo leto nastopi tu pet ur prej kot v Evropi. Ko so se doma šele pripravljali na slovesnost pričakovanja Novega leta, smo mu že tu segli v roke. Z ladij so se vse bolj razlegali vriski, kričanje, petje in smeh. Kmalu so udarjale pesti po vratih moje Kabine. Moral sem vstati in jih odpreti. Razgreti od tropske vročine in obilno zaužite pijače, so planili mornarji v kabino in mi vsevprek stegovali roke in voščili srečno novo leto. Čeprav sem bil zaspan sem bil vesel iskrenih voščil naših vrlih pomorščakov. Marsikomu med njimi je bilo težko, da niso mogli silvestrovati doma v krogu svoje družine. Spet sem legel željan spanja. Toda kmalu so se odprla vrata kabine, ki jih nisem bil zaklenil. Svetloba s hodnika je razsvetlila moje ležišče in iz teme je ob gromkem smehu pljusknilo vame polno vedro vode Nisem se še prav ovedel mokrega blagoslova, se je prižgala luč in s hodnika je vstopil precej okajen kapetan in mi voščil novo leto s pripombo, da je bilo to storjeno v dobri nameri očiščenja greha, ker sem prelomil tradicijo, da vsi, ki se nahajajo na ladji s polno čašo skupaj pričakajo nastop novega leta. Kaj sem hotel. Kislo nakremženi obraz se ml je razpotegnil v nasmeh in vsi skupaj smo se glasno nasmejali. Prišel je sobni strežnik, pobrisal vodo s tal. zamenjal žimnico in posteljnino in se še sam obrisal do suhega. Priznati moram, da sem zatem kmalu trdno zaspal, kot že dolgo ne. , Na griču svetih belih orlov Težko pričakovano novoletno jutro je sevalo v toplem soncu, ko je avtobus izpred madraške potovalne agencije zdrvel po asfaltirani cesti proti svetim krajem na jugu. Razgledal sem se po sopotnikih: razen starejšega angleškega para in mene, so bili sami Indijci in Indijke. Lepo negovane ženske v lahnih sarijih so bile ovešene z vsemogočimi meden j astimi in slonokoščenimi obroči na rokah in nogah, z manikiranimi nohti in z lesketajočimi uhani v ušesih in z neogibnim diamantnim kamenčkom v nosnici. Vranje črne lase so si ozaljšale z jasminom in čelo, seve, z neogibno rdečo ali zlato piko. Večina moških v belih dothijih, malokateri v evropski srajci in hlačah. Navada je, da se ženske za praznične dneve pretirano parfumirajo z močnimi vonjavami. Premočne so, kar neprijetno močne, ko se dišave pomešajo med seboj. K sreči sedim pri odprtem oknu, sicer ne bi mogel vzdržati vonja omamno opojnih dišav. Vozimo se mimo mnogih vasi s kolibami, ki žde v dremavici prazničnega dopoldneva. Pokrajina je slikovito preprežena z rekami in vodnimi kanali, ki napajajo širna polja. Zelenilo riževih polj se spaja z zlatilnim rumenilom dozorevajočega žita in v mlakah manjših jezer se svetijo črni hrbti dremajočih bivolov. Bogata rodovitnost klije iz zemlje. K sreči je tokrat narava spet bogato obdarila ljudi za njihovo marljivost, kar se zmeraj ne zgodi. Na dobre pol poti se ustavimo. Biološke človeške potrebe terjajo svoje. Drevesa ob cestah so redka, za njimi nepregledne poljane. Nihče se ne napoti k drevesom. Moški in ženske, pomešani v skupinah počepnejo in brez kakršnekoli nelagodnosti drug ob drugem opravljajo malo potrebo. Pri Indijcih ni to nič nenavadnega. V naseljih je navada, da zjutraj množično opravljajo potrebo. To je nekakšen zbor; pri tem se pogovarjajo in zamen iajo svoje misli. Tudi moški čepijo; to je za nas, Evropejce, neverjetna zanimivost. Že na misel mi ne pride, da bi poskusil tako. Ob drevesu se bolje počutim. Bil sem med njimi bela vrana, čeprav sem se jim verjetno zdel bolj pes. Postajalo je vse bolj vroče. Nadaljnja vožnja s prepihom v avtobusu vsaj nekoliko ublaži vročino. Na obzorju se zarisujejo hribi svojevrstnih oblik. Razsežno rumeno ravan strnišč požetega polja poživlja vse bolj zelenilo kokosovih palm in drugih indijskih dreves, ki so značilna za južnoindijsko pokrajino. