strank so se na slovenski- narodni praznik 29. oktobra t.l.sest^
li v Rimu ter so zavzeli v imenu svojih strank načelno stališče
odsedanjega diktatorskega režima Ljudske fronte v Sloveniji in
Jugoslaviji.

Izjava, ki so jo podali,glasi:

"DEMOKRATIČN3 POLITIČNE STRANKE V SLOVENIJI;

Slovenska ljudska stranka,

Jugoslovanska nacionalna stranka, odbor za Slovenijo,

Socialistična stranka'Jugoslavije, odbor za Slovenijo,

ki so vodile vse politično in javno življenje, slovenskega naroda
od začetka tega stoletja, ko je narod dobil prve ustavne pravice,
do današnjih dni, so tudi v dobi druge svetovne vojne pod oku¬
pacijo vodile narodno gibanje odpora.

V ta namen je bilo formirano v 1. 19M- skupno politi¬
čno predstavništvo " Narodni odbor za Slovenijo".

Daši Narodni odbor za Slovenijo v domovini ni mogel iz¬
vesti svojega delavnega načrta, so zastopniki imenovanjh. strank
odločili, naj ta odbor nadaljuje svoje delo tudi, v emigraciji
radi uspešnejšega skupnega napora za dosego v tej izjavi označe¬
nih ciljev.

Imenovane stranke ugotavljajo, da soglašajo v sledečem:

1. / Titov režim je totalitaren. Edina -realna politična
sila v tem režimu je komunistična partija, vse drugo, kar sode¬
luje v tem režimu pod firmo OF je brez pomena in brez voliva ter
je pritegnjeno samo zato, da bi se dalo režimu videz demokrati- - -
čnosti.

Titov režim je prišel do oblasti samo s krvavim teror¬
jem in s‘prevaro, da.je nekako osvobodilno gibanje. Na oblasti
se more 'vzdržati samo s svojo strankarsko vojsko, tajno in javno
strankarsko policijo in svojimi posebnimi sodišči.

Kot totalitarno gibanje Titova politična tvorba ni spo¬
sobna, da bi se preobrazila v demokratično politično silo.

2 . / Najvažnejša skupna naloga in dolžnost vseh demokra¬
tičnih strank -je, delati za obnovo političnega in vsega javnega
Življenja na osnovah demokracije. V ta namen je 'treta:

a) doseči stvarno spoštovanje osebne svobode,

b) ljudstvo oprostiti strahu in zajamčiti osebno varnost,

c) obnoviti svobodo besede, tiska, zborovanja in zdru-
t  ževanja,

d) upostaviti svobodo organiziranja in delovanja poli¬
tičnih strank,

•e) onemogočiti uporabo brutalne sile in orožja kot sred¬
stva v'strankarski borbi in tekmi,

f) upostaviti neodvisna sodišča, ■

g) depolitizirati in demobilizirati vojsko,

h) ljudem, ki so se pred titovskim terorjem zatekli v .
gozdove ali odšli iz dežele kot politični emigranti,

Štev.20.

Domači glasovi, 2 3 .XI.1945*

Str.-2. -

omogočiti, da se lahko svobodno in brez strc.hu za svo*-
je življenje vrnejo na svoje domove k rednemu delu in
rednemu življenju.

3. / Vse tri stranke stoje na stališču kontinuitete kralje¬
vine Jugoslavije 5  edine so pa tudi v tem, da se življenje v Jugo¬
slaviji ne more nadaljevati na osnovah in samo z ustanovami, ka¬
kršne so obstojale ob času* ko so sovražne sile okupirale Jugosla¬
vijo.

Vse tri stranke smatrajo, naj bo Jugoslavija federativna
država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Strinjajo se .v. tem, da naj o
obliki vladavine in o novem državnem ustroju svobodno odloči ljud¬
stvo samo. Glasovanje oz. volitve naj se izvrše, čim bodo izpolnje¬
ni predpogoji, navedeni pod točko 2 . in bo dana gotovost, da bo
vsak državljan glasoval svobodno in brez strahu. Glasovanje ali vo¬
litve naj vodijo nepristranski organi, ki bodo pred.stavl j ali jam¬
stvo za glasovalno svobodo.

