„SAM DOMA SIR ČÜLA STARIŠE SLOVENSKI GUČATI" str. 5 MADŽARSKA JE DOLINA ZAGOTAV-LJATI DENAR str. 6-7 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. aprila 2001 O Leto XI, št. 7 Vüzem Če stoj tau rejč čüje, ka vüzem, prvo ka ma na pamet pride, je okajena šunka. Kak dobra spadne, gda go od svečanja domau prinesemo pa leko djejmo iz nje. Ovak tö leko djejmo sküjeno šun-ko, dapa tista že ne spadne tak dobro kak na vüzem. Leko ka za volo pošta je tak dobra? Dapa mena od vüzma še nika na pamet pride, ka nikdar ne morem pozabiti. Eden človek, steri na vüzem nikdar nej neso šunko sve-čat, steri je šunko nikdar nej djo. Dosta sem si brodo, kak leko, ka edan moški nejma rad šunko. Gnauk kauti vüzma, gda sam pri njij bijo, sam je spitavo od tauga. Gda so mi taprajli, te mi je že žau bilau, ka sam je spitavo. Nej bi trbelo. »Osam lejt sam star bijo pa smo sé na vüzem kreda dejvali,« pravijo Djuši pa v očaj sé jim že vidi, ka so že nej z menov v künji. Sedemdeset lejt so že nazaj šli v časi. skauz okna na drügom brejgi eden hrast gledajo pa začnejo tadala pripovejdati. »Trge smo bili. Eno menšo sestro pa enga Vekšoga brata sam emo. Sestra je štiri lejt stara bila pa sploj betežni Sploj srmacke smo bili. Če bi nej bijo post, te bi tö samo na vüzem leko djeli šunko. Zatok smo komaj že čakali vüzem. »Mati, dja mo goraüšo na pod po šunko,” pravim. »Ti nikam neš üšo, zato ka sé z naužicom vrejžaš pa dočas, ka dola prideš z njauv, pu-lonja tak pogejš. Ti ostani samo na riti, Vej de Oča goraüšo po njau!” Gda je Oča šunko dolaprineso s pauda, nam so vse sline tekle. „Sa-mo tak malo si vrezo?” sam ga pito. „Ne moramo vse nagnauk zesti, ka baude te kasneje,” je na tau pravo Oča. Vačer, gda je mati goradjala šunko tjöjati, müva z bratom sva tam pri piskri stala pa sva gledala, kak sé tjöja. Tista saga pa tisti spar sta po cejlom rama tašla. Žmaj smo že v lampaj poznali. Sestra v sobi je te večer še bola raupla, kak prvin, nej dobila lüfta. Kumar sam za-spo, na teltja sam Čako, naj zranek baude pa leko šunko djejm. Gda smo gorastanili, Oča je šunko že odneso svečat. Gnauk dja, gnauk brat sva šla vö na paut pa tak sva gledala, če že dé lüstvo domau od rane meše. Gda sva očo zaglednila, pred njega sva letejla pa sva ma korbau vö iz rok vzela pa sva latejla z njim domau. Mati je talejre že vösklala na Sto, vejdla je, ka sé težko včakamo. »Mati, mena tü daj šunko,” je kri-čala sestra vö iz sobe. »Dobro, včasin, samo malo Čakaj, Oča včasin pride pa go gora-zrejža,” je pravla mama. Vsakši eden falaček daubo na talejr pa sé je šunka dojšli Brodo sam si, kak naj go zejm, brž ali pomalek, naj duže drži. Tak sam gledo pred seuv šunko, gda je mati pitala, ka Sto de neso notra sestri šunko. Dja sam včasin gora skočo, vej mo dja notra neso. Vzejo sam talejr pa sam ga notraneso sestri. Gda sam skrajej staupo k posteli, te sam vido, ka mala spi. Kak sam talejr držo, sline so mi vse tekle. Dola sam ga djau na mali Sto pa sam že do praga prišo, gda sam sé obrno. Nazaj sam staupo pa sam falaček šunke v lampe zaklačo. Dočas ka sam vö k staula prišo, že sam ga dola-paužro tö. Že smo skur končali, gda je sestra vö iz sobe tak po tije kričala: »Mati, šunko!” Drugo že nej mogla prajti, zato ka že nej mejla več sape. »Nejmamo več, mala, tau je vse, ka si dobila.” Dja sam djo tadala, kak če bi nika nej čüjo. Za pau vöre gnauk samo mati prestrašeno goraskauči: „Ti,” pravi oči, „ne čüjem, ka bi mala saupla.” V zadnjom cajti je že tak težko sapo djanja, ka sé je v tjünjo čüio. Obadva sta skaučila pa letejla. Gda je mati na glas začnila djaukati, te sam že vedo, ka je velka baja. Talejr sam kraj potisne od sebe pa sam dja tü bejžo v sobo. Te sam vido, ka sestra znak nagnje-na na vankiš sedi na posteli. V rokej pred sebov talejr drži s krüjom, s steroga polonja fali. Sprvuga sam nej vedo, ka je baja. Mislo sam, ka je za volo šunke taša velka nevola. »Mati, dja ta dam svojo šunko, ka mi je še na talejri ostala, če trbej,” pravim. „Sinek, dragi,” pravi meni mati, »tvoja sestra več nikdar nede šunke djejla!” Za pau vöre sam zarazmo, ka mi je sestra mrla. Tisto šunko, ka je natelki čakala, sam ji dja vkradno pa go zo. Potistim sé mi je še dostakrat senjalo, ka iz šunke velke falate rejžam pa na talejri nesem sestri. Te me je znautra v prsi nikanej stiskavalo. Od tistoga mau dja več ne djejm šunko,« pravijo Djuši s skunznatimi oči pa samo gledajo vö na okno. Več edno rejč ne povejo, kak če bi dja ranč nej tam bijo. K. Holec 2 Prešernov nagrajenec p. dr. Marko Ivan Rupnik v Celju Predstavitev mozaične poslikave vatikanske kapele Odrešenikove Matere V soboto, 17. marca je lanskoletni Prešernov nagrajenec, akademski slikar, teolog, filozof p. dr. Marko Ivan Rupnik iz Rima predstavil v cerkvi Sv. Duha v Celju ob diapozitivih duhovnost svoje mozaične poslikave kapele Odrešenikove Matere v Vatikanu. Po predlogu Komisije za oznanjevanje pri Pastoralnem svetu Župnijskega centra cerkve Sv. Duha in povabilu njenega župnika Draga Svetka je prišel iz Rima, iz Centra Aletti, katerega ravnatelj je. Tu se srečujejo umetniki in izobraženci z vzhoda in zahoda. Hkrati je to njegov dom, kjer je ustvaril svoje sli- sakralne umetnosti, ki smo napolnili cerkev Sv. Duha. Srečanje s slovenskim duhov-nikom-umetnikom velikega formata (rojen L 1954 v Zalogu), čigar duhovnosti je prvič po revoluciji odprl vrata za razstavo tudi ruski državni muzej v Petersburgu, je bilo nepozabno. Ob diapozitivih mozaikov smo spremljali zaobjeto celotno zgodovino odrešenja. Ta vidik odrešenja, veselja in zaupanja je pomembno poudarjen, kajti kot pravi avtor sam, je zanj temeljno dejstvo, da se krščanska krivulja začne s krstom, z nepolnim in zastonjskim odpuščanjem, temeljno vprašanje krščanstva pa je kakor enem izmed pogovorov za slovenskojavnost je odgovoril: »Da. Čeprav sem vedno slikal zelo materialno in so mozaiki prišli nekje iz mene. Ta tehnika je tudi Življenjski slog, saj zahteva, da upoštevaš kamen, ga priznavaš, mu prisluhneš in pomagaš, da spregovori. Če kamna, ki ga sekaš, ne poznaš, ga ne začutiš pod roko, se ti ne odpre prav. Podobno je bilo pri našem skupinskem delu. Upoštevanje bilo treba asistenta, njegov talent, zmožnosti dojemanja, poiskati za vsakega njegov prostor. Mar ni tiidi to Cerkev?« Njegovo duhovno umetniško ke in skice za obnovo papeževe kapele. Predstavitev tega veličastnega dela, ki je po besedah papeža Janeza Pavla II. »izraz tiste teologije dveh pljučnih kril, iz katere lahko Cerkev tretjega tisočletja črpa novo življenjsko silo« (L’Osserva-tore Romano, 15.-16. november 1999)i so že po načrtih obravnavale različne komisije, samo izvajanje dela pa je spremljala dvanajstčlanska mednarodna strokovna komisija teologov, umetnikov in likovnih kritikov, je navdušila tudi celjske ljubitelje za Michelangela v svobodni pripadnosti, svobodnem razmerju med Bogom in človekom. Izdelava mozaikov po načrtih p. dr. Marka Ivana Rupnika, ki je najprej študiral slikarstvo (končal je likovno akademijo 1. 