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije In podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 30. avgusta 1978 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 cADIT* . DZS • 61000 L|ubll°n‘ Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 n*™ 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sozaifo 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besed'’' Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele t-urlanije-Juljl5.^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druqlh dflZ v Italiji pri SPI. . Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzJaiaL J in tiska ^ ZTT Trst Član italijansk« zveze časopisnih založnikov URADNO SPOROČILO VATIKANA BRZOJAVKA LAME, MACARIA IN BENVENUTA ZARADI ZMRZALI V BRAZILIJI S svečano mašo bodo v nedeljo uradno umestili Janeza Pavla L Bivši beneški patriarh je iz obreda črtal vse, kar bi lahko preveč spominjalo na posvetno oblast cerkve - Danes sprejme kardinale VATIKAN — Ce prvi uradni nastopi novoizvoljenega papeža Janeza Pavla I. po eni strani potrjujejo njegov značaj vljudnega, zmerno konservativnega in preprostega človeka, po drugi strani napovedujejo novo usmeritev, ki jo namerava da ti katoliški cerkvi: nadaljevati po peti predhodnikov in v tem okvira okrepiti trascendentno in versko vlogo cerkve, ter postopno zmanjšati posvetno in politično. Načrt prihaja do izraza tudi v dejstvu, da je novi papež iz svečanosti, s katero bo v nedeljo popoldne uradno ustoličen, črtal vse, kar bi lahko spominjalo na zemeljsko in posvetno oblast cerkve, še zlasti pa na njen ustroj absolutistične monarhije. Svečanosti, ki so ji do Janeza XXIII. pravili ustoličenje in ki jo je Pavel VI. preimenoval v kronanje, bo z Lucianijem postala le svečana maša, ki jo bo novi poglavar katoliške cerkve osebno daroval ob P moči kardinalov svetega kolegija. Maša, ki bo delno v baziliki sv. Petra in delno pred njo, se bo začela ob 18. uri. Za to priložnost se je papež odpovedal tudi nosilom in bo prehodil peš pod od oltarja spovedi do vhoda bazilike. Končno so v Vatikanu tudi sporočili. da bo Janez Pavel I. danes prvič uradno sprejel kardinale, jutri pa diplomatski zbor; ki je akreditiran v Vatikanu. Medtem ko bivši beneški patriarh s svojimi prvimi uradnimi nastopi in ukrepi začrtuje smer svojega pa-peževanja, se množijo domneve in ugibanja, s kolikšno večino je bil izvoljen. Hitra in skoraj plebiscitarna izvolitev (tako jo je ocenil vatikanski radio) je razvezala jezik marsikateremu kardinalu, ki pa so se kot kaže ustrašili , kopice domnev in namigov, tako da se sedaj umikajo za okope molčečnosti, v vatikanskih krogih pa poudarjajo, da gre zgolj za domneve časnikarjev in pribijajo, da edina gotovost je dejstvo, da je beneški patriarh dobil več kot 75 glasov, kolikor jih je bilo potrebnih za izvolitev. Končno se je tudi zvedelo, da so imeli »veliki volivci* precej težav s pečico, katere dim naj bi seznanjal svet s potekom glasovanja. Zaradi razpoke v dimniku se je ob sežigu prvih glasovnic začel valiti v sik-stinsko kapelo gost čm dim, ki je v nekaj trenutkih napolnil konkla-ve. «Preživeli smo precej grd trenutek — je izjavil časnikarjem kardinal Vagnozzi, ki vodi prefekturo za gospodarska vprašanja svete stolice — saj smo vsi začeli kašljati. Imeli smo že rdeče oči, ko se je nekomu posrečilo odpreti okna in s prepihom razkaditi kapelo.