20. številka.
Izdanje za sredo 17. februvarija 1897.
(v Trata, t tor*k sTtier da« 16 februvarU« 1897.)
Tečaj XXII.
Ukaja P« trikrat m todoa y tastih is-'iujik tovkth, 6atrtklh in sobotah. Zjatraaje iidaa.j«' is* ha.ja ob S. uri zjutraj, Teitrie pa ot> 7. ari ratar. — Oboja« lsiaaj« stane : fft JdtiBNM . f. 1.—, Isvra Avstrije f. 1.5« M tU BMM . . , I.— • . . 4. >0 (S pol liti	. , , ».-
u tu lat* . . . 13.— ■ ■ . II.—
Ksrslslas Js plaesvatl ssprsj sa sarsibe
»psi prllsžsns aarsialns sa aprava as •zlra.
Posaaičse itavilko ao dobivajo t j. dajalnieah tobaka V IvnMt po 3 izven Trsta po 4 dtć.
Oglasi M raiana p« tarifa ▼ potita; sa naslove s dobellasi trkam! se plačajo prostor, ksUkor obsoga navadnih vrstic. Poslana, osmrtnica in javno sahvala, do« na*i oglasi itd. aa rsianajo po pogodbi.
Tai dopiai naj as pošiljajo arodniitva slioa Caaorma it. IS. Vsako pianao mirs biti frankovano, ker nefrankovaaa ne torojsneje. Rokopiai ao no vraiajs.
MM*tono, reklamacije in oglasa spre
j«ma Itpruvniitvo ulioa Moiino pio-•olo Sit. 3, II. nadat. Naroiniao in oglas« js plaisvsti loao Trat. Odprte reklama cije «o proate poitnine.
Gl
il
I i t i č n • g a rfpaitva mm Ppimtraktt
,r MMhmn )• MOO"
Volilci IV. volilnega razreda!
Dne 17. t. m. prično volitve v občinski zastop tržaški. Prvi ste poklicani Vi, volilci IV. razreda, da z glasovnico v roki izjavite svoje menenje.
V tem razredu imamo tudi mi Slovenci veliko število volilcev. To dejstvo treba dokazati na dan volitve. Dasi ob obstoječih razmerah ni mogoče, da bi zmagali se svojimi kanditati, vendar je naša dolžnost dokazati, da smo tu, da se krepimo in da napredujemo. To je bil pred 3 leti jedini razlog, da smo vprvič nastopili samostojno.
Naši nasprotniki stopajo v volilno borbo z geslom: saniovladje italijanstva v Trstu; Vaš glas pa bodi živ protest zoper to neutemeljeno in nezakonito zahtevo. Na njih izzivanje bodi Vaš odgovor : tudi Slovenec je v Trstu doma!
inoi ! Na Vaših glasovnicah naj bodo zapisani:
odvetniški kandidat.
cvetličar.
odvetnik.
obrtnik.
urednik.
trgovec
Abram dr. Josip, Gherdol Anton pok. Lovra, Gregorin Dr. Gustav Kalan Andrej Mandic Mate,
Perhauz Jakob pok. Martina, Pretner dr. Mate Rybar Dr. Otokar,
Serasin Luka j posestnik. Sitko (Žitko) Fran, posestnik.
Zottig (Cotič) Makso
Hervatin Miha pok. Gregorija posestnik.
odvetnik.
odvetnik.
urednik
Volitev se bode vršila od 8. ure zjutraj do 4. popoludne. Kdor ni dobil glasovnice in volilne legitimacije, naj se potrudi na magistrat dne 16. t. m. (danes) od 9. ure do 2. popoludne. — Imena je natanjčno napisati kakor so tiskana gori.
99
£6
15
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
KOMAM.
— Traacsaki spisal AlphoiSS Dsudst, preložil Al. B. —
Vse to jo je vzrujalo in plaiilo. Soaobno pa jej je bližina tvornice delala še občatljiveje loženje od Georgcsa. Če človek pomisli, da bi ga malo glasneji klic mogel doseči ter ga nagniti, da se ozre za njo! da ju loči samo jeden zid! A vendar sta bila ta hip tako daleč na razen 1
Ali se še spominjaš tistega žalostnega zimskega večera, malička Chčbaova, ko je vrli Risler z žarečim obrazom stopil v stanovanje t\oi»h roditeljev ter zaklical: „Velike novice !• P V istini, velike novice I Georges Fromont mu je bil ravnokar razodel, da se, izpolnjevaje poslednjo voljo svojega strijca, oženi se svojo sestričino, in ker tovarn« ne more sam voditi, da je sklenil, njega — Ris-
lerja — vzeti za svojega družnika. Kupčija se ima torej ed.<lrj vršiti pod tvrdko: Fromont mlajši & Risler starši.
K*ko si vendar počela, da si ostala pri zavesti, malička Clišbeova, ko si čula, da ti tvornica uide, da druga zasede tvoje mesto?,.. Kako Žalosten večerGospa Chdbeova je nekaj krpala, gospod Chibe ju pri ognju sušil svojo obleko, zrno-čeno od dežja na dolgi poti. 0 ta siromašni, žalostni, dolgočaani dom ! Svetilnica je slabo gorela, naglo jioužita večerja ie bila pustila v sobi duh jedi siromakov, a ta Risler je govoril od veselja pijan, ogreval se, delal načrte!
Vse to ti je stiskalo srce ter ti izdajstvo kazalo še grše. ko si bogastvo, plazeče se že v tvojo iztegnjeno roko, primerjala s to nizko vsakdanjostjo, v kateri si bila obsojena živeti ..
Lotila se je je vsled tega ozbiljna bolezen in dolsra.
Kadar so stekla v oknib, pretresovaua od
kakega ropota, znžveiketala za zastori, je mislila vselej revica na svojem ležiščn, da doli aa cesti drdrajo mimo poročni vozovi Georgen Fromont«, in pričel jo jo lomiti nedoumen, brezglasen, nervozen krč, kakor da jo ima mrzlica od togote.
Slednjič je Čas, mladostna moč, skrb materina in pred vsem postrežba Dčsireje, ki je sedaj ve« dela, koliko jej je žrtvovala, bolezen sicer premagala, a Sidonija je ostala če dolgo sila slaba, smrtno žalostna in podvržena nervoznemu krčevitemu plakanju.
Včasih jej je prišlo na misel, da bi ostavila Pariz in potovala. Drugikrat je hotela iti v samostan. Vsi so bili v skrbi zanjo, iskali so vzroka temu Čuduemu razpoloženju, ki je bilo še bolj strašeče nego li bolezen. Kar je nenadoma materi svoji odkrila tajni povod svoji otožnosti.