1981 v Rimu) nato pa teologijo (doktoriral je iz misijologije na rimski Gregorjanski univerzi L 19911 je profesor za Vzhodno teologijo in duhovnost na Papeškem Vzhodnem inštitutu in misijologijo na Gregorjanski univerzi v Rimu), pomeni za avtorja novo tehniko. V sporočilo nam in svetu, zadeva človeka v tisti nespremenljivi oceanski globini, ki ne pozna tokov časa in valov dogajanja. Kdor bi mogel ostati brezčuten ob tako plemenitem, tenkočutnem in lepem izrazu človeškega duha, tisti je verjetno že mrtev v svojem srcu. Naj bo ta predstavitev prispevek k bogatenju našega duhovnega življenja, njen zapis pa skromna zahvala vsem, ki so nam to dragoceno duhovno umetnino približali. mag. Karolina Godina, dr.med. Magdalena Tovornik v Budimpešti 19- marca je državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu bila na uradnem obisku v Budimpešti. Po uradnih razgovorih je obiskala tudi Slovensko društvo v prestolnici. Obiska sta se udeležili tudi veleposlanica R Slovenije Ida Močivnik in sodelavka za kulturo Ksenija Škrilec. V budimpeštanski podružnici Državne slovenske samouprave so se zbrali seveda člani in vodstvo našega društva. Irena Pavlič, predsednica društva, je seznanila goste z delom društva, ki obstaja že deset let. Društvo so ustanovili s ciljem, da porabski Slovenci, ki živijo v glavnem mestu, ohranijo svojo identiteto. Pri tem pa imajo velik pomen srečanja in prireditve društva. Seveda je bil govor tudi o težavah, saj vsa društva dobivajo denar po natečajih, in to zelo malo, zaradi tega je težko načrtovati celoletni program, uresničiti pogoje še težje. Zato je zelo velikega pomena, da društvo zadnja leta finančno podpira tudi matična država, kajti brez te pomoči bi zelo težko delovali. Hvaležni smo in bi radi na to pomoč računali tudi v prihodnje. Ferenc Kranjec, predsednik lokalne slovenske samouprave v 18. okrožju v Budimpešti, je goste seznanil z delom te skupine in ugotavljal, da moramo tudi večinskemu narodu pokazati in predstaviti slovensko kulturo. Državna sekretarka je povedala, da si Urad prizadeva, da bi pomagal Slovencem v zamejstvu v okviru svojih možnosti. Tudi porabski Slovenci dobivajo to pomoč že več let in to Zveza Slovencev na Madžarskem, Državna slovenska samouprava pa dobi denar iz madžarskega proračuna. Državna sekretarka Magdalena Tovornik je na koncu izjavila, da se bo z veseljem udeležila kakšne naše večje prireditve. Veselilo nas je saj je za nas velikega pomena, če imamo ugledne goste iz matične domovine. Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsak drugi četrtek ob 13.00 na 1. programu madžarske televizije. Naslednja oddaja bo v četrtek, 12. aprila 2001. Ponovitev v soboto, 14. aprila, ob 11.05, na 2. programu. Porabje, 5. aprila 2001 3 Papiri pripovejdajo j Budimpešta Nej je ena ves -liki sta dvej Porabski Slovenci eške vejo, ka je ves, šteroj madžarski pravijo Ketvolgy nej ena ves, liki sta dvej vesnici. 1944. leta so Verico in Ritkarovce združili pod imenom Vashegyalja (Železnovznožje). 1946. leta so bili Ritkarovci ejkstra, Verico so pa imenuvali tadale Vashegyalja. 1950. sta bili dvej vesnici pa vkuper pod imenom Ritkarovci. Danešnjo ime Ketvolgy (Dve dolini) sta dobili združeni vesnici leta 1951. V 16. stoletji je bila birovija na Verici, k šteroj sta slišali vesnici Neradnovci pa Budinci to. Leta 1690 je samo eden paver emo v vesnici dva giinca, drugi samo vsikši ednoga. Dva sta mela po dvej kravi. Paše so nej meli v vesi, maro so pasli v gaušči pa na njivaj, štere so bile praje (parlag). Torski zemelski gospaud vesi Verica je biu ispahi Chatty v Kaniži. Njema, torskomi casari pa madžarskomi zemelskomi gospaudi, so to mogli porce plačuvati. Ritkarovčarge so 1632. leta gratali podložni torskomi baši Kabic Osmani v Kaniži. Pred tem so srbski sodacke (šteri so služili pri Torkaj) dva človeka odpelali iz Ritkarovec v torsko robstvo. Tistoga ipa j e bilau v vesi 2 2 iž. Ritkarovci so meli svojga zemelskoga gospauda v Gornji Lendavi (gnes Grad v Sioveniji). Tii so meli pavri pašo za maro, gaušče pa gorice to. Vino so leko odavali od dneva svetoga Mihaela do dneva svetoga Jurija. Na Verici so pavri to meli gaušče, goric so panej meli. K meši so ojdli v Traušče (Kethely). Ritkarovčarge pa so meli svojo faro sprvoga v vesi Dolinci, V začetki 18. stoletja so dojspisali, ka je v zemli bilau dosta kamenja v Ritkarovci. Njive so mogle več kak deset lejt počivati. Po tistom so to mogli trikrat gorzorati, dobro pognojiti, gorskopati pa z branov tapovlačiti. Pšenice so nej mogli pauvati, drugo sildje to malo. Iz ovsene mele so krti pekli, če so meli. Dostakrat so mogli krii kipuvati. Tak malo gaušča so meli, ka so drva za kiirdjenje to mogli za penaze kipuvati. Paše so trnok malo meli, pa zatok mare to. Grauzdje je to tak slabo bilau, ka so samo slabo vino leko redli z nje. Na Verici so nej mogli autave kositi, krme to samo malo. Mare so nej smeli zaklati. Zemla je ranč tak puna bila s kamenjami kak v Ritkarovci. Njive so deset lejt njali počivati, po tistom pa trikrat gorzorali. Oves, proso pa dino so pauvali. Maro so pasli na njivaj, štere so bile v praji. Drva so si v drugi vesnicaj parslužiii. Leta 1784 je živelo na Verici 1581udi, od toga 78 žensk. Leta 1869 je živelo v vesi 163 liidi v28ramaj, 1880. leta 163 liidiv 35 ramaj.L. 1900jeod42 iž 40 melo siamatno strejo, 1.1930 več samo 20. Leta 1940 je živo vesi samo eden Madžar pa 182 Slovenov. V Ritkarovci je živelo 1.1785 125 liidi, od toga 70 žensk. Leta 1869 je živelo v 33 ramaj 182 liidi, 1880.229 liidi v 39 ramaj. Leta 1900 je od 47 iž melo siamatno strejo 43,1.1930 eške itak 31. Leta 1940je živelo v Ritkarovci 68 Madžarov in 134 Slovenov. Do 1871 sta obedvej vesnici slišali cii okraji (jaras) v Giissingi (Nemetujvar). Po tistom so bili Ritkarovci v gorenjesinčarskom notariati, ves Verica pa je bila v števanovskom notariati. Marija Kozar Občni zbor naloga društva Pa je že eno leto minaulo. Mogli smo vkuper priti in oceniti delo Slovenskoga društva v Budimpešti v pre-teklom leti. Na dnevnom redi je bilau tau to, ka vse bi tau leto radi napravili. V preteklom leti smo meli pet velki prireditev (rendez-veny). Februara smo svetili den slovenske kulture. Tu je gori staupo moški pevski zbor z avstrijske Koroške, iz Obirja. Apriliša-^mo gleda--liški-^en-meHt-K-nam se-pfi-šli špiiat iz Monoštra Karči-na, skupina Tromejnik iz Trdkove pa nam je notri pokazala Rožiko. Juniuša smo se pelali v Sombotel k slo-venskomi društvi Avgust Pavel. Oni so že tii bili pri nas, mi smo jim tau vrnili, jeseni, 14. oktobra, smo držali 10. obletnico našoga društva. Tau smo začnili s slovensko mešo, ki