* (vt) Škandal v Lignanu VIDEM — Sodnik De Liddo, ki vadi preiskavo o gr; benih špekulacijah v Lignanu, je včeraj zaplenil magnetofonski posnetek seje občinskega sveta, na kateri so odobrili 13. rropravek regulacijskemu načrtu in s tem dovolili gradn, na 150.000 kvadratnih metrov obsežni zeleni površini. še neidentificirana družba, H je kupila zemljišče za 800 milijonov lir, je na osnovi tega popravka z lotizacijo zemljišča zaslužUa dobri dve milijardi lir. MOSKVA — Na povabilo sovjetske vlade je včeraj dopotoval v Moskvo podpredsednik sirske vlade in zunanji minister Halim Kaddam. Na moskovskem letališču ga je sprejel njegov sovjetski kolega Andrej Gro-miko. • Razsežnosti Hudvega obiska (Nadaljevanje s 1, .ctrani). Moskva je očitno vznemirjena in zmedena ob obisku Hua Kuo-fenga najprej v Bukarešti in tiato še v Beogradu, če v teh vrsticah pustimo vnemar romunsko etapo Hitove turneje in ostanemo pri obisku v Jugoslaviji, je na dlani, da so. takšne reakcije Moskve več kot nesmiselne, že iz svojih izkušenj v odnosih z Jugoslavijo bi Sovjetska zveza lahko vedela (in morala vedeti, če bi hotela!), da Jugoslavija ni nikoli kupčevale s svojo samostojnostjo in neodvisnostjo in da je njena politika dosledna do vseh tujih partnerjev. V Titovi državniški filozofiji in dejavnosti tudj, nikoli ni bilo prostora za načelo «sovražnik mojega prijatelja je tudi moj sovražnikkajti če bi. bilo tako bi Jugoslavija smela imeti odnose ali samo s Sovjetsko zvezo ali samo s Kitajsko če se o-mejimo na to alternativo. Tako pa ima Jugoslavija odnose z vsemi državami, ki to želijo in ki so se pripravljene v celoti ravnati po temeljnih. načelih enakopravnosti, neodvisnosti, suverenosti in nevme-šavanja. Obisk Hua Kuo - fenga v Jugoslaviji je bil dogodek zelo velikega pomena r dvostranskih in mednarodnih okvirih. Tega se zavedajo povsod po svetu in mnogi takšnemu razvoju jugoslovansko - kitajskih državnih in partijskih odnosov. izrekajo priznanje, nekateri pa so si to pot, kot kaže, nataknili črna očala, da jim ne bi bilo treba videti dejstev, ki pa prav za nikogar niso niti najmanj nevarna. Nasprotno tudi poglabljanje. , jugoslovanskih odnosov s Kitajsko je prispevek socialistične in neuvrščene Jugoslavije k boljšemu razumevanju ih širšemu enalcoprav-nemu sodelovanju v svetu, to pa sta brez dvoma pomembna pogoja za mir in varnost vsega človeštva. Protest italijanskih sindikatov proti političnemu terorju Videlovega režima Tajniki CCIL, CISL in UIL zahtevajo, naj argentinska vlada spoštuje človekove pravice ■ Še en časnikar ubit v Buenos Airesu RIM — Generalni tajniki CGIL - j argentinskega glavnega mesta, ko CISL UIL so poslali argentinske-1 je parkiral svoj avto Na časnikar-mu predsedniku Videli brzojavko, ja so streljali iz dveh avtov, ki ji-v. kateri protestirajo proti ponov-1 ma .je uspelo zbrisati za seboj nemil, valu političnih ugrabitev v sleherno sled. Horacio Agulla je Argčri^ni. Lama, Macario in Ben-venuto 'še posebej omenjajo primere tajnika sindikata taksistov Roberta Garcie, tajnika sindikalne organizacije kovinskih delavcev v Cordobi ter nadal.jn.jih 21 podobnih primerov, do katerih je prišlo v zadnjih tednih. V svoji brzojavki zahtevajo tajniki treh sindikalnih organizacij v imenu 8 milijonov italijanskih delavcev, včlanjenih v te organizacije, naj argentinski predsednik in njegov režim spoštujeta osnovne človekove pravice ter zagotovita izvajanje sindikalnih in demokratičnih svoboščin v Argentini, O svoji pobudi so voditelji CGIL, CISL in UIL obvestili tudi italijanskega zunanjega ministra Artialda Forlanija, ki so ga obenem pozvali, naj si v imenu italijanske vlade prizadeva, da bi Argentina začela spoštovati človekove pravice. Vest o italijanskem koraku pri predsedniku Argentine Videli je dal včeraj zjutraj na svoji tiskovni konferenci v Rimu glasnik peronistične organizacije montonerosov v Rimu Carlos Suares, ki je sporočil javnosti, da ie v Argentini skrivnostno izginil član vsedržavnega sveta organizacije ter njen politični tajnik Norberto Habegger, ki so ga baje ugrabili v začetku avgusta. »Argentinski režim se je spet poslužil znane taktike ugrabitev najvidnejših predstavnikov demokratične opozicije,* je rekel Suares. Carlos Suares .je tudi obtožil Vi-delov režim, da aktivno