Ljubila je Risleija staršega... Tega se ni tipala nikoli povedati, a le njega je vedno ljubila, ne pa Frana.	(Piide se.)
Volilci II. okraja!
Veleč. g. župnik K r a o « (i, v>pr*it^a3i kandidaturo za V** II. okii ko!iča;.ski, jo pisal rnz.^czno pismo fclrodema „pri 1 ivcu* in v Rocola, v katnrin	m«»<i drugim :
„Sjiu tubi da volilci poznajo nekoliko moje političnu n.iiiljeujf, i»o I.aterein bi se ravnal v sla* Čnju izvoli'v . — Ja/ itu<ni;u, aa smo vsi, ki srao prijeti v ob ino tržaško, pd a kopr« vni, bi rektl enakopravni udje jeilnr in i^te družine. Ka^or v dobi o urejeni družini gmpodar po pravici, to je po lesničn! zmožnosti aduv razdeljuje dela in opravila, ,s I.^t. rimi s^ *kibi /a blagur vse družine, in vsakemu ndu po ujeg«vi pogi ni potrebi poskrbljuje za vse, kar potrebuje, da zamore vspešno vršiti svoje opravilo — tako bi moral ■ as »lavni magistrat, kakor izroljen gospodar vse občine, skrbeti za vs« oddelke te velike družine, in sicer, da kolikor je v njegovi meči priskrbi jaje in povspešuje sredstva, ki so posamičnim stanom iu krajem potrebna za obstanek in n»predek, Torej vsega tistega, kar se poskrbi bogatinom, stanujo-čim na ,Corsu", ne zahtevamo za okolico, pač pa moramo zahtevati to, kar je okoličanom potrebno za njih razvoj in napredek.— Torej v materijalne« oziru dobre ceste, zdrave vode, primerne razsvetljave, povspeševatija kmetijskih družb, zakona za varstvo poljskih pridelkov in sploh imetka, itd., — v duševnem oziru moramo zahievati, kar je potrebno za izobrazbo mladine: Sol, kjer ni zadostnih, in sicor takih Sol, ki bi po pedagogičnih pravilih res zmožue bile izobraževati, torej narednih šol, in ker je za moralnost ljudstva povsem potrebna verska izobrazba, ki na to deluje, da je človek pravičen sebi, pravičen svoji družini, pravičen svojim sosedom, torej koristen ud človeškega društva, ima skupni gospodar (magistrat) tudi skrb da pomnoži cerkve, kjer se je pomuožile ljudstvo, ki si samo ne more postaviti cerkve (Primerjamo cerkev sv. Vincenca.)
Zastrau narodnosti rečem s kratko besedo, kakor so rekli nas presvitli škof v prvem svojem pastirskem lista: Vsakdo naj ljubi in goji svoj materini jezik, m spoštuje naj jezik druzih sode-želanov; zalo naj slavni magistrat, kakor gospodar občine tržaške, v kateri živi in ima tudi bremena za občino mnogo Slovencev, s svojimi na-redbami in odloki pokaže dejanski, da priznava naš larod enakopravnim z italijanskim.
V to, da se morejo zmagovati občinski stro-ški, donašati morajo vsi občani občinske doklade in sicer tako, da manje plačuje, kateri manje premore, ki pa več premore, naj tudi več plačuje. Torej ne tako, da bi se na nekatere kraje, ali stvari nakladalo čezmerno, drugim pa odlašalo. Vsakdo naj nosi breme njemu primerno, nikakor pa ne prevelike doklade, ali cel6 za eno in iste stvar dve dokladi.
S kratko besedo — pri razdeljevanju bremen, ki jih morajo nositi občinarji za občino, naj se ravna po pravi krščaiski pravici, a ne po frama-zonsko-liberalnem načeln, ki pravi: kdor je moč-neji, naj tlači druge. Moje prepričanje j«, da kr-ščaiska pravičnost ni zapevedana le poiamičnikem za ravnanje z drugimi posamičiiki, ampak tadi za občine, in sploh za javio življonje is vso politiko. — Krivica je greh, če se stori enemn človekn ; če se pa stori mnogim ljudem ali celemu okraju, je pomnožen greh, ki so prej ali alej gotovo kaznuje.
Poreče se mi, da te stvari se razumevajo same po sebi, ker vse to mora nastojati vsaki pošteno misleči človek. Da, res je, vendar moram povdariti eno žalostno stran pri tem programu, namreč, da je vsek teh potrebnih in nam všečnih stvari težavne pridobiti pri razmerah, ki so zdaj v Trstu. — To je najslabša stran moje kandidature I
Zagotovilo spoštovanja in srčni pozdrav zbraiim volileem !*
♦ * *
Volilei II. okraja ! To je poštena beseda poštenega moža — beseda duhovnika po božji velji. Prav ima Vas kandidat II. okraja; v krščanski pravičnosti je jedina naša r e š i t e v I
PolitiAke vesti.
v TRSTU, <1re 16 febrnmrj* 1897.
Nekoliko računa o volitvi za V. kurijo v Istri. Mi smo si napravili nekolike računa o šanuah, ki jih ima naša stranka za volitev v V. k uri ji v Istri. Za podlago svojemu računu smo pi vz^li narodnostno razmerje in pa druge razmere, v kolikor so iste znane nam. Imenu kraja smo dostavili štev volilnih mož. kolikor se jih nadejamo za n.išo strako. V oklepu pa smo dostavili dan, k daj s* bode viših volitev v dotičnein kraju, v kolikor so nam do*vi znani. Nadejati se je torej zmage v nastopnih krajih :
Veliki Lošinj 5 (15[2), Sušak 3 (20[2), Unije 1 (22|2), Osor 4 (24|2), Beli 2 (19[2), Belej 3 (26|2), Dubasnica 6 (24|2), Punat B (16[2), Baška 8 (18[2), Vrbnik B (20[2), Di.brinj 7 (22i2), Omišalj 4 (24,2), Tinjan 7 (26|2), Boljun 7 (26[2), Žminj 9 (26|2), Sv. Nedelja 7 (23|2), Trviž 6 (24j2), Gračišče iu Gologorica 12 (26(2), Pazin 12 (26[2), Jelšane 8 (18 in 19|2), Materija 11 (18 in 19[2), Kastav 13 (18|2), Matulje 6 (19t2), Sv. Matej 10 (20|2), Klaua 4 (22|2), Voloako B (23|2), Moščenice 6 (25 in 26[2), Mune 4 (2B[2^, Hrušica 4 (2B[2), Podgrad 4 (26[2), Pregarje 2 (26[2), San-vinčenti 6, Barban 8, Vodnjan 6, Meduliu 6, S. Polikarpo B, Lazaret 2, Dolina 1B, Dekani 12, Pomjan 7 (22 in 24j2), Ptavje 4, Buzet 25, Korte 2, Kaštelir 2, Vrsar 3, Poreč 10, Višnjan 3, Mote v uu 6, Oprtalj 4.
