ev. 277.
V (.Mani, v soboto. 2. decembra 1911
Leto XXXIX.
Velja po pošti: ms	W	^^^	VB	Hm	Vflk VV	■■R ^flflfe	gs535 Inseratl: —
;elo leto naprej . K j8-—	^H^^b ^^m	^^^^^^	bb	lmbe^^^	WB* mb	BBMmI	ttsBBUM	EnostolpnapeUtmta(72mm):
leta „ . „	^B	^^BBH	■■ H	IBffiMP^lHi	HbB H	HH	IHn	u enkrat .... po 15 i
leta „ . „	^B	^B^VB	BM	UKf V	n dvakrat.....
m meaeo „ . „ 2-20	^b	^b —	^^^^^b	^b	u trikrat .... a tO „
Jamčijo oeloletno „	^^^^	^B	^B ^B	M^^^^B	Bhb	^B	n večkrat primeren popnst.
iBtalo inozemstvo „	^B	^B	^B ^B	ff»oB	BBBHP	HD
r« Ml «	■	■ ■	wkn	WB	H^n	m	■	Poslano lnrekL notice:
Ljubljani na dom:	^^ ■	V ■ ■	U	h	■ W	■	H
u*—	k 11	li |	W	IjIIIjIi ThT'
leta „ . „	I^L^A M^fl	Wv	mL^M	H ■	Mk ^f	ML M	i Izhaja:
"	■Hf ARH ^Hr	B	BMMffll	B	■■	vsak dan. Uvsemii nedel|e Ir
preleman nesaSaa K1-S0	^^	praznike, ob 8. ari popoUse.
dis" Drednižtvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Opravnlitvo Je v Kopitarjevi nllol itev. L TBa Avatr. poštne hran. račnn it 24.797. Ograke poiftne hran. račnn it 2B.5U. — Opravnlikega telelona it. 188.
^ Današnja številka obsega 16 strani.
Ameriška bolezen.
Čimdalje bolj se kaže, kako Amerika slovenskemu narodu škoduje