sodeluje pri represiji v Nikaragui. kjer naj bi predsedniku Somozi, katerega o-blast se čedalje bolj maje, pomagal s pošiljkami orožja in vojaškimi izvedenci. V Buenos Airesu so medtem včeraj ponoči ubili še enega časnikarja. Tokrat gre za direktorja revije «Confirmado» Horacia Agullo, ki so ga neznanci ustrelili v središču bil pri priči mrtev, (if) Blizu avtoceste Trst-Videm sc je zrušil most VIDEM — Vsa vozila, ki prihajajo z avtoceste Trst - Videm in so namenjena proti Trbižu kot tista, ki prihajajo z nasprotne strani, morajo spet čez videmski center. Včeraj se je namreč nad obvozom, ki z avtoceste Trst - Videm pelje proti Tricesimu, porušil nov železobetonski most. Most je bil visok 4,50 m, kar pa je bilo premalo za velike tovornjake. Kava naj bi se kmalu spet budo podražila1 Uvozniki pa so prepričani, da gre ie za obsežno kampanjo« da povišajo cene, ki so od aprila lani stalno Zato bi ga morali delavci specializiranega podjetja Ricci iz Forlija dvigniti kar za 35 cm. Včeraj so imeli za seboj več kot polovico opravljenega dela: most je bil že za dvajset cm višji. Ko so okrog 14. ure spet začeli z dviganjem, se je po treh centimetrih nenadoma i začel sukati in ie zrsnil na spodnje ' cestišče. Na srečo ni padel naenkrat, tako da so se delavci pravočasno umaknili in ustavili ves promet. Sedaj bodo vso strukturo odstranili: tehniki podjetja Ricci zagotavljajo, da bo promet normalno stekel že danes. TARANTO — Vse kaže, da bo v soboto v jeklarni Italsider v Tarantu začel znova obratovati plavž, ki sa je v nedeljo poškodoval požar. Zaenkrat preiskovalci niso še ugotovili, če je bil požar posledica kratkega stika ali pa namerno podtaknjen. MILAN — Ko se v Braziliji začnejo širiti vesti, da je huda zmrzal prizadela državo, se za ceno kave ne obeta nič dobrega. Od aprila lanskega leta je ta cena, razen kratkega presledka meseca oktobra, stalno padala, in sedaj kaže, da hočejo to težnjo zaustaviti. Predstavniki «Brazilskega inštituta za kavo* zatrjujejo, da prihodnja letina zaradi zmrzali ne bo dala več kot 16 milijonov vreč namesto predvidenih 24 milijonov. Te trditve pa v Ameriki ostro izpodbijajo: po njihovih računih, tudi v resnično neugodnih vremenskih razmerah. Brazilija ne pridela manj kot 20 milijonov vreč. Tokrat pa 0 kakšni zmrzali ni govor, saj temperatura ni nikdar padla izpod dvajset stopinj. Jasno je, kaj se skriva za vsem tem: svetovna borza skuša izkoristili celo smrt kenijškega predsednika Kenyatte, čeprav v tem letnem času v Keniji ne pobirajo kave; omenjajo tudi državni udar v Nikaragui, ko pa HiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiHiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiimullimnTiiiiiuiiiniiHiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii Še vedno nobene sledi za francoskim «DC-3» ki je pred mesecem izginil nad Kalabrijo NICA — Kljub izredno obsežni reševalni akciji, pri kateri so se po-služili tudi helikopterjev in nekega letala, doslej niso mogli ugotoviti, kaj se je zgodilo s francoskim «DČ-3», ki je zadnje dni julija izginil nad južno Italijo. Robert Boname, bivši lastnik letala in ravnatelj družbe »General Air Service* iz Nice izključuje možnost, da je strmoglavilo, saj so ga pred kratkim temeljito obnovili. Po njegovem mnenju, naj bi se s tovorom orožja preusmerilo v čiad. «DC-3» je 27, julija pristalo na palermskem letališču, kamor je prišel iz Toulona. Potem ko se je o- skrbel z gorivom (ima namreč samo 1.200 km avtonomije), je odletel v Catanio. Tu so tudi trije francoski piloti prenočili, naslednje jutro pa so bili namenjeni v Brindisi. V trenutku pa, ko bi morali zamenjati frekvenco radijskih valov in vzpostaviti zvezo z letališkim stolpom v Brindisiju, se je vsaka zveza prekinila. Kljub temu, da so se za primer zanimale ‘ tudi «tajne službe*, pa ostaja najbolj verjetna domneva, da je letalo strmoglavilo v morje nedaleč od Gioie Tauro. 