Na teh krajih računamo torej na zmago. In po tem računu bi mi imeli 316 volilnih mož. Vseh volilnih mož za V. kurijo v Istri je 617, torej bi znašala naša večina po tem računu 16 glasov. Toda s tem še ni rečeno, da ne bi bilo možno pridobiti še drugih krajev u. pr. Krk-Vrh 4, Čepic (Piomin) 6, Koč 6. Veprinac 4, Lovran 6, Pomjan 6, itd. itd.
Iz teh številk je razvidno, da stvari ne stoje tako slabo za nas. Tem nujneja dolžnost je rodoljubom, da napnejo vse svoje moči in sile v to, da zmagamo povsodi, kjer le možno zmagati. Sedaj je pravi čas, da dokažemo nasprotnikom in vladi, da večina v Istri je naša! Ako se nam posreči ta dokaz, pribojevali smo najsijajnejo moralno in narodno zmago 1
Dižavnozborske volitve. Srečen začetek t Volitve volilnih mož za V. kurijo v Istri so se že začele iu že sedaj nam je zabeležiti znamenito zmago ; znamenito ne le zato, ker je prva zmaga v tem volilnem boju, ampak tudi prva v dotični občiui: v Velikem Lošinju je izvoljenih 5 naših volilnih mož! Živeli zavedni volilci, živeli njih voditelji.
Minole nedelje je bil javen shod v Baderni, sklican po g. dru. Matku L agi nji. Shoda seje udeležilo do 600 mož.
V italijauskom taboru Istre še ni doseženo sporazumljenje glede kandidata za V. kurijo. Politično društvo italijansko je sicer določilo dosedanjega poslanca dia. Bartolija, toda zdi se, da ta kandidatura naleta na nasprotstva med delavskimi razredi, zlasti pa v Pulji. Tako posnemljemo iz poročila o nekem shodu, ki se je vršil v Pulju. Župau Rizzi je toplo priporočal kandidaturo Bar-tolijevo in še posebno s tem, da Pulj postane skoro glavno mesto v deželi in že zato da treba, da dobi italijanskonarodnega zastopnika. — Oprostite g. dr. Rizzi: lepi ste, ali z gospo logiko si nista dobra soseda Ako bi bili le količkaj v dobrih oduošajih z logiko, ne bi trdili, da Pulj mora dobiti italijanskonarodnega zastopnika zato, ker postane glavno mesto po ogromni večini s 1 o-vauske dežele! Kaj mislite, a ? !
Do proglašenja kandidature ni prišlo, ker se niso sporazumeli.
Ha Kranjskem se kar zaporedoma vrše volitve volilnih mož za prejšnjo skupino iu za pete karijo. Borba je huda na vsej črti. Vspehov v posamičnih krajih ne moremo beležiti, ker nam tega ue dopušča prostor. Seveda poroča „Narod", o volitvah, ki so spadle ugodno za njegovo stranko, .Slovenec* pa beleži najraje one vspehe, ki so ugodni konservativcem.
Tako poroča .Narod", da je narodna strauka zmagala v Hotoderšici, v G*doviču iu v Metliki ; „Slovenec* pa poroča o zmagi njegove strauke v Črnem vrhu. Cnrknici, Studencu itd.
Iz Ljubljane nam pišejo: Volilno giba nje je tukaj iu na deželi v uajživahaejšem tira. 4.
marea bodo v Ljubljani volitve (59) volilnih raoi za V. kurijo, in sicer v vseh šestih mestnih okrajih ter trinajstih sekcijah. Splošna volilna sknpina šteje v Ljubljani 6600 volilcev, mestna skupina 2045 volilcev. — Agitacija je v obeh narodnih strankah kaj živahna, toda mej tem ko je delovanje narodne stranke po deželi odvee brezbrižno (gospoda izvrševalnega odbora se pač premalo briga za dotiko s prostim narodom, zato so tudi uspehi tako slabi!) — je pa tem agilneja nasprotna stranka. Seveda se rabijo tudi sredstva, katerih pošten rodoljub ne more biti vesel. —nj—.
Dogodki na Kreti. Uporniki na Kreti so pričeli dne 14. t. m. oblegovati Kanejo ter streljati iz topov v mesto. Turki so odgovarjali streljanjem in tu pa tam skušali so vreči oblegovalce. Spopadi so bili krvavi. Konzuli evropskih držav so pobegnili na vojne ladije, guburner Berovič-paša pa je odstopil in se vkrcal na Lloydov parnik, namenjen v Trst ter se izkrcal v Kalafati.
Iz Aten je doilo poročilo, da je minister za zunanje stvari odgovoril na svarjenja od strani poslanikov velesil, da se grlka vlada zaveda popolnoma svojega položaja in da se ne obotavlja niti jeden trenotek, prevzeti vso odgovornost za to, kar se utegne dogoditi.
Sinoči pa so došle velevažne vesti s Krete. Glasom istih so vsprejeli zastopniki velesil predlog Salisburjja, ter včeraj popoludne zasedle Kanejo, Heraklejon in Retimo, prevzemni nase odgovornost za mir in red. Prebivalstvo je baje jako zadovoljno s tem korakom.
A tudi grške vojaške čete, ki so bile vkrcane v grških vojuih ladijah, izkrcale so se blizu Kaneje. O tem izkrcauju porčajo iz Pariza, da ve je 1500 grških vojakov izkrcalo na vstečnem obrežju, v tem ko so bila brodovja velesil ob severnem obrežju Krete.
Iz Pulja poročajo, da je oklopnica „Kron* prinzessin Er/.her/.ogin Stephanie", ki je bila doslej v prvi rezervi, dobila, nalog, pripraviti se na odhod na Kreto. S to oklopnico odplovijo zajedno tri ladije torpedovke in dve ladiji za lov na torpede. Pred Kreto se ta esleadra pridruži že tam uahajajočima se oklopnicama „Maria The-resia* in pa „Sobenico*.
Različne vesti«
Občinske volitve. Slednjič vendar, ali kasno — najbrže prekasuo l Včeraj se je sešel volilni odbor „konservativne" stranke v veliki borzni dvorani in danes čitamo že volilui proglas te stranke iu imena dvanajsetorice kandidatov za III. razred. Po takem so gospoda brez boja prepustili nasprotnikom četrti razred.