jo je imeo g. Lojze Kozar iz Odra-nec, pri meši pa je spejvau mešani pevski zbor z Gore-njoga Senika. Za mešo pa je bilau malo praznovanje. Leto smo končali s Prešernovo proslavo, ka je decembra bi-iau 200 lejt, da se je najvekši slovenski pesnik rodio. Na te svetek smo pozvali moški pevski zbor Maj iz Kranja. Meli smo večkrat razstavo in še zdaj jo to mamo. Notri smo pokazali kejpe Ernesta Bransbergerja, Lojzeta Ve-beriča, fotografsko razstavo g. Hohštatterja. Gostom in skupinam smo vsigdar napravili ogled toga velikoga varaša, v parlament smo je pelali, v grad itd. Na vsikšoj prireditvi smo meli goste, tak je vsigdar pri nas bila veleposlanica R Slovenije v Budimpešti Ida Močivnik, pooblaščeni minister Mitja Močnik in drugi sodelavci. Iz Slovenije pa smo večkrat leko pozdravih Jožeta Vilda. Malo smo pa zamudjeni z notripokazanjem knjig, ste-re so preteklo leto bile voda-ne od Zveze Slovencev in od Državne slovenske samo-uprave. Tau zamudo bomo pr ob ali notri prinesti pa sce kaj drugoga to. Tau leto tadale mamo jezikovni tečaj za odrasle. Oni že več lejt odijo se včit slovenski knjižni jezik. Od jeseni bi radi šče eno začetno skupino vkup spravili, če dobimo, sto de je včijo. V tau skupino bi radi odli mladi. Februara smo že svetili slovenski kulturni svetek, zdaj apriliša pa iz Prekmurja, iz Puconec čakamo gledališko skupino. Na konci juniuša ali na začetki juliuša bi radi šli v Maribor, v Slovenijo, malo na romanje (na prau-ško) pa malo na izlet. Malo je daleč Slovenija od Budimpešte, moramo pa na tejm biti, da bola spoznamo našo matično domovino. Vupa-mo se, ka tau vkup pride, da letos pridemo do Maribora. Avgustuša mo šli v Monošter na svetovno srečanje porabskih Slovencev, jeseni bi radi meli slovensko mešo, potejn v zimi notri pokazali stare slovenske jedi, tak ka bi tau sami pripravili tnv Pešti, zatau so se naše ženske vzele. Leto bi radi končali z božičnim koncertom pa z Miklaušovo. Na klubskij ve-čeraj pa bi notri pokazali zimske šege in se šče navčili več slovenski ljudski pesmi, ka smo tau zdaj začnili. No, tu sam samo zapisala tiste najvekše prireditve, vse tau se pa uresniči, če vkup spravimo telko pejnaz. Tau je pa vsakšo leto bola težko. Dobro, da zadnja lejta nas iz 'STovemje fo~pomagajoTka ovak bi sploj težko delali. Na dnevnom redi je šče dosta vse podrauvnoga bilau, nika nauvoga smo pa to začnili. Včili smo se spej vati, tau pa pod vodstvom gospe Kozar in Anče Bajzek. Malo se moramo navčiti naše ljudske pesmi, stere smo že pozabili. Te sta pa Kondomi mladi - Eržika pa Peter -harmoniko naprej vzela in je bilau veselo. Rada sam bila, ka nas samostojne radijske postaje (izven državnega radia), ni točen, kajti Madžarska nima trinajst enakih dvostranskih dogovorov (toliko je uradno priznanih manjšin), kot je sporazum s Slovenijo. Ravnanje Budimpešte nima zaslombe tudi v evropskem prostoru, recimo v Avstriji, ki je zelo dolgo varovala interese državne radiotelevizije in odobrila prve zasebne UKV frekvence za regionalne in lokalne radijske postaje šele pred približno tremi leti. Tedaj so dobili samostojno frekvenco tudi koroški Slovenci (Celovec/Klagen-furt) in gradiščanski Hrvati (Železno/Eisenstadt). Koroški Slovenci so ustanovili dve postaji: radio Agora in radio Korotan in 24 ur sporeda razdelili dvema uredništvoma, enemu, ki je bližje Zvezi slovenskih organizacij, in drugemu, ki se bolj identificira z Narodnim svetom koroških Slovencev. Gradiščanski Hrvati imajo »Moro« - odprt manjšinski radio, ki v sestavi Antene 4 pripravlja večjezične programe in se v zadnjem obdobju ubada tudi s finančnimi in še bolj z organizacijskimi problemi. Marca 2001, pred nekaj manj kot enim mesecem, je zvezna vlada na Dunaju sprejela načelna izhodišča za novi zakon o avstrijski radioteleviziji, kjer je zapisano, da mora poslej skrb za manjšinski radijski program prevzeti radiotelevizija ORF, Dunaj. Še pred sprejetjem zakona se je avstrijska RTV odločila prek deželnega studia v Celovcu za sodelovanje s privatnima postajama Agora in Korotan. Tako gre h koncu oblikovanje skupnega manjšinskega programa za koroške Slovence, ki bo zajel tudi program za štajerske Slovence (eno redkih manjšinvEvropi, ki nima niti minute »svojega« radijskega ali TV programa, niti časopisa, izdajane-kajkrat na leto publikacijo Signal - dvojezično je bolj- še). V narodnostni radijski program bo vključeno tudi dosedanje slovensko uredništvo deželnega studia ORF v Celovcu. Napovedujejo, da bodo od šeste ure zjutraj do osemnajstih zvečer oddajali informativni zabavni program, zvečer pa imeli spored v stilu odprtega radia, kot ga že pripravlja Agora za različne plasti poslušalcev. V Celovcu ocenjujejo, da gre za pomembno politično odločitev, ki zagotavlja nemoteno delo slovenski radijski postaji. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik je zlasti zadovoljen, da izhodišče izrecno izpostavlja možnost sodelovanja s privatnimi radijskimi postajami avtohtonih narodnih skupnosti. Ugodni oceni koroških Slovencev se pridružuje tudi Gerhard Draxler, intendant deželnega ORF studia v Celovcu. Ernest Ružič Prireditve • 5. aprila so v Slovenskem kulturnem in informativnem centru odprli razstavo Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Razstava bo na ogled do 25. aprila. • 7. aprila bo gledališka družina Nindrik-indrik gostovala v Šalamencih. • 8. aprila bo gledališka skupina iz Puconcev nastopila v Sakalovcih. Seja mešane komisije Madžarsko-slovenska manjšinska mešana komisija se bo sestala 12. in 13. aprila v Monoštru in bo pregledala, kako se uresničujejo sklepi Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji ter slovenske manjšine na Madžarskem. Med najbolj vročimi temami bo verjetno financiranje porabskega slovenskega radia. Strožji predpisi za nabornike Služenje vojaškega roka traja na Madžarskem devet mesecev, po načrtih vlade naj bi se tarčasnaslednjeietoskrajšal na šest mesecev. Verjetno je tudi temu pripisati, da je lani želelo odslužiti vojsko le štirideset odstotkov fantov, vsi ostali so bili neprimerni za služenje vojaškega roka. Med vzroki so največkrat zdravstvene težave, kot so razne alergije ali psihični problemi. V prihodnje naj bi psihični problemi kot vzrok za neprimernost služenja vojske imeli tudi druge posledice. Tak nabornik naj ne bi dobil vozniškega dovoljenja oz. naj bi se mu ga odvzelo, če ga že ima. Torgydna nadomešča Gyimothy JozsefaTorgyana, predsednika Stranke malih posestnikov, ki je zaradi zdravstvenih težav v bolnišnici, po statutu stranke nadomešča podpredsednik stranke Geza Gyimothy. Po njegovem mnenju to obdobje ni primemo, da bi se sestal glavni odbor stranke, tudi spremembe strankinega statuta niso aktualne. Stranka pa bo seveda storila vse, da se Kmetijskemu ministrstvu ne odvzamejo določene pristojnosti. Gre za upravljanje