4. / Podpisane stranke odklanjajo vsako sodelovanje in tu-
ti vsako razpravljanje ali dogovarjanje z OF ali z AVNOJ-em, ker
vidijo v teh dveh organizacijah totalitarne politične tvorbe—£ de¬
lavnimi metodami fašističnega značaja. Pripravi jene. pa so ■ stopiti
v razgovore s komunistično partijo.

5. / Smatramo, da je v prvi vrsti dolžnost Slovencev samih*..
da z lastnimi silami izvojujemo politično obnovo demokratičnega
življenja in izvedemo potrebne socialne reforme v Sloveniji. Čuti¬
mo pa se opravičene, da upamo tudi na moralno in stvarno pomoč ve¬
likih demokratičnih zavezniških sil.

6. / N.O. bo vzdrževal stalne in najtesnejše stike z demo¬
kratičnimi predstavniki srbskega in hrvatskega naroda pri delu za
preosnovo, konsolidacijo in demokratizacijo.Jugoslavije.

Za Slovensko ljudsko stranko: Za Jugoslov.nac.stranko,

Dr. Miha Krek, predsednik odbor za Slovenijo:

Dr. Franc Bajlec, tajnik Pavel Pestotnik, predsednik

Dr, Marijan Zaja r  tajnik

Za Socialistično stranko Jugoslavije:

Dr. Živko Topalovič, predsednik
Dr. Celestin Jelenec, član odbora.

Na narodni praznik, 29. oktobra 1945.

Komentar polkovnika ktevma

15. t.m. je v londonskem radiju govoril polkovnik Stevens
in dejal, da sta si osebnosti Trumana in Attleeja slični po svojem
miru in preprostosti svojih zamisli in svojem naravnem razumu, tako
kot sta Roosevelt in Churchill bila dvojčka po svojem sijajnem ra¬
zumu, po svoji večkrat preroški daljnovidnosti in po vztrajnosti,s
katero sta snovala in izpolnjevala svoje načrte. Polkovnik je na¬
daljeval:

"Igra političnih sil v enem in usoda v drugem slučaju sta
pripeljali na oblast ta dva moža v trenutku, ko oblast nalaga tako
velike dolžnosti kot v vojnem času. Narava vprašanj, ki jih je tre¬
ba rešiti, je zelo različna. In mogoče je bolje, da je ta naloga za¬
dela dva moža, ki^v resnici predstavljata množice svojih držav, kot
pa da bi bila zaupna kakim izjemnim osebnostim, pri katerih se jasno¬
vidnost večkrat meša z nepotrpežljivost jo, naglica in globlna-daijno--'--
vidnosti s preziranjem neobhodno potrebnega sodelovanja.

t

\

tev.20. -Domači glasovi,23«XI. 1945■

Str. 3.

> ?.

Danes stojimo pred pričetkom globoke in temeljite i^volu-
cije v človeški družiti. V primeri s to so družabne revolue^ ket {
v Jranciji 1.1789 in v Rusiji 1. 1917, politične l.K&S v raBliCfiifcp
državah Evrope, gospodarske, ki sc sledile iznajdbi parnik stf^rojčvj
elektrike in eksplozivnega motorja, - samo omejenega znač&^a. Atom¬
ska energija ne bc spremenila samo načina bojevanja, ampak bo nje-" "
ne-temeljne zamisli nadomestila z drugimi, ki se-danes šele' Bečfrtu-

jejo,

Polkovnik Stevens je nadaljeval: "Obstali bosta samo dVe
nasprotni in temeljni načeli: mednarodno sodelovanje ali popolno u-
ničenje. Od izbire med temi dveni načelih bo odvisno, ali bodo vol£-
kk mesta še mogla obstojati ali pa se bo velika večina ljudi morala
prilagoditi življenju pod zemljo, to je, človeška družba se bo mora¬
la podati na pot počasnega zamiranja. \ • r

Brzino, s katero se je v preteklosti razvijala uporaba e-
1'ektrike, letala, radija, - je nadaljeval polkovnik $tevens x  - bo
veijetno prekosil ritem sprememb, ki bodo sledile odkritju atomske
energije. Danes ni veleuma, ki bi mogel uganiti, kake oblike bo prev¬
zel novi svet. Vendar pa drži, da bi ljudje, ki bodo morali veliko
tapeti ali pa bodo izredno srečni samo zaradi dejstva, da so se bo¬
dli v tej dobi, morali pričeti vsaj resno in trezno premišljevati,o
najinih, ki bi v sedanjem razdobju neuravnovešenosti bili bolj pri-
mexni, da bi se rešili grozečih nevarnosti. ! /