Volilni oklic konservativcev je sestavljen po stari šabloai. Govori o ekstremnih strankah, ki kale mirni razvoj; o potrebi, da se združijo vsi življi reda; o tisti civilizaciji, na katero so ponosni itd. itd. Pravic slovanskih prebivalcev niti ne omenja, samonajeduem mestu se spominja tako inimogredi, da ni smeti pozabiti dolžnosti do manj-ši». Je že tako, da se gospoda ne morejo pov-speti do jasnega, zares avstrijskega programa, programa, ki bi mogel združiti okolo sebe vse lojalne življe brez razlike narodnosti. In to bi bilo potrebno. Čudimo se le, da gespodo niso še izučile tolike zares žalostne skušnje iu da še danes niso na jasne u< glede tega, koliko zmorejo tržaški konservativci brez sodelovanja Slovanov. Oni hot6 sedeti vedno na dveh stoleh, ki pa stojita tako daleč jeden od drugega. Na jedni strani razvijajo ponosno zastavo avstrijstva ia na drugi strani delajo poklone struji v mestu tržaškem, ki ne dela pokloaov tej zastavi. Je-li čudo potem, da gospoda sode na tleh med dvema stoloma, in če se že ke-daj pa kedaj spuščajo v tek, tedaj drvi od poraza do poraza. In tako bode tudi v bodoče, dokler se ne ustanovi v Trstu stranka, konservativna v plemenitem ztuislu, ki bode jasno vedela, kaj hoče, iu ki se bode tudi hotela posluževati sredstev, jedilo primernih za dosego tega, kar hoče 1 Glavno tako aredstvo za ustvaritev plemenite konservativno strank« — čuvarice iu nositeljice avstrijske misli — pa je v združenju vseh lojaltiih življev v znamenju jodnakovrednosti in jeduakoveljavnosti. Res, čuiliiuo mu, da kouservativna gospoda še niso prišli do tega uverjeuja.
Po okolici je volilno gibanje živahno. Minole nedelje se je predstavljal na Kuntovelju neki Cu-mar kakor protikandidat g. Gorinpa Ivana. Uver- j jeni smo sicer za trdno, da ta mož doživi zašla- j ženo blamažo, ali dolžnost, nujna dolžnost je vendar I vsem zavednim rodoljubom, da bde in čuvajo neprestano, da jim sovražnik ne zaseje ljulike v hipu, ko bi st oni najmanje nadejali temu !
Zelrt razoran je menda III. okraj. Laški agitatorji š* ) razvili uprav strastno agitacijo za moža, ki ne le da ni naše narodnosti, ampak tudi ni naše vere. Kavno včeraj amo izvedeli, da po izvestnih , krčmah III okraja kar žvenketajo goldinarji po i mizah in vino se pije v potokih. Že nad 14 dni j traja to popivanje. In to se dogaja v okraju, na i katerega smo bili vsikdar ponosni, ki je bil vsik-dar naša trdnjava.
Volilci III. okraja 1 Prosimo Vas, prečitajte le zlato besedo, ki jo priporoča okoličanskim vo-lilcem mož-poštenjak, mož, spoštovan od vsakogar, ki ga pozna, nož, ki vsem svojim srcem ljubi o-količana in njegovo zemljo: slušajte, kar vam pravi gosp. župnik Kosec: da le v krščanski pravičnosti je rešitev iz vseh homatij. Krščanstvo je naš pa-ladij! Ta klie se razlega danes po vsej Evropi, narodi se povračajo zopet k idejam krščanstva, a III. okraj, kjer bivajo sinovi naroda slovenskega, eminentno katoliškega, naroda pobožnega, ta okraj naj bi si v teh časih izbiral svojim zastopnikom — nekristijana ? Ta okraj naj bi zapuščal našo narodno iu versko zastavo v tisti hip, ko se o-stala okolica, in posebno še II. okraj, vračajo pod to zastavo 1 Ako bi se zgodilo kaj takega, zakriti bi si morali obraz vsi mi tržaški Slovenci, zaplakat bi tužuo angelj varuh naroda slovenskega Do tega ne sme priti nikoli, nikdar 1 III. okraj ima mnogo razumnih, razsodnih, značajnih mož! Do teh se obračamo iskrouo prošiijo, da vzamejo vodstvo volilnega gibanja v roko z vso odločnostjo in da stori vse, kar jim je le možno, da si III. okraj ohraui svoje Častno ime !
Oklic .progresovcev". Zadnjič smo omenili v svojem listu, da je odbor „progresove" stranke poplavil me:>tu tržaško vabili na .narodni shod", ki je bii miuole nedelje v gledališču „Politeama". Opozorili smo takrat na okolnost, da je bilo na teh vabilih rečeno, da kdor jih ne vrne, tega bodo smatrali členom laškega volilnega odbora. O tej priliki smo iirekli svojo bojazen, da marsikdo, ki se nikakor ne strinja z idejami „progresa4*, ne vrne vabila ali iz pozabljivosti ali iz katerega drugega v zre k a in tako utegne priti na oklic marsikom ime proti voiji dotičuika. Miuole nedelje se izdali ta oklic. V istem je rečeno, da je z ozirom na nevarnost, ki jo prevzročajo Trstu Slovaui, treba poslati na Dnnaj može, ki bodo znali z vsemi ■redstvi varovati „čisti značaj" mesta tržaškega. In temu kratkemu pozivu slede dolge vrste podpisov .narodnega volilnega odbora41 (Comitato eie-torale uaaionale). A kakšna imena ! S 1 o v anskih (seveda strašno popačenih laškim ali uemškiui „pravopisjem") je ua stotine! Oglejmo si nekoliko te progresovce .puro saugue44. Toda dovoljeno nam bodi, da lavedemo v vzgled samo po jedno ali dve imeni od vsake črke, kajti, kakor rečeno, takih imen je na stotine! Torej:
Ahčin, Alič, Barabovič, Boži«, Kariž (Caris, Carris), Čeouljsj Debenjak, Debev, Erjavec, Ferfolja. Ferljuga, Gabersič, Gržabek, Hrib, Hribar, Jazbec, Jež, Korošec, Krpan, Lah, Ljubič, Majcen, Nemec, Oblak, Pečenko, Rudež, Zajec (trije : Saic, Sajiz iu Saitz), Škabar, Šubič, Tavčar, Tominc, UrsiČ, Valenčič, Vouk, Viličič, Zašit. — Oh, che razza de sangue lati a I
S Prošeka nam pišejo: V neki hiši ob cesti, ki vodi iz Trsta v Gorico na Prošeku, nasproti šolskemu poslopju kraljuje š e nekdaj mogočni, za tržaški magistrat prezaslu/.m okrajni komisar Yi-dusso. Kavno v oni hiši se nahaja tudi okrajni urad ali komisarjeva pisarna. Na hiši pa oznanja grb tržaškega mesta in italijanski napis, da je oni urad za same okoličausks Italijane. Ona znamenita tabla pa se je vendar prelevila ; izgubila je namreč ouo peterožarno zvezdo, ki je bila samo malenkost in ki je prišla le slučajno na tablo in zaradi katere je vitez Nabeigoj tržaškega župana interpeliral v svojem času. — Zvezda torej ui bila na poti samo nam mirnim Slovencem, ampak tudi vladi; kajti kmalu po Nabergojevi interpelaciji v mestnem zboru peljal se je visok uradnik iz ru-
mene hiše skozi Prosek in baje je tudi tega gospoda zbodla ona glosovita zvezda sosedne kraljevine. Kmalu za tem potovanjem je zginila tabla popolnoma in po dobrem mesecu zagledali smo jo brez zvezde a tudi brez slovenskega napisa, pa ksj ta malenkost, saj so še oa poslopjih naših ljudskih sol, kjer se niti ne sliši italijanskega, lamo italijanski napisi.