z Evropskim regionalnim razvojnim skladom, to nalogo naj bi v prihodnje opravljalo Gospodarsko ministrstvo. RADIO MONOŠTER UKV (FM) 106,6 MHz Od pondejlka do sobote od 16. do 17. vore, v nedelo od 12. do 14. vore. _______ fm _________ 88 92 96 100 104 * 108 RADIO MONOŠTER * 106,6 MHz Porabje, 5. aprila 2001 8 Vsakši den go čakamo Nej je žmetno vözračunati, na koga sam mislila. Tau je nej drugi kak poštaš. Lüdje smo špajsni. Navekša vejmo, ka nam nišče toga reda nede po-šilo pak ali pismo, pejnaze, depa zatok tak naskrivoma nast-rejgamo poštaša, če sé Srečamo z nj im pa ma v oči gledamo, ka pa ka kaj ma za nas. Kakša je ta slüžba, navekša vsi vidimo, depa največkrat nam jetaunajmenkša briga, ka kakšno je vrejmen. Piše vöter, dež dé, sé nauri vöter odati ali sé snejg si-pava? Poštaš more pridti, ka je prej tau njegvo delo. Pa je tak. Nistarni, šteri zvünešnjo delo majo, pa je vrejmen nej za tau, doj stanejo. Poštaš pa nigdar ne smej doj staniti. Pačedesetaužo? Komi? Tak zopo-di, kak gnauksvejta ge Sama pa moji kolegi, gda smo sé taužili za dosta, tü pa tam zamanjskoga dela. Tak so nam povedli, ka prej tisti človek, steri rad spi, naj nede za nočnoga stražara. Rada bi vam not pokazala poš-tarco. Aniko Nemet-Karba v Sakalauvci žive s svojov držinov. • Anika, kak si prišla do toga, ka sipoštarcapostavila? »Moram povedati, ka sé mi je gnauksvejta tau sploj nej senjalo, ka bi poštašica bila, samo ka gda človek že držino ma, slüžbo je pa vsakši den žmetnejšo dobiti, te si rad, če delovno mesto dobiš. Zdaj sam pa že tak, ka rada mam tau delo, ka je rejsan lejpo, depa nej leko. Bilau je pa na kratki tak, ka sam sé ge vönavčila za trgauvko, bautošico. Tau je moj prvi poklic bio. Mati mi je mrla, gda sam kumaj 20 lejt stara bila. Nej mi je leko bilau, gda sam sé 1983. leta oženila, sam deco rodila, je vse žmetnejše bilau. Gda sam menkšoga rodila pa sam z njim doma bila, po tistim so me v trgovino nej nazaj vzeli. Tau je bilau pred 6 lejti, gda je najboie kritičen cajt bio. Nej dugo po tistim sé je na dolenjesenički pošti spraznilo mesto sakalauvsko poštašice. Tak sam leko tau delo prejkvzela. Vižgo (iz-pit) za tau sam že tü naprajla, tak ka sam rada tomi deli, ostanem kak dugo leko. Mava z možaum dva deteta, Gabrijela že v srednjo šaulo odi, Peter pa v osnovno, v 3- klas. On je nej najbole zdrav. Za toga volo mi je tü baukše pri pošti, ka več svobaudnoga cajta mam, ka je za držino potrejbno. Z možaum sva Sama, problemi so samo najini. Oča mi je 1993. leta tü mrau. Mejla sam eške edno sestro, stera je že mala mrla, dva brata, Pišti je žau, že tü mrtev. Joži sé pa v Budapešti drži s svojo držinov.« • Zdaj, ka sva si malo od držine, od mladosti tü pogučavale, dobre se spominjam na tiste cajte, gda si eščeplesala v folklornoj skupini v Sakalauvcaj. Kak se spominjaš na tista lejta, kak si se počütila prifolklori? »Skurok tak leko povejm, ka sam bila med tistimi, ki so ustanovo člani pri folklornoj skupini. Nej dugo po ustanovili sam za svojim bratom, za Jožinom išla plesat. Več kak 10 lejt sam plesala. Zame so tisto lejpi cajti bili. Nas je začno včiti plesati Nemet školnik. Obleke smo nej meli, ranč vi ste bili, steri ste nam na pausadbo vzeli za nastope noše, stere so pa nej prave bile. Spominjam se, ka smo od Zveze južnih Slovanov najoprvin dobili nauve noše. Po tistom se je pa naša občina pobrigala za gvantanje. Kak je dobro bilau na probe ojdti, ka ranč ne gučimo od nastopaj. Ojdli smo v Nemčiji, tam 11 dni, kama bi Sama nigdar nej prišla. Vozili smo se na Elbi s šiftom, poglednili smo v Drez-di Zwinger pa tak tadala. Nepozableni so nastopi v Sloveniji v Beltincaj na festivalaj pa v različni mestaj v Sloveniji. Pa sam te eške nika nej prajla od dobre bande, od lerance Erži, stera nas je dugo-dugo lejt včila, vodila. Zdaj, gda so v Sakalauvci znauvič organizirali folklorne skupino, sam znauvič začnila ojdti, depa gor sam prišla, ka slüžbo, deco ne morem vküp zglijati s programom folklorne skupine.« • Malo se obrnive nazaj k slüžbi. Tvoja naloga je pošto nositi z dolenjeseniškepošle v Sakalauvec. Zvün toga maš eške 16hiš na Dolenjom Seniki, blüzi G. Senika, tausezove Tanya. Tau je pa ranč v drugi smeripaje od seničkoga centru tak 4 krn. Kak še čütiš med tistimi lüdami, nemaš probleme za nji volo? »Istina, ka je nej leko tagora, prauto Gorenjomi Seniki ojdti. Depa nedem vsakši den, samo če kaj majo. Pa tau je tü istina, ka sam rada med tejmi lüdami. Trno redni lüdje živejo tam. Vse si zgučimo, dj a njim nosim kakše novice, malo klajfamo, si zgučavali, eden drugoga in-formiramo. Sploj mi dobro spadne, ka ma spitavajo tau tü, kak je moja držina, moj mali Peter. Tak se čütim med njimi kak v svojoj držini, čütim tau tü, ka me čakajo iz srca.« • Eden Poštaš si mora z lüdami zgučavati, če samo uradno, te tü. Kak ti gučiš z lüdami v Sakalauvci pa na dole-njeseniški Tanyi? »V Tanyi si samo slovenski gučimo. Tau je tam tak, če meni slovenski gučijo, dja sam te tü dužna tak gučati pa rada tak gučim. V Sakalauvci najbole s starejšimi gučim slovenski, zatok ka oni z menov tö slovenski gučijo. Po mojem je potrejbno, da lüdje, kak povejmo poštaš, guči domanjo rejč.« Etakšo je pri nas živlenje poštaša, če rejsan je tau bola moš-ko delo, depa vse več žensk ga opravla. I. Barber Deklične tö med gasilci Makoš Imreje v Sakalovcipoveljnik (parancsnok) gasilskoga drüštva. Z njim smo se pogučavali o deli drüštva. „ 1999- leta so me prosili, če bi prejk vzejo gasilsko drüštvo, ka bi prejdjen bijo. Dosta sam si brodo, dapa natau sam prišo, ka prejk vzemam pa sprobam je malo vtjüper pobrati, naj naprej pridemo. Tak smo se prijeli, ka smo mladino nutra vzeli v gasilsko drüštvo pa osem deklički tö. Dotejga mau so deklične nej bile gasilke, Íepau smo je nutra navčili pa 1. 2000 so prisegale. Tam so leko pokazale, ka vejo, ka so se navčile.” • Kak vam tau napamet prišlo, ka deklične tü nutri vzemate? „Tau je tak bilau, ka tü v vesi je žüpan pravo, ka bi dobro bilau, če bi deklične tö vcuj vzeli, ka bi on tak več leko pomago. Pa tak sam si brodo, ka gnauk svejta sam se dja zatok z mladinov dosta spravlo, pa sprobamo je vcuj vzeti, nutra navčiti, ka kak trbej delati pri gasilcaj. Zdaj že Vidim, ka so se dobro navčile pa Íepau delajo vse.” • Ka delate, če nega ognja, kelkokrat še najdete na leto? „Na leto Večkrat vtjüp pridemo pa si zgučimo, ka mo cejlo leto delali, sprtolejt kak trbej žgati, naj nede ogenj. Juniuša mo en bal držali pa ščemo vtjüper pozvati porabske gasilce, ka pokažemo, ka vejmo. Sploj smo tazanjali te naše gasilce. Vidim, ka so v Sloveniji pa v Avstriji bole naprej. Mi tö tak ščemo, naj telko vejmo kak oni.” • Če kakšne programe mate, te vi sami tau vse riktate? „Nej, dja mam enga padaša, šteri mi dosta pomaga. Tau je Nemeš Laci, on je predsednik drüštva. Pa si vse takšno