Truman in Attlee sta pričela graditi nasip. je res, da
bp ta jez zgrajen na trdnih temeljih, ga bo mogoče dvigniti tako. vi¬
soko, da ga ne bodo mogla zrušiti ne sumničenja, ne narodnostne mr-
žnjo in ne strah. Dva navadna zidarja sta položila prvi kamen za to

delo, pri katerem pa bodo morale sodelovati množice, 6e hočemo, da
bo srpeno končano.” *• '

. !  ATOMSKA 'BOMBA MAJ ME. SLUŽI "BE-
AKCIJI”! - Kakor poroča ”British
Corning„Mews” v svoji prvi štovil-
ki,je Aleksej Sokolov napisal v New
Timesu članek, v katerem protestira
ppoti.temu, da Til uporabljali atom- '
sko .bombo kot sredstvo za politično
nadoblast. j?ako-le pravi: "Atomska
bomba služi kot znak zn reakcijo
povsodi, kjerkoli je začela agita¬
cijo za novo križarsko vojsko proti
Sovjetski zvezi. Reakcija skuša iz¬
rabiti vsako težavo in dajati izzi-
valp£ izjave o neizogibni vojni med
ahglo-sakscnskimi deželami.in Sov¬
jetsko zvezo. Sovjetska javnost skrb¬
no zasleduje vse politične smeri,ki
nastajajo. Pozivanje na novo vojno
iae ^redo mimo neopažena, kakor tudi
de zelja, združiti politiko moči in
oboroževanja z napol odkritosrčno
^eljc po sodelovanju. V tbh dveh dej-.
Xtvih je najti vzroke -za pojave,kot
'je poskus ohraniti vojaško moč Nem¬
čije in Japonske in vzdrževanje pro¬
padlih reakcionarnih klik na Balkanu
ter načrt za ustvaritev zapadnega
bloka.”

OBOROŽEN ODPOR V BOSNI. _ Bri-
tish Morning Mews piše v svoji
prvi številki ŽO.t.m., da je mar¬
šal Tito preteklo soboto na tis¬
kovni konferenci izjavil, da so
ustaške tolpe po svojem porazu
zbežale v gozdove in ustvarile
majhne, skupine, ki jih imenujejo
"Križarje"in da vršijo "živalske
zločine"' pod pretvezo verskih vzro¬
kov ter da napadajo posamezne vo¬
ditelje narodne 'fronte in tako u-
stvarjajo nevarnost za prebivalce
v oddaljenih krajih. V Bosni na¬
stopajo skupaj z gšn.Mihajlovičem.
Tito pravi, da te tolpe ne pred¬
stavljajo resnega gibanja in da
jih bodo vojaške oblasti tekom te
zime iztrebile. Dalje je Tito re¬
kel, da je jugoslov. vlada ponov¬
no zaprosila zaveznike, naj izro¬
čijo hrvaškega Ouislinga poglav¬

nika Anteja Paveliča, o katerem

je uradno izvedela, da je v bliži¬
ni Celovca na Koroškem.

SOVJETI ZADRŽALI BRITANSKEGA
POLKOVNIKA. •- 'Brltish Morning Nev/s
objavlja v svoji drugi Števil Vi to-;

Štev. 20.

Doma6i glasovi, 23*XI.1945*

-- Str.4

le vest; New Times,glasilo sov¬
jetske strokovne zveze je pisal
pretekli ponedeljek, da so.rus¬
ke 6ete v Berlinu 26.oktobra t.l.
zadržale nekega brit.polkovnika
in ameriškega brigadnega genera¬
la za nekaj.ur. Nadalje piše,da
je brit.voj.policija v Berlinu
v novembru zaprla 200 špekulantov
in da ni bilo med njimi niti ene¬
ga Risa, marveč precej Britancev.