Iz Dutovelj nam pišejo : Dne 27. septembra minolega leta blagoslovil je preč. g. dekan To-nmjski v tukajšnji cerkvi nove orgije. Orgije je i/.delal poznani mojster, g. Fr. Goršič v Ljubljani. Objubil sem svoječa«no, da sporočim o tem v .Edinosti44. Kakor bivši pevovodja nisem hotel pisati o orgijah, da bi se mi ne očitala kaka pristranost. Ker pa se do sedai od veščakov nikdo ni oglasil, menim da je dolžnost, da vsaj moja malenkost o tem nekoliko sporoči.
Orgije imajo sledeče registre ali spremene : 1. Principal 8', 2. GLamba 8', 3. Vox celeste 8*, 4. Hohlfiote 8', B. Octav 4', 6. Mixtur 2*/.', 2', 1', 7. Octav Coppel, 8. Subbas 16', 9. Cello 8', 10. Pedal Copel. Pri podnožnikih je še Forte in Tutti.
Principal in Mixtur sta močna registra, drugi pa se lepo žujima ujemajo. Nekaj posebnega pa je Vox celeste. To zamore napraviti le g. Goršič! To ao res nebeški glasovi, ki vzbujajo nežna čutila vsakemu, ki ima še srce na svojem mestu. Podnožuikov (pedalov) je nad dve oktavi.
Igralna miza je spredaj, da organist gleda j proti altarju, kar je mnogo vredno in tudi pravilno.
Melianika je izvrstna in vse delo solidno. : Orgije so jako občutljive, da se s pravo lahkoto i igra na nje.
Od začetka so bile orgije nekaterim premalo | glasne. Seveda, kdor ima ušesa kosmata kakor ; medved, temu je treba piskanja in kričanja, zvonč-; kanja in bobnanja, toda — to ni za cerkev I
Orgije so stale 1530 gld. kar nikakor ni doatf, glede izvrstnega in solidnega dela.
G. Ant. Kosovelj, učitelj v Sežani, in g. Ant. i Benigar, nadučitelj v Tumaji, — ki je izmej pr-; vih organistov ua Krasu — bila sta iznenađena na tem izvrstnem delu, posebno glede izborne mehanike in tako prijetnih glasov. ,A, to je kaj po-i sebnega", rekla sta omenjena gospoda; „zabavljati ! zoper te orgije zamore le nevednost ali pa zlob-' »ost*. Temu izrazu pridružuje se tudi moja ma-! lenkost, ki ima od stvarnika in od šole tudi | nekoličko cerkveno glasbenega ukusa
Vso skrb za napravo novih i»rgelj pa ie imelo j občinsko starešinstva z g. županom Iv. Vrabci m. ! Delalo ie je složno in požrtvovalno, kar je vse hvale vredno.	Ivan Kiferle,
učitelj.
Z Voloskega nam pišejo: Podružnici družbe sv. Čirila in Metoda za Istro v Voloskem in v O-patiji prirediti v soboto dne 20. t. m. svoje ve-| selico v prostorih „Zore44 v Opatiji. Na vsporedu i bodo : deklamacija, igra, tamburanje, tombola in j ples. Predstavljala se bode originalua šaloigra v ! jednem dejanju .Koiitra srcu se ne more" od našega vrlega domačega pesnika Emina. Ker je čisti I dobiček namenjen naši prezaslužni družbi, priča-; kovati je, u a se veliko število gostov odzove po-s vabilu združenih podružnic. Odbor se najiskreneje priporoča rodoljubnim gospodom iz Opatije in Vo-| loškega, da bi darovali kako stvar za tombolo.
Darove vsprejema v Voloskem gospa Marija udova ' pl. Marzihal, v Opatiji pa gosp. P. Justi. Odbor se nadeja mnogobrojne udeležbe tudi od strani Lovrana, Mihotičev, Kastva itd.
Umestna misel V „Slovensk. Listu" čitamo" : , .Ker rase število slovenskih posojilnic tako hitro in j ker se starejše posojilnice vedno krepkeje razvijajo ia se pri njih delo množi od leda do leta, treba bode, da bodemo Slovenci imeli nekaj posojilniskih uradnikov na razpolaganje; kajti posojiluiško poslovanje ne bode moglo biti več samo na ramenih dotičnih odbornikov, kateri so že v svojem stanu zelo naprežeui, reoitno kot odvetniki, notarji, duhovniki, učitelji, trgovci itd. Kjer pa vodijo posojilnico le malo naobražoui kmetovalci, je posebno potrebno, da imajo v pismu, računstvu in dragem . ivežbauo taoč na razpolagauje ; ali je pa treba, \la se oni sami v stroki posojilništva dobro teoretično in praktično izurijo Za naobraženje v posojilniskih stvareh se je sicer med Slovenci že dokaj storilo, posebno s tiskano besedo, n. pr. .Zveza
slovenskih p. •»ejilnic41 j j poič. ...U po svoju« časniku .Zadruga", po „Letopisih", J. Lapajne v Krškem je spisal ,Navod" o posojilniškem poslovanju itd. Priobčeuo je bilo tudi po političnih časnikih nekaj navodov o teh strokah. Tu li je .Zveza' imela v Celovcu predlanskim shod, kj«r se je največ poučevalo o tem, k.tko je posojilnicam pravilno poslovati. — Zdaj se pa v Krškem posvetujejo odborniki,Centralne posojilnice slovenske4, da bi v pnliinem času tu ali kje drugod priredili večdnevni tečaj za naobraževauje posojiliušLih uradnikov in odbornikov. Na to jib je napotilo to, da ondi nekatere posojilnice pisinuuiin potom iščejo sveta, druge pa sposobnih tajnikov. Seveda bi se tak tečaj ©tvoril samo takrat, ako bi se oglasilo primerno stovilo poslušalcev. Naj se torej posojil-niče 9 tem posvetujejo iu poročajo načelstvu .Centralne posojilnice slovenske" v Krškem.