zgučimo, kak leko kaj vtjüper postavimo. Mamo stike v Sloveniji tö. Največkrat v Grad demo. Gda so oni novi gasilski auto dobili, so nas tü pozvali, če kaj mi mamo, nje mi tö pozovemo. Lani, gda so deklične prisegale, te smo je nazaj pozvau.” • Deklične ranč tak vse morajo delati kak moški? ,Ja, ranč tak vse morajo pa vejo tü. Trno dobro njim de.” • K vesi zatok nej bilau takšno, ka bi ogenj bijo pa bi zaistino mogli gasiti? »Hvala Baugi, do tejgamau nej pa ranč neškemo. Vej zatok tau vejo tü v vesi, ka skrb morajo meti, gda žgejo, ka če dola zgori kaj, tau je velki kvar. Auto nam tü nej trbelo zaistino nücati, samo gda vaje (gyakorlat) mamo. Gasilski auto smo pa dobili iz Slovenije.” • Na leto kelkokrat vösprobate bazekanco, čeje vse vredi? „Tau nega naprej napisano. Mi vsakši tjeden vösprobamo, od začetka do konca, kak trbej gasiti.” • Gdeprobate, gde mate takšno velko mesto? „Od šaule više mamo eden velki ograd, tam probamo. Lani smo pa meli eden gasilski tečaj, 40 vör, naj se vse več navčijo gasilci. 19 lüdi je dola djalo vižgo (izpit). Pa dja ešča tau ščem, naj naši gasilci tak vtjüp držijo kak edna držina.” • Vidim, ka mate edno irko, gde vse dola mate napisano, ka gda ka bau. Vi tau tak redno vodne? „Tau moram, ka ovak pozabim kaj. Lepau vse dola napišem, gda ka bau. Že naprej bi rad zahvalo Hirnök Jožina pa Ropoš Martina, če do nam pri tekmovanj! za porabska gasilska drüštva prejk svoji organizacij pomagala. Tau tekmovanje (verseny) bi letos radi mi organiziraíi.” Valerija Časar Porabje, 5. aprila 2001 9 Ge samo tau leko delam Šteimetz Ferenc, po domanje Štejfarin Feri z Gornjega Senika, dobro ponim eške na tisti cajt, gda si se ti tadale Sto včiti. Zato, ka ge tö mam enega spoznanca, šteri varnau v tisto šaulo Sto titi kak ti, samo si je un zbrodo. Gdaje odprejti den biu v tistoj šauli, te so vam dostafil-mov kazali, kak trbej eno kravo zaklati ali eno svinjo zamasariti pa je njema od tistoga lagvo gratalo. Dapa ti si sé v tisto šaulo glaso. Tebe tam nika nej strausila, gda si vüdo, kak živino ko-lejo? “Dačas, ka sam na filmi vüdo, dačas me nika nej strausilo. Dapa gda sam ta üšo za učen-ca pa na štrti den so nas nut v klavnico pelali, te mi zato malo špajsno gratalo. Tau je venak tak šlau en, dva, tri mejsece, ka mi lagvo bilau, depa Potistem se je že človek vcüj vzeo pa te že vse tavalalo.” -Zaka? Ka tam v Mamici ge, ka si sé en cajt nej mogo vcüj vzeti? “Gnauk tista saga. Zato ka tam taša strašna saga geste, što tam nej odo, ranč ne vej. En keden smo ranč nej čedno geli, ka tista vonjila sir nut v nausi bila.” - Tam v šauli si kakšno stvar najoprvin bujo? “Resnico vöpovejm, mi smo nej smeli Mati pa nej mesariti, nika nej. Gda smo že v tretji klas ojdli, te smo že bola leko pomagali, gda so klali pa gda so mesau gorobredili, depa sami smo nika nej smeli. Sprvoga smo pa samo taše grde dele delali, kak kauže paulek vozili. Istina, ka tam v šauli sam dostavse vüdo pa se navčim drugo pa doma. Po vesi sam odo, tü pa tam sam kaj vüdo pa v vesi sam najoprvin mesara.” - Ka si vse že dojzamesaro? “Leko povejm, ka kaše stva-rine gestejo v enoj vesi, sam že vse vösprobo: svinje, krave, bike pa eške kozo tö.” -Enoga bikajegvüšno bola žmetno bujti kak eno svinjau? “Po mojom je pa enoga bika bola naleki zaidati kak eno svinjau. Z enim bikom si dva naleki dejeta, depa pri enoj svinjej zato trbej 3-4 lüdi. Bika samo vöprižanemo iz štale pa nin cüprivežemo, Potistem ga ge po glavej vdarim pa že vküperzlati. Po tistom več samo tjauk delo mam, ka ma krv pistim pa ga že leko na dvauje djamlemo.” -Pa s čim te enoga bika vdari^ po glavej? “Za tau geste ena taša šker, ka skor tak vögleda kak en velki klapač ali hamer. Samo na tistom klapači geste eške en vel- ki cvek, skor tak kusti kak en moški palec. Tisti cvek me morem nut v čelo vdariti:’'’ - Kak tisto z zelaudcom la-daš, gda enoga bika moreš dojodjüliti? “Moj želaudec se je že toma vcüj navčiu, zato ka tam v klavnici smo dostavse vidli.” - Ne šanalivaš tiste stvarine, štere ti moreš zaklati? “Ge več nika ne šanalivam, ka tak brodim, ka stvar je zatau ge, tau je Baug zato stvauro, ka je moremo dojbujti pa moremo zesti. Živoga niške ne more gesti.” - Vzimi si ti venak tö nej emo nej svetkapa nejpetka, ka si /uri mogo titi mešani, ka so te v več mejsta zvali. Te zato venak de šejf? “Zadovolen sam sam s seuv, ka rejsan dostakrat sam ranč nej znau, kakšen den ge, ka so mi že dnevi vküpertekli, ka sam vsigdar mogo nikam titi. Istina, ka zvekšoga sam na Gorenjom Seniki mesariu, dapa Včasik ranč tau ne zandolejo ka več svinj geste kak sobotpanedel.” , - Tipri enoj svinjej leko vejš, čeje kakšen beteg mejla? “Ge tisto napamet vzemem, ka tau smo se v šauli vse včili. Gda vö vzemem getra, plüče ali kakoli pa je nika vekšo ge, kak bi moglo biti ali so getre pune z majerami ali pa je škle-zanca nalatena. Te že človek tak brodi, ka tam je nika nej poredi. Hvala Baugi, s tašim sam se eške nej srečo.” - V več mejstaj Odiš mesarit, gvüšno vseposedik ovak delajo. Ovak tavdarip, ovak primlejo svinjau. Ti se prva zgočiš z domanjimi, ka kak ti brodiš, kak bi trbölo delati ali je pa njaš, ka naj tak de- lajo, kak so vsigdar šegau meli? “Nej. Če na eno nauvo mesto dem mesarit, te sinaprej vsigdar zgučimo, ka što ka de držo pa gde baude. Ge te šegau mam v lejv titi pa štrik gor-dejem svinjej, te ga ^potegnemo pa te vsakši, kak je nutvtalani, tam cüstaupi. Eden naprej na štrik staupi, zajek more eden biti, dva sta pa vsigdar na svinjej, ka eden eške more spaudnjo taco pri-miti. Mesar pa tak vrnjo taco primle pa bodne. Ge sam se tak cüjvzeo pa tau šegau držim tö. Gde sam pa že Večkrat mesaro, tam pa že tak dobro znajo, ka kak ge delam.” - Enoga mesara delo je tau, ka štrik more gordjati, gda je ranč nejpri svojma rami paje nej ungazda? “Dje, tau je tak ge, ka če gazda nede nut v glejv, te prej mesar more titi, depa dober gazda zat nut de.” - Gda ini mesariš, te ti sam dojbodneš pa na dvaje ze-mešsvinjaupa te deš domau alipa zatopri drugajdelaj tö pomagam “Tak delam, kak ma domanji prosijo, v nistarnoj mesti samo na dvaje trbej vzeti, mesau pa špek vküper zrezati. Depa gestejo taše meste tö, ka morem pomagati, gda kloba- se delajo, morem nutsoliti.” - Kak en mesar dobre kloba-še naredi? Ti za tistim racej- ptom deš, ka vertma alipa ti sam svojga recejpttö maš? “Niši recejpt nemam. Vse, ka trbej, nutdejem, potistim do-jomejsimo pa te kauštamo. Če kaj fali, tisto eške cüdeje-mo pa te pa dojzgraužamo pa pá kauštamo. Tau dačas delamo, ka klobase nemajo dober žma.” - Tü v vesi te vsakši takpozna kak velkoga mesara. Te Zdaj zato tö v tašoj mesti delaš, gde še z mesom spravlam “Ja, od šteroga mau sam šaulo zgotovo, od tistoga mau vsigdar z mesom delam. Zdaj tö v enoj bauti delam pa tam sam gé, gde mesau vödavajo.” - Te se tebi ta