28. julija o-krog 14. ure so namreč prebivalci tega kraja opazili čisto nad meste- cem neko letalo s skoraj ugasnjenimi motorji, ki je očitno iskalo zasilno stezo, kamor bi lahko pristalo. Ker tam okoli ni nič primernega, se je usmerilo proti morju. Preiskovalci tudi menijo, da so francoski piloti zgrešili smer, saj bi morali za Bnndisi preleteti nasprotno, jonsko stran Kalabrije. še nekaj naj bi izpodbijalo trditve Roberta Bonamea. Ko je letalo prvič pristalo na italijanskem ozemlju, so ga temeljito pregledali, razen treh pilotov ni bilo na krovu ne potnikov ne «sumljivih tovorov*. V Catanii pa so opravili le bežen pregled. (db) je znano, da proizvodnja kave v vpliva državi le malenkostno svetovno tržišče. .. n. Kot zatrjuje eden večjih itaW*. skih pražilcev, Gianluca B°n0ljj! bomo pri nas te podražitve ra < čno občutili. V Italiji so se namr ustvarila štiri glavna tržišča: govci na drobno, ki so v bistvu držali cene na isti ravni, ve*jj razdelilna mreža, bari in avtomatskih naprav, ki je zelo *°^ kurenčna in v glavnem odvisna cen na debelo. Danes je v p J. 1751 pražilnic z 9200 uslužbenci, *, znaša povprečno nekaj več kut r uslužbencev na posamezno podj*jL' Šest velikih podjetij krije 30 ud ' tržišča, večji del, okrog 45 odst-, jr " li. v rokah 250 podjetij srednje ve v I imun fZUUjcuj Oltuuj* kosti, medtem ko je ostalo P°r“ deljeno med 1500 manjših oper3' rjev. čisto drugače pa je v N*® čiji in Angliji, kjer nekaj veri podjetij skoraj v celoti pokriva žišče. k>j Bonomi pa je povedal še ne* drugega kar kaže, da italijanski jj govci ne bodo stali ob strani, 8 pak se bodo od sedanjih poV$L skušali, kot vsakikrat doslej, o"? bolj okoristiti. Že sedaj namreč trjuje, da si zaradi stalnega nlF, n ja cen nihče ni kopičil velikih.*^ log, celo tržaško pristanišče naj “ bilo docela prazno. Na vsak način, zatrjuje Bono^ bodo nove cene pogojevale štiri , menjena glavna tržišča. Odvisne r bodo tudi od kvalitete uvožene * ve: do sedaj je bilo 70 od sto vožene kave boljše kvalitete. . težnja pa se je začela spremni)8? v primeru novih poviškov pa bo bolj občutna. Veliko pa bo odvisno tudi od SP? razuma, ki ga bodo dosegli p jj niki in uvozniki, ki se bodo se.‘ 13. septembra v Londonu, kjer itfi določili najvišje možne cene, neha1" nad katerih se bo sprožil me zem, ki bo omejeval izvozne kvot j Težave so v tem, ker se izvozi" in uvozniki ne morejo sporazume o teh cenah, (db) na eesti predvideti nepredvidljivo Nepredviai|iv motociklist Zamisli si primer: smo na enosmerni cesti z mešanim prometom. Osebni avtomobil se pripravlja, da bi prehitel motociklista in nato še počasno vozilo. Toda pozor: mladi in zato nestrpni motociklist bi mogel nepričakovano kreniti s svoje poti in presekati pot avtomobilu, ki se pripravlja, da bi prehitel obe vozili upoštevaje vsa pravila. Posledica tega bi mogla biti huda nesreča. Kako preprečiti nesrečo Kaj je treba storiti, da preprečimo najhujše? V tem primeru avtomobilist mora: — zadržati brzino v takih varnostnih mejah, da z lahkoto zavre. — z enim samim pogledom zaobjeti celotno stanje in ugotoviti, kaj nameravajo vozači pred njim (v tem primeru motociklist ter šofer počasnega vozila). Na cesti se lahko zgodi vse V mestnem prometu se mešajo najrazličnejša vozila: nagia, velika, počasna ali okretna. In vsak vozač ima tudi svoje osebne značilnosti. Lahko je neodločen, napadalen, spreten itd. Iz tega se lahko razvije neverjetno veliko možnosti in je zato nemogoče držati' se nekega togega načina obnašanja, in prav na cesti, kjer je potrebna previdnost, je treba biti preudarno razsoden. Na cesti |e treba nepredvidljivo predvidevati MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA Kampanja za varnost na cestah