Razpisuje se služba poštnega odpravltelja na
novi poštni odpravljavnici za mesto .Trst 9." (v Rojanu).
Odpraviteljn bodo skleniti službeno pogodbo in položiti varščino v znesku 300 gld.; udobival bo plačo 300 gld. na leto, uradni pavšal 80 gld. in prinos za najemnino v znesku 100 gl. Odnosne prošnje, v katerih bo dokazati znanje deželnih jezikov, naj se vlože v treh tednih na c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
»Knjige Slovenske Matice" se dobivajo pri g. Jer. Novaku, Piazza Lipsia št. 1. I. nadstropje. Gospodje matičarji so naprošeni, da hkratu plačajo udnino za 1897. 1.
Odbor akad tebn. društva .Triglav" v Gradcu javlja, da sa bode vršilo VI. javno redno zborovanje v soboto dne 20. t. m. sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odboro. 4. Revizija društvenega poslovnika. 4. Predavanje: .Šaljive slike iz korotana44 (predava v roškem narečji fil. g. Arnjc) 5. Slučajnosti.
Bankovci po 20 kron. Ravnatelj avstro-ogerske banke je predložil finančnemu ministru dr. Bilinskemu načrt za bankovce po 20 kron ua ogled. Ministru je načrt baie ugajal in torej utegnejo kmalu po istom načrtu pričeti tiskati nove bankovce.
Brezsrčna mati. Predvčerajšnjem so zaprli 41 letno lastnico neke zloglasne hiše v ulici S. Filipu, Marijo Zehuer, ker jo na nezaslišan način ravnala s6 svojim 8 letnim sinom Feliksom. Kakor so se osvedočili policijski organi, ubogi otrok ni ■osil nikdar perila, hrane je dobival malo in slabo, bil je poln ostudnih mrčesov, spati je moral ua kanapčju, brez odeje eel6 o najhujšem mrazu, a poleg vsega tega pretepala ga je zverska mati neusmiljene in ne glede, s kakšnim orodjem in kam so padali udarci. Ubogega otroka so izročile oblasti neki ženski v varstvo. Nadejati se je, da ta zverska mati ne isbeži strogi kazni 1
Smrt na pletu. Minolo nedeljo je na Ijud-skem plesu v gledališču „Politeaina Rossetti" prišlo slabo 17ietni Kandidi Latin, stanujoči v ulici Chiozza hšt. 21. Policijski komisar, prisoten v gledališča, dal jo je prenesti v inšpekcijsko sobo, kamor je dal pozvati zdravnika, toda ko je prihitel leta, bilo je dekle mrtvo. Zadela jo je k&p na srcu.
Sodnijske. 321elni Silvester Lauter in 26 letni njegov brat Ivan, oba težaka, bivajoča v Skednju, stala sta včeraj pred sodiščem, obtožena hudodelstva javnega nasilstra, in prestopka zlobnega poškodovanja tujega imetja. Sodišče je spoznalo oba. kriv'ma ter ju obsodilo: Silvestra ua 8, Ivana pa na 10 mesecev težke jeft*.
351etni pekovski pomočnik Andrej Dobnikar iz občine Stara Loka, je dobil zaradi hu lodelstva tatvine leto dni j teike ječ*.
821otni težak Luka Gržac iz Hrvatske je obsojen zaradi prestopka tatvine, goljufije iu postopanja na dva meseca zapora. Po prestani kazni ga je izgnati iz tostrauske državne polovice.
Nekaj o ženitvi. Mnogokrat se čuje, kako težko je mladim ljudem izbrati si družico za življenje. Angloži priporočajo onim, ki so na lovu za žono, sledeče: Kd»r se ženi iz ljubezni, vzame naj si ž s u o, kdor zaradi denarja, vzame naj g o-spodinjo, a kdor iz družbenih obzirov, vzame naj damo. Žena te bode ljubila, gospodinja bode pazila nate, a dama te bo trpela poleg sebe. Ženo imaš zase, gospodinjo za hišo in svoje prijatelje,
da»o pa za avet in druitvo. Tvoja žena »e bode slagala s teboj, gospodinja te bode vladala, a dama nadzirala. Ako obolia, ti bode žena stregla, gospodina obiskovala in dama povpraievala po trojen zdravju. Tvoja žeaa bode delila s teboj skrbi, gospodinja denar, dama pa — dolgove. Ako umrješ, m bode žena za teboj jokala, gospodinja bode žalovala, a dama se — obleče v črno.
Dve sto brezverskih družin. Iz O- Becsa (0^<-rfk;t) javljajo, da je 200 seljakov prijavilo velikemu županu, da sč svojimi družinami vred iz-stopajo iz katoliške cerkve in da ostanejo brezverci. I to so znaki demoralizacije, ki vlada na Offersk^m.
75 000 kron je glavni dobitek velike Iao-
motsk^ 50 nč. loterije, kateri se izplača v gotovini proti samo 20 od sto dobitku.
Ojj< zarjamo naše čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno dne 20. februvarja.
Knjige „Slovenske Matice" za leto 1896.
ii.
„Letopis14 prinaša več zauimivib sestavkov od pisateljev, ki že nekaj let napolnujejo njegove predale. Na prvem mestu nakajamo spis umrlega J. Navratila: ,Slovenske n&rodne vraže in prazne vere, primerjane drugim slovanskim iu neslovenskim* in sicer 7. nadaljevanje. Ako bi ne bil pokojnik pisal ničesar druzega, postavil si je s tem ogromnim delom najlepši spomenik 1
V	jako zanimivi raspravi „Kamica — Gana" zaključuje J. Majci ger na podlagi vasi in krajev, katerih imena imajo v korenu besedo „kamica", z ozirom na isto zaznamenovanje v latinskem in nemškem jeaikn, da so pred Italijani iu Nemci po planinskih deželah prebivali Slovenci, katerih kulturo je zasul romanski in germanski naplav.
E. Lah priobčijo v svoji, po oficijelnih virih sestavljeni .Domoznanski črtici" političen opia vojvodine Kranj-ke iz leta 1817. Pisatelj se je ogibal, da ni vsletl mnogobrojnih statističnih podatkov zašei v auhoparnost. Najboljš' spis v letošnjem letopisu je pa vsekakor dr. M. M u r k o v : .Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1. 1895", ki zasluži, da ga prečita^ vsaki Slovenec. Tideti je, da si je pisatelj temeljito predočil pomen narodopisne razstave, ker nam podaja duhovitih refleksij o ndrodnem življenju, o jeziku, o književnosti itd. Ob zvršetku svejega spisa plaidira za slov. narodopisne razstavo. Dal Bog, da bi se oživotvorila ta misel!