maštrija fejs vidi, nej? “Tau se meni fejs vidi pa frajt tö mam vcüj. Tak brodim, ka sam ge samo toma razmejm pa ge samo tau leko delam.” Monika Dravec Naše vrednosti Porabje radi majo lüdje, sploj pa ki s tihinskoga pridejo k nam. Med bregami pa dolami se vsepovsedik nut kradnejo gaušče, ka okinčajo našo pokrajino. Tau je tü znano, ka pred spremembo so gaušče samo pri nas bile v privatni rokaj, po rosagi indrik nej. Na gnes je že dosta nauvi gazdanov, steri so si »sprajla’ gaušče. Naše gaušče so nej tak lejpe, kak se tau od daleča vidi. Če človek po tej gauščaj odi, buma vidi, kakšo velko zapravlanje je tü pa tam, kak lagvi gospodarge smo gratali mi tü. Inda svejta je v Porabji srmastvo bilau, lüdje so samo s toga živeli, ká so si pripauvali. Gaušče so tü šparali, kakoli ka bi buma sploj potrejben bio tisti pejnez, ka bi za lejs dobili. Depa nej. Gazda je desetkrat kaulag bora odo, si premišlavo, svečem ga ali nej. Pa če so šli v zima pa sprtolejt rano drva sejkat, so vsakšo ve jko, malo vejčico vküp pobrali, domau zvozili. Ešče se spóminjate’ha púšlícé, štere smo s sploj fenkiim vejkami vküpzvezali kak kakši snop? Ešče se spominjate, kak so lejpe bile njive, sonžeti, pašniki med gauščami? Gnes več te njive nišče ne dela, v gauščaj je pa tü vse zaničano. Grmauvje, sprnjene vejke naküp zlüčane, tü pa tam velka praznina. Eni so svoje gaušče zaničili že prva. Že 40-50 lejt, ka so naše pavre začnili postaršüvati, ka prej gaušče vkraj vzemajo. Pri ednom tali pa te človek razmej, ka je vsakši tau gledo, ka lejs tačas oda, dočas je mogauče. Od toga je lüdi ešče tau tü nej nazaj držalo, ka so je za toga volo tü pa tam poštrafali. Depa tistoga ipa so pavri na tau tö skrb meli, ka ka so vöposekali, so nazaj posadili. Steri mate gaušče, ste že gvüšno čüli, da je rosag že 1996. leta napravo eden zakon (törvény), steri pravi, ka gaušče po tejm toga pavri ne smejo tak nücati kak do tejga mau. Morajo ustanoviti edno združenje (erdőbirtokosság), gde do strokovnjak pelali, kak trbej gaušče nücati. Sam od sebe nišče nede smo samo tak v gauščo titi, kakoli ka gaušče na papiri ostanejo v privatni rokaj. Asek do si konci leta razdeliti. Eške kürili mo tü leko z drvami, zatok ka drva tü vsakši dobi. Zakon pravi, ka je lejs državna vrejdnost, z lesaum ne smejmo samo tak po svojoj volej delati. Pa če pavri sami od sebe nedo v združenje šli, te država uradno (hivatalosan) napravi tau, zatok ka se moramo približávati Evropski Uniji. Stoj bi leko pravo, ka je zakon že 5 lejt star, pase je eške nikanej Zgodilo. Tak je. Ministrstvo je tak skončalo, ka do malo potrplivi, najbole zatok, ka lüdje v tau strašno žmetno privolijo. Kakoli pa bau, znauvič je med nami negotovost (bizonytalanság). Lüdje so nemimi, ka bau z gauščami. V gauščaj, gde je ešče kaj ostalo, sejkajo lejs pa ga največkrat pod pravo vrejdnostjo odavajo. Dapa tisti naj nanje vrže prvi kamen, steri bi sam tö nej tak delo. Če bi nej bila vsigdar negotovost, gvüšno bi je bola skrb meli pa na nauva posadili. Tisti lastniki (tulajdonosok) gvüšno, steri so tü doma. Tihinci, tau je že drugo testau. Ge bi država, rosag tü dober gospodar biu, te bi tau leko Čako od pavrov tö. Te bi mi tö tak čuvali naše gaušče kak naši zahodni (nyugati) sausadge. I.Barber Porabje, 5. aprila 2001 10 S člekom se vse leko zgodi. Tašno tö, na ka bi ranč v senjaj nej mislo. Ranč kak z menov pred skurok enim mejse-com. Grdo vrejmen je bilau, dež se je lejvo, kak če bi ga iz škafa lejvati. Dja sam pa sejdla v avtom pred fabriko Opel pa sam čakala na šaulare, steri so iz Slovenije Prišli, ka bi si poglednili, kak motore delajo. Tej mlajši že v Srejdnjo šaulo ojdijo, včijo se za avto-mehanike. Tak smo bili zgunčani, ka pridejo z dvömi busi pa ka se v desetoj vöri najdemo. Dja sam že v trifrtala desetoj tam bila, ka pa če - baug ne daj -prva pridejo. Vöra je deset, frtau edenajset, dež se samo lejva, ka vse kmica, moja dva busa pa nin nejgata... V pau edenajstoj me zove kolejgar-ca, ka so telefonejrali, ka prej malo zamidijo, ka na granici dosta trbej čakati. Na, sam si mislila, tau se dobro začne, nej Zaman, ka je gnes 13. Kaulak edenajste vöre sta te končno pridrlönckala dva busa. Brž smo se razdeliti na dva tala, na dvej skupine. Ena je išla gledat fabriko, z drugov smo pa šli v cerkev pa v muzej. Kak smo si v cerkvi dolaseu, sam jim začnila pripovejdati, kak so cerkev zidali, kak je Varaš Varaš grato, kak smo mi, Slovenci es Prišli, ka vse delamo pa tak tadala... Že po par minutaj sam vidla, ka je preveč ne briga, ka jim dja bijo, tö sram gratalo, pa gda smo tavö s cerkvi šli, mi je pravo, ka naj ne baum čemerna, ka med tejmi mlajši kulturni nivo nej trno visiki. Vej pripovejdam. Eni so se pogučavali, drugi so prazno zijali... Na, sam si mislila, na dobra sam nalatejla, nej Zaman, ka je 13. Gda sam enjala gunčati, sam vidla, ka eden v zadnjoj štalici rokau goradrži. Vejndrik so zatok dun nej taši štrban-clindje, kak sam si brodila, vej do pa eštje spitavali tö. Gda sam ga pitala, ka bi rad zvedo, vejte, ka me je pito? Gde je tü WČ, ka prej njema trbej na tavö titi! Če se Zdaj neba ne opre?! Te sam vidla, ka je školnika, steri je z njimi pa tak čüjem, ka ranč vsi ne gučijo slovenski, ka je med njimi dosta taši mlajšov, steri so pribejžali v Slovenijo. Dobro, dobro, vej sam pa nej čemerna, dapa svojo sam si zatok mislila. Zakoj te takšo mladino trbej po cerkvaj pa muzejaj vlačiti, če tau, njé sploj ne brigade naj je pelajo samo v fabriko, gde avtone redi jo, tisto jegvüšno böle’za-nima. Zatok, ka sta mlajše cirkev pa muzeum nej trno brigala, smo prva zgutauvili, kak smo planirali. Te smo je pa malo Trinajsti razpistili po Varaša. Dež se je eštje itak lejvo, dapa vrag si z njim, tau vöro, vöro pa pau eštje nikak vözdržim, Zdaj že vejndrik nika lagovej-šene pride, pače je rejsan 13. Gda sam za kakšne dobre pau vöre išla tanazaj po mlajše, ka mo je pelala k fabriki, pa se tam zamanimo z drugo skupino, mi je šoför avtobusa že od daleč kričo: »Če vas jé Baug dau, idte dola na plac, ka so policaj! tam pa ne pistijo naše mlajše.