GENERAL MORGAN NA OBISKU MOR¬
GANOVE ČRTE. - Vrhovni zavezniški
poveljnik sredozemskega področja
generalni poročnik sir W.D.Mor¬
gan je bil te dni na nadzorstve¬
nem obisku po Julijski krajini
in se je dalje časa zadržal pri
razmejitveni - takozvani "Morga¬
novi" - črti, ki deli Julijsko
krajino, ki jo ima j olz a sed eno An-
glo-ameriške čete od onega dela
pod Jugoslovani. - General Morgan
je šel nato v Kobarid, kjer se
ie srečal z nekim italijanskim
častnikom, ki se je boril V prej¬
šnji vojni v znani bitki,ki se
ie vršila v bližini, Italijanski
častnik mu je razložil strate¬
gijo armad, ki so si stale tu na¬
sproti in general Morgan mu je
stavljal z ozirom na to mnoga ypra
šanjn. - Najvišji zavezniški'po¬
veljnik je nato obiskal Trot .

PAPEŽEV KORAK PRI ITALIJANSKI
VLADI. - V zvezi s poročilom
predsednika Parrija na seji min.
sveta o papeževem posredovanju
pri italijanski vladi, naj ne
izvršijo smrtnih obsodb, izreče¬
nih iz političnih razlogov,je
izvedela agencija "Ansa" pri va¬
tikanskih krogih, da se nanaša
glas sv.očeta na obsodoe, izre¬
čene v trenutkih posebnega jav¬
nega razburjenja. - Isti,krogi
pripominjajo, da je sv*oče tudi
v preteklosti večkrat posredoval
pri republikanski fašistični vla¬
di in pri nemških vojaških oblas¬
teh, da bi dosegel spremembo smrt¬
nih obsodb j toda ti koraki, ki
jih je, kakor sedanjega,narekoval
duh ciste ljubezni, niso dosegli
zaželjenega uspeha niti takrs^t,
kadar je slo za duhovnike, kanr
v primeru don Giuseppe-a Morosi-
nia •

PREMESTITEV NEMŠKIH INDUSTRIJ¬
SKIH NAPRAV V SOVJETSKO ZVEZO.-
Glavni stan ameriških sil v Ev¬
ropi je naznanil, da bodo na pod
lagi dogovora med zahodnimi za¬
vezniki uporabili za plačilo
vojne škode 14 najbolj važnih
nemških industrijskih obratov,
med katerimi so Kruppove tovar¬
ne v Essenu, največje ladjedel¬
nice v Hamburgu in velika to¬
varna strojev in orodja v Diis-
seldorfu. Od teh obratov je 9
na britanskem področju in tri
na ameriškem področju. Vsi ti
obrati so bili vključeni v taj¬
nem imeniku, ki je vseboval 40
obratov, ki jih je zahtevala
Sovjetska zveza na račun vojne
škode. Za tovarne, ki so na a-
meriškem področju, so že izvr¬
šili vse priprave za prevoz in
so se pri tem poslužili nemških
delavcev. Predvidevajo, da bo¬
do v kratkem vse priprave kon¬
čane za prevoz vseh 14 tovarn
v Sovjetsko zvezo.

NEKI ANGLIKANSKI' ČASNIK je na¬
padel Cerkev, češ, da so bili
Hitler, Musolini ter drugi sov¬
ražniki Združehih narodov kato-
-licani. Maršal Pštain je bil ka¬
toličan in o generalu Uejgandu
e izjavil Clemenceau, da je ob-
ana od raznih duhovnikov. -
Osservatore Romano je na to od¬
govoril, da Musolini,Hitler in
drugi niso bili to, kar so bili
zato, ker so bili katoličani,
ampak zato in toliko, kolikor
so se odpovedali katolištvu.Ce
očitajo maršalu Petainu, da je
katoličan, bi isto lahko stori¬
li generalu de Ghulle-u, C e je
bil Gob D els katoličan, pa Quis-
ling ni bil. Isti očitek, ki ga
je Clemenceau naprtil Petainu,
bi, lahko navedel tudi za zavez¬
niškega vojskovodja prve. sve¬
tovne vojne maršala Eocha,

MRLI SO; Horvat Marija, L j. ;
Terezija Rožič, roj .Pretnar’, Je¬
senice.

VSAK BEGUNEC naj,ako še ni,
prebere spis "Vrsta dejstev za
razumevanje sedanjega stanja v
Sloveniji". Dobite ga v naši
upravi za ceno.30 grošev.