V	razpravi „Prinos k poznavanju tujih besed v slovenščini" navaja dr. E. S t r e k e 1 j preeejinje Število tujk, ki se le urinile v naš jezik.
Dr. K. G1 a s e r je že izza svojih razprav v „Kresu" znan kakakor temeljit indolog. Tudi v letošnjem oziroma lanskem letopisu bavi se z indologijo. Njegovo razpravo „O rgvedskih slavospe-vih" naj Vi čitali sćsebno naši svctobolni pesniki; to bode jako dober .doucbe" za njik razbeljene glave! Nadalje nahajamo v letopisu natančno sestavljeno „Bibliografijo slovensko" (R. Perušek), poročile o delovanju „81. Matiee", računsko poročilo e društveni knjižnici in zaznamek društvenikov.
„Zgodovina slov. slovstva" III. del. Spisal profesor dr. K. Glaser. Mnogo grenkih besedi je moral pogoltniti pisatelj te zgodoviue, potem ko sta izšla I. in II. zvezek. V koliko so bile opravičene dotične recenzije, to preiskovati ni moj namen, da je pa sem in tja imela tudi zavist, — ali kako bi že imenoval to „krepost"? — svojo roko vmes, tega menim, nebo tajil nihče. Toda „quieta non movere" ; kar je bilo treba na to »stran povedati, povedal je g. pisatelj sam v predgovoru III. zvezka. Ni moj namen pisati specijelno kritiko o pričujočem zvezku, pi vil, ker to sodi v strokoven, ne pa političen list, in drugič, ker nisem strokovnjak v tem ozira. Le toliko bi omenil, da jo ta zvezek, kolikor seiu ga mogel pregledati v naglici, piiaa pregledno iti zanimivo, saj obdeluje jako karakteristično dobo v našem slovstvu — Btei-wisovo! Tudi je pisatelj upošteval različne migljaje in napotke svojih kritikov.
Kajiga prof. liutarja .Samosvoje mesto Trst in mejua grutja Istra' (I. snopič) zanimala bo zlasti Slovence v našem Piimorju; toda ne-le te, tudi ostale, ker po jednakih opisih najlažje spoznavamo slovansko zemljo. Profesor Rutar je Zix<iu kakor ačtiijak v svoji stroki iu u> resnico nam potrjuje tudi ujogoro najnovejše delo t
O „Slovenskih nirodnih pesmih" (sredil dr. K. Š t r e k e 1 j) dala se bo pisati ocena, ko bodemo im»li vse delo pred seboj. Redakcija II. snopiča kaže, da sta bila i urednik i odbor nekoliko bolj liberalna, kar se tiče čiščenja jezika. — Kakor kaže izdaja „Hrvatskih nirodcih pesmi", bil je neopravičen strah urednikov gledč kajkavskih pesmi. Jako žal mi je, d u še nimam omenjene hrvatske knjige v rokah, k<*r bi rad videl, se je-li tudi redaktor hrvatskih narodnih pesni postavil na tako ' učenjaško stališče, kakor se je slovenski ali ne.
Iz tega kratkega poročila je razvidno, <la s: je odbor prizadeval, svojim členam kolikor mogoče ustreči z letošnjimi knjigami in jo torej le obžalovati, da je le 2729 členov, dočim bi jih bilo pri kolikaj ujarl ivem delovanju poverjenikov lahko najmanj kacih 6000. Naj torej gospodje poverjeniki upoštevajo poziv odbora in takoj pri oddaji poslanih knjig pobirajo letnino za drugo lete in naj akušajo poleg tega pridobiti nekaj novih udov. Pri kolikaj razviti agitaciji se to popolnoma lahko doseže !	Egid Milid.
Najnovejie vesti.
Kaneja 15. Ptuje vojaštvo, ki je zasedlo Ku-nejo v sporazumljenju s turškimi oblastmi, sestoji iz po 100 ruskih, francoskih, angleški!), italijanskih, in 50 mož avstro:ogerskega vojaštva. Zapoveduje jim italijanski častnik Drugi oddelek, slično sestavljen pod poveljstvom francoskega častnika, je pripravljun za izkrcanje. Prapori teh velesil so razobeseni v Kaneji. Okupacija Eaneje se je prijavila poveljniku grškega brodovja
Atene 16 Ismail Bey je imenovan guvernerjem n* Kreti Povodom izkrcanja grških vojakov na Kreti je bilo tu raznih r anifVstacij. Množica j> vzklikala : Živela Kreta ! Po izkrcanju vojakov je grški polkovnik Vasgos izdal proklamacijo do ljudstva na Kreti, s katerim je poživlja naj .ve izroči Grški.
Trgovinske bnojavk« ln v ia«l.
riaalrat-vD**. 1'ieuie« •« )e*en 7 35 7 86 ■	»n
•pomlad 1H97 7.74 do 7 75 Oves /n »pomlad 6*04—6 06. R.J. apemlad 6.47—6.4S. Koruza la maj-juni 18*?. 3.81-8.94
Pftunict. fiovs »d I.- kit. f. 810-815 od 7# it.la. 8.20—S*25., od mO kil. ». 8 25—880 od Hi. hit. f. 8'80
8 35 , od HB Idi. tor.	—.Foćmon «M0 - 8 —
pcono 5-65-- 6'10.
Pšenica i PovpraJevanje i« ponudbe slabe; prodaja nekolike tiooč mt. »t. trg Hlačen. Vreme jako lepo.
-T&ga. Nera.miraui lUdkor for. 1^.05 mej 12 25
Mimo.
Pruga. Oonfrifugftl novi, pontavl juo v Trat f carieo »red ntfpoSiljatov pr«™»j f, 81 50 82'— Con«««*« •8-25 33'750etTorni .H4-2&'"'. V glavah nodih »i1 — bolje
K ii vn tttint.n u.i n*<i(v»i».' v, a febravar 59'25
e« jnni 60.—.
Kfttubtir^. Sttntos aro««! «"t»»h*' r» mare 48.25 maj f. 49.—, aa september 50.— »a december 50.25. mlačno.