« Na, sam si mislila, rejsan nam je samo eštje policija falila! Gda sam tadola prišla, sam vidla, ka tej moji podje, steri so ovak veltje lampe meli, kak premo-čeni, premraženi vrabli sto-djijo v ednom kauti pa pune lače majo. Ka se je zgudilo? - sam pitala edenoga od školnikov, stera sta z njimi bila. Un prej ne vej, dapa tü ena bautošica pravi, ka so mlajši prej nikše aukule pobudnik Dapa policaji so do tejgamau eštje edne aukule nej najšli pri pojbaj. Zakoj je prej te tü držijo, Zakoj je ne pistijo? Te drugi školnik ma je včasin pravo, naj se gora ne djemlé’pri njij, ka tak vej kak-šni so, ka vse si privauščijo doma tö. On bi prej za ednoga nej rokau v ogenj djau. Dapa te prvi je samo mmjavo, mr-njavo, tak dugo dučas so nej gnauk ene aukule naprej prišle, gnauk drüdje... pa tak tadala. Te se je pa na mlajše znoso pa se je drau z njimi, naj vöpovejo, steri so bili. Tak vejte, ka so mlajši nej priznali. Kriča völka bila, dež se je lejvo, kaulak nas je vsigdar več lüstva stalo... Nej Zaman, kaje 13. bijo. Stvar smo zatok nikak rejšili, največ aukul je tak naprej prišlo, za drüdje so mlajši pejnaze vtjüpličili pa škodo plačali. Rejsan so jo plačali? Sto pa plača moralno škodo? Gda smo vö s plača šli, sam čüla, ka je Šef (főnök) pravo svojim, ka naj prej poton toga bola skrb majo Slovence, ka kradnejo. Te pa zatok meni tö zavrelo pa sam se nazaj obrnila pa naglas, ka naj drüdji tö čüjejo, prala: »Zatok, ka so eni drgaunardje kradnili, nej trbej misliti, ka vsi Slovenci kradnejo.« Te ma je zatok sapa stanila, pa brž nazaj potegno pa mi je začno tumačiti, če bi dja vejdla, kelko bogati Avstrija^ pa Nemcov kradne naplaci... Dapa dajte valati, kame je s tejm nika nej potraušto. Dež se je tadala lejvo, kak če bi oblaki tö bole črni pa čemerasti bili... Bijo je 13.marciuš. M. Sukič Tau se je Zgodilo tistoga ipa, gda so po naši vasnicaj eške fejst gazdüvali. Vsakša pavar-ska držina je mejla najmenje dvej krave, bile so takše familije tö, stere so mele od šest do deset krav. Konjov so samo v našoj maloj vesi, v Rit-karovcaj več držali kak gnes-den na Gorenjom Seniki, na Dolenjom Seniki pa v Saka-lovcaj vsevküper. Na Gorenjom Seniki je živo mladi pojep, naj ma bau menja Ivan. Živo je na Greben-ščeki z materjo pa sestrami. Njegvi oče je rano mrau, tak je s svojimi 14. lejtami grato hišni gospodar. V gazdiji je vsakšo moško delo mogo obredili. Mati so se ma zavüpali pa so bili ponosni (büszke) na njega. Tak je prišlo, ka je eden den mogo titi koš kipüvat v Ritkarovec. Tau za njega nej žmetno bilau, zatok ka je sploj dobro pozno paut prejk velke gauške od Grebenščka do Verice. Z gorenjeseničkim! velkimi pojbi je dostakrat ojdo na Verice, ka so tej skakali za veriškimi deklami. Dobro je pozno veriško lüstvo pa graničare tö, steri so tistoga ipa stražili granico. Na, če so rejsan našoga Ivana graničari dobro poznali, je zatok vsigdar mogo pravico (izkaznico) pri sebi meti, ka je kontrola sigurna bila. Na, tak je te prišo den, gda se je napauto v Ritkarovec koš kipüvat. Graničari so ga stavili, ga prosili dokumente. Dokumenti so vredi bili, dapa kama dé, so ga spitavali. Prej v Ritkarovec kTrejberni. Graničari so nikak nej steli razmeti, kakšo delo ma takšen mladi pojep cejlak vcüj pri granici. (Trejberni ram je bijo cejlak na granici.) Vej mo pa koš kipüvo, je pravo. Kakšen koš? Vejpa Trej- berni nejmajo birke! (Koš Vogrski pomejni oven). Nej bir-ko, liki koš, pravi Ivan. Vej, gda mo ga domau pelo, te vidli, kakšen je koš. Išo je k Trejberni, z Mickov se brž pogaudo, vejndrik je Mic-ki simpatičen bijo. Te pa brž domau leto, naj leko koš eške tisti den domau odpela. Krave je vprego v kaule pa prejk po lasej išo tanazaj po koš. Koš so na kaule djali pa se je obrno prauti daumi. Že naprej si je pravico pa dokumente naleko, če do ga graničari prosili. Dapa Vogrski podje so ga nej papire prosili, samo so ga spitavali, gde Zdaj te koš ma. Pa ne vidite, ka ga na kaulaj mam? - je pravo. Podje so gledali pa so iskati koša (ovna) v koši. Dapa ka v koši nika nej bilau, so si mislili, kaje te voz-grivi za norce ma. Te so ma pa samo z rokauv pokazali, naj de tadala. Ranč velki sodački pes, nemški ovčar je nej zmr-njavo za njim, bole je z repom na gausti migo, kak če bi se on tö smejau. Joška Zrim Porabje, 5. aprila 2001 11 To sem jaz sem se rodila, je teta moje mamice rekla, da sem najlepši novorojenček na svetu. Ime mi je dala mamica, priimek pa sem dobila od očeta. Tako se pišem Rita Gredlič. Rodila sem se 6:maja 1987 v Kormendu. Živim blizu Monoštra, v Sakalovcih. Obiskujem Osnovno šolo Istvana Szechenyija v Monoštru, kamor se peljem vsak dan z avtobusom. Prej, ko sem še hodila v otroški vrtec, prvi, drugi in tretji razred, je bilo lažje, saj sem ostalavrojstnivasi. Sicer pa je to tudi dobro, da se učim v Monoštru, kajti spoznala sem veliko ljudi in imam velik prijateljski krog. Hodim v 8. razred in se pridno učim. Rada imam književnost, telovadbo, zgodovino in slovenski jezik. Po narodnosti sem Slovenka. Moja mama Ana in oče sta tudi Slovenca. Imam sestro. Ber-nadett in brata Andraža, oba se učita slovenščino. Za vsakega človeka je njegov videz zelo pomemben. Sama sem s svojim kar zadovoljna. Včasih se ogledujem v zrcalu. Morda bi bila lahko kakšna stvar malo drugačna. Lahko bi imela manjši nos. Lasje bi bili morda lahko nekoliko daljši, mogoče kodrasti. Tudi to bi mi dalo drugačen videz. Kakšna sem pa v resnici? Imam modre oči in temne lase. Sem višje postave in vitka. Upam, da se bom trudila, da taka tudi ostanem. V meni je veliko ljubezni. Zelo rada pomagam vsem, ki to rabijo. Razumevajoča in potrpežljiva sem, razen če vstanem z »levo nogo«. Takrat sem nevzdržna, osorna, zlovoljna. Moj največji problem je, da imam zelo malo samozaupanja. Upam, da bom počasi to las- tnost premagala. To bi bilo res odlično, ker me velikokrat ovira pri tem, da dosežem svoj cilj. Že veliko sem govorila o svojih lastnostih. Kaj pa je z mojim konjičkom? Prostega časa imam bolj malo. Takrat rada gledam televizijo in poslušam glasbo. Z veseljem poslušam Eiffel 65, V-tech. Za branje mi ostane malo časa, kljub temu berem romane in pesmi. Trudim se, da tu in tam preberem tudi kakšno slovensko knjigo. V počitnicah je vse drugače. Velikokrat kolesarim, igram nogomet in grem s prijatelji na izlete. Kdaj pa kdaj greva s prijateljico v kino, če je kakšen film za naju. Pozimi sem najraje doma na toplem. Ko pa je velik sneg in dobro drsi, še grem sankat. Ker smo doma trije otroci, ima mamica veliko dela. Zato ji poskušam čim več pomagati v gospodinjstvu. Med tednom Vsak dan poteka enako: zjutraj ob 6. vstanem, pospravim posteljo, zajtrkujem in se peljem v šolo. Tam me hočejo naučiti veliko vsega, v glavnem uspešno, včasih pa ne. Največkrat sem ob dveh doma. Takrat imam kosilo, potem pa me spet čakajo dolžnosti. Pripravljam se za naslednji šolski dan. Za sprostitev gledam televizijo, poslušam glasbo ali se grem sprehajat. Zvečer večerjam z družino, takrat se pogovarjamo in potem se še učim, če nisem končala popoldne. Konec tedna dolgo spim, veliko počivam, pomagam mamici in delam vse to, za kar nisem imela časa med tednom. Včasih gremo na izlet z družino ali pa obiščemo sorodnike. Zdaj pa že veliko razmišljam o tem, kaj bom delala, ko bom končala osnovno šolo. Zelo težko se je odločiti. Rita Gredlič OŠ Istvana Szechenyija Monošter V trgovini Velikokrat gremo v trgovino. Največkrat hodijo kupovat mlade deklice, ampak fantje in starejši tudi hodijo v trgovine. Trgovine več vrst gestejo: mesnica, pekama, cvetličarna, ribarnica, urama-zlatarna, trgovina s čevlji, papirnica, sad-je-zelenjava, veleblagovnica, drogerija, darila, živila, trgovina z oblekami, optika, lekarna, mlekarna. V trgovini gestejo trgovci, ka morajo postreči ljudi. V mesnici lahko kupujemo svinjsko in goveje meso. V pekarni gestejo: kruh, kifeljčke in žemlje. V papirnici lahko kupujemo pere, svinčnike, radirke, barvne svinčnike, papirje, ravnile, peresnice. V trgovini s sadjem grozge, ja-bolke, banane, slive, češnje, hruške, pomaranče, maline, borovnice, kostanje, oreh, mak, ribez, jagode, višnje, ananasi, lubenice, kivi, mandarine, breskev,. marulLce gestejo. V zelenjavi gestejo: peteršilj, korenček, solata, blitva, špinača, grah, fižol, paradižnik, paprika, kumare, zelje, krompir, čebula, češnjek, cvetača, brokoli. V trgovini z oblekami lahko kupujemo srajce, nogavice, hlače, puloverje, bluze, krile, plašče, suknjiče, kape, šale, rokavice. V urarni-zlatar-ni prodajajo ure, prstanke, zapestnice, uhane. Jaz tudi hodim v trgovino in kupujem: mleko, kruh, moko, sladkor, jabolke, pomaranče, pero. Ko pridem v trgovino, rečem: - Dober dan! - Dober dan! Kaj želite? (Ka prosite?) - En liter mleka, eno kilo moke, dve kili jabolk, eno pero, toliko. - Še kaj? (Drugo netreba?) -Hvala, ne. - To bo šeststo forintov. - Hvala, nasvidanje! Rada hodim v trgovino. Magdalena Krajczar Srednja strokovna šola Bela III. Monošter Trgovska smer Vsak dan hodim v trgovino. Najraje hodim kupovat na Gornjem Seniku, ker so prodajalke iz naše vasi. So zelo prijazne in govorimo v Dan žena Iz zgodovine vemo, da so žene vedno veliko žrtvovale za družine, pozneje tudi za države. Zato so lahko nastali naslednji pregovori: Žena podpira pri hiši tri vogale in še četrtega možu pomaga, Hiša ne stoji na zemlji, ampak na ženi. Ko so se pa žene začele šolati, so spoznale, da ni nujno, da bi živele »podjarmljene«, da bi jih izkoriščali, zato so se začele boriti proti razmeram, v katerih so živele. To se je začelo v drugi polovici 19- stoletja oz. na začetku 20. stoletja. Voditeljska osebnost ženskega gibanja je bila Clara Zetkin, nemška politična oseba. Ona je predlagala vsakoletno praznovanje mednarodnega dneva žena (1910). To se je razširilo po svetu, tako tudi pri nas. Res je, da se je s spremembo režima malo pozabilo na ta praznik, a ne dokončno. Priča tega je, da tudi v naši okolici praznujejo dan žena. Tudi letos sem dobila mnogo rož in sladkarij. 11. marca so organizirali za žene proslavo v Lipi, kamor so povabili tudi mene. Zelo sem se veselila, ker se še nisem udeležila takšne prireditve. Na prireditev sem šla s prijateljico. Začela se je ob 16. uri, nastopili so moški kvartet iz Martinja in tamburaši s Cankove. Potem je bila otvoritev grafične razstave z naslovom »Črte in Porabje, 5. aprila 2001 našem maternem slovenskem jeziku. Ko pridem v trgovino, najprej pozdravim. Pogiedam si ponudbo, ker je dostakrat akcija in se dosti kaj dobi po znižanih cenah. Kupim za družino kruh, mlejko, sir, kefir, narezano salamo, za kosilo enega pi-ceka, kapučino, jogurt, kislo smetano, skuto, maslo, marmelado, med, parauti, stegna, grah, fižol, puro, čaj, brisačo, namizni prt, šampon, milo. Zdaj kupim zelenjavo: malo solate, peteršilj, korenček, čebulo, grah, fižol, paradižnik, papriko, kumare, krompir. Pa še sadje: jabolka, banane, slive, češnje, hruške, pomaranče, maline in še kaj. Še enkrat si premislim, če sam kupila vse. Potem plačam, se poslovim in grem domov. Ildiko Glavanovič Srednja strokovna šola Bela III. Monošter Trgovska smer črke«. Bilo je zelo zanimivo. Po prireditvi so nas pogostili v restavraciji. Zelo dobro sem se počutila in mislim, to je lepa stvar, da vsako leto nazdravijo ženskam. Anita Vajda Gimnazija Monošter Žrtev tudi za nas 21. marca smo sé zbrali na pokopališču v Monoštru, da sé spomnimo junaka, drugega komandirja Prekmurske par-tizanske čete, Alójza Škerjanca-Mirka, ki je svoje mlado življenje daroval za svobodo. Partizani so bili borci narodnoosvobodilne vojske, ki se je od julija 1941 do maja 1945 borila za osvoboditev države. Prostovoljni vojaki - kmečki in delavski fantje in dekleta, možje in žene - so postali partizani in partizanke, borci za svobodo in pravico. Lovske puške so se spremenile v pravo partizansko orožje. Nato so si partizani priborih v spopadih z do zob oboroženim sovražnikom prave puške in mitraljeze, naboje, ročne bombe in drugo orožje. Ustanovili so partizanske čete, brigade in bataljone, korpuse in divizije. Osvobajali so svojo zemljo, dokler niso premagali in pregnali sovražnikov, in v štiriletnem krvavem boju osvobodili domovino. Taka četa je prišla tudi v Porabje leta 1945. V boju na Verici je padel komandant Alojz Skerjanc-Mirko, mladi partizan. Mirko se je rodil 8. julija 1923. leta v vasi Ribče pri Litiji. Kot zelo mlad fant se je priključil borcem za svobodo. V svojem 22. letu starosti je bil že prekaljen borec, zato so mu zaupali odgovorne naloge. Pokopali so ga v Monoštru. Reka Hirndk Gimnazija Monošter Mlin Etognauk je-Pištak v Varaš üšo pa sé je tam malo šeto. Kak pride blüzi gimnazije, vidi, ka tam pred zidinov stoji eden pojep. Pištak ga Zdaj etak pita: »No, pojep, ka je ta hiša?« Pojep pa: »Gospaud, tau je eden mlin.« Pištak pa etak: »Tak sam si sam tü mislo, čeže Vidim so-mara (osla) pred njim.« . Gnesden Mali Gustek etognauk not prileti v ram pa etak krči svojmi oči: »Oča! Tam vanej lepau spejva eden srmak pa prosi, da bi njemi pomagali.« Gusteka Oča pa: »Povej tomi srmáki, da ne vejm spejvati.« Dva brata Peter je emo ednoga soma-ra. Somar ma je gnauk samo više prišo. Eden den ga je v Varaš gnau na senje. Kak ga žene, somar gnauk samo začne hrzati. Prauto pa dva šrajfa deta pa si šketa iz našoga Petra norca delati. Etak ma pravla: »No, pavar, čüješ ka te tvoj somar zove?« Krhka jabolčna pita/Prki djapkovi pite/Omlós almáspite 50 dkg mele, 25 dkg margarine, 8 dkg cukra, 1 žlico soda bikarbone, 4 djajca 2 žlici rama, pau /imone, 1/2 kg djabok, mlejko, prezli (drobtine) Žučake od djajec, pau limoninoga soka pa zribanoga lüpinja omejsimo z drügimi sestavinami. (Sodabikarbono vcukranom toplom mlejki segrejemo.) Omejseno testau na dva kraja vzememo. Vekši tau razvalekamo, v vönamazano tepšo dejemo. Tak, ka na steniaj tö bau testau. Namažemo z djapkami, štere smo že naprej pripravili. Pau kile djabok s cukrom zdinstamo sploj do mekoga. Dobro zgraužamo, aj edna ne ostane cejla. Na testau v tepšini prezli (drobtine) strausiti, na tau pa mrzla zdinstana djapka. Menši tau testá razvalamo in na djapka dejemo. Vrkar z vilicami spikamo, z djajcom namažemo. Mrzlo gorzrejžemo. Dober tek! Hilda Čabai ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1, p.p. 77, tel.: 94/380-767 e-rnail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062. Tisk: SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.