DmhhJ»>tb b©«*i»H 16. fobruvarjii »
danes	včerai
Državni dolg v papirju . 101.40	100.40
„ , v e.rc.btn .... 101 60	100.00
rent* T *!■>'« . . . 123.40	123.15
„ V krotKth . . . 100.85	IGO.—
Kreditne akcij«....... 388.50	858.25
London 10T.«t......119.4» 5	120.25
Napoleoni........9.52	9.547,
SO mark ...... U.74	11.76
100 italj. lif 45 15	45.05
Zobobol olajšujejo
zobne k apljice lekarja Piocolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katere so bile odlikovane z Najvi&jim priznanjem Nj. e. in k Yis. projasno gospe prertolnnualednice-udove nadvojvodmje Štefanij e "M Stokloniou volja 'JO kr.
m
Pristno brnsko sukneno blago.
Jeden odrezek 310 m. dolfc, za dosten za jedno možko obleko stane samo
gi-
8.10 iz dobre
410
4.80
6 — i ti boljSo 7.75 iz fine 9.— iz linojo 10.50 iz najlineje
pristne
ovf.ne
volne.
Jedou odrezuk za črno Ralonako obleko gl. 10. Blago za t lino suknjo, loden, Peruvianne, Doakingo, blago za državne uradnike, fini Kunungarne in Ghuviot itd. razpoSilja pu tovarnifikik oenah poznana, reelna in poznana
ZhZ Kiesel-Amhof v Brnu Bril.
Uzorci zastonj in fraako. Pošiljatve po uzorcih. Pozor! P. n. občinstvo opozarje se posebno, da se blago dobiva mnogo ceneje, ako «e direktno narodi mesto pri preku-povalcih. Firma Kiesel-Amhof v Brnu (Briinn) razpošilja vse blago po resničnih tovarniških cenah brez dodatka rabata kojega krojači dobivajo.
m

Zdravljenje krvi
Čaj „TI a o i o r ■ I cvet' (Mllloflori).
Cisti kri ter je ii vratno sredstvo proti onim slučajem, če peče v ftalodru, kakor proti slabemu probavljanju ia hemoroidam. Jeden omot sa ozdravljanje, stoji 50 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
mmm „M Iu Miri" Trst, viliki trg.
t*
Naznanilo
Spodaj porlpisani rn/aiaSalec lista .Edinost" k: je zrt jedno URAR pri poroča se toplo p. n. občinstvo za popravljanj« vsakovrstnih ur. Učlani Friderik C olja, vratar liiSe .št. 8
HMHBHHMMm
Assicurazioni generali
v Trstu
(društvo jo iintnnovljeno leta 1831.)
To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vsa veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje
na življenje.
Društvena ginvn ra in renervo
dne 31. decembra 1H9(. Premije za poterjati v naslednjih letih
Glavnica /a zavarovnnjo ži-venja do 3l. decembra 1894 Plačana povračila:
a)	v letu 1894
b)	od začetka društva do 81. decembra 1894	f. 262.401.706-51
Letni računi, izkaz dosodaj plačanih od-ikodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojuniiila bo dobo v Trstu v uradu dru&tv'a: Via della Stazion" li. 338/1 lastnej biši.	12-1.2 _
58,071 673-84 30,541 700-64 169,9'J9.«25-03
f. 9.737.614-48
SVOJI K SVOJIM!
Acqiedotto H. 9. (nasproti „Latteria SvizzeraMj
NOvo aklsidlifta
OLJA
kisa ln mila
Prodaja se na drobno in na debelo. C e ■ 9 :
olje jedilno: po 28 nfi. lit., fino po 32-86 nč. lit., finejše po 40-44 nč. lit, namizno pol fino po 48-52 nč. lit., namizno fino po 56-60 nč. lit., namizno ex-trafino po 64-68 72 nč lit., — Kis od 4 do 24 nč. lit.
Sprejemajo se tudi nareiila, na dom franko puativii na posodo vrč ia kositarja. — Ker jo blagć prve vrsti, se toplo priporoča slav. občin ntvi. Udani Anton Biro«
LA FILIAL®
della
BANCA UNION
TR1ESTE
af oocupa di tutto le operazioni di Banos e Cambio - Valute.
a)	Aecetta vernamenti in conto oorrente ab-buonando 1* interesse unnuo
per banconote 27" 0 con preavvia. 5 giorni 3'/.Vo ,	»	W -
3J/, n a 4 meni Hhso
3*/. - . 8 -
par Napoleoni 2 °/0 con preavvieo di 20 giorni
27. , , • » M n 2V« « » - * n mo8i
H » „	. , B w
II nuovo tasBO d'interesa« principiera a de-
correre snllo lettere di \eraamento in circola-zione a dntare del 8 Maržo riKpettivnmento dal 10 Maržo a secondo del relativo preavviBo.
b)	In banco giro abbuonando ii 25/4°/„ inte-resse anuo sino a qualuiique «onima; pr^leva-zioni Bino a fior. 20.000 — a viata veroo chčquo ; importi maggiori preavvieo avanti la BnrBa. Con-ferma verHunienti in apposito libretto.
c)	Conteggia per tntti i veraamenti fatti in qualHiaHi ora d' ullicio lacaluta del medeaimo g i oni o.
A*ftiimp dei propri correntisti Vincasno d i conti di piazzu, di canibiali per Trieste, Vienna, Budapcat ed altri princi pali citta; rilascia loro assegni per queste piazzt\ ed aecorda loro la faoltd di domiciliare ijf'etti preaso la sna cassu franco d' ogni spt'sa per essl.
e) ItilHHcia Vaglindel Banco dl Napoli, pngabili ovunque pr'"<»o gli aiabillmenti del linnco e preRBO i Buoi representuti e coriapo: denti facol-tati alia omiasiono d< gli inHegni.
d)	S* JncarJca dali' acqiijHto e della vendjta d i effet.i publici, valute e dicise tiOncM del imamo d' assegni, canibiali e coupona, rtmo modicu prov' vigione.
Su lo lettere di vc-raamento attualmonte in oircolnzion« il nuovo tamo d'titereaae entrera in vigore al y5 i-orr. e ri^peitiviimento al 2 Maržo b. c. a Heconda del linpettive preavvitto.
Trieste, 20, F-hl mio 18»6.	1 12
| Velika Inomost-ka 50 nč. loterija. |	[žrebanje že y soboto 1
1 O l a v ni dobitek 1 1 75.000 kron vS.un„ ^ SrcJk: «0 si. : Ciuoeppe BoUftlo, AJossundro Levi, Ma 1 lqn. Ncumann. Marco Nlgrls, Enrlco Sch	
	t (><i b it k o ui 20"/0 1 ide! Sl Co., Croiauio Morpur^o, ■ ffmaMii 11 Mercurlo. ™
Lnstuik kvnoarcii lista .EdiuoRt.".	in »v« r> i »rednilt Fran fei«dnik. - Pisk ar-* 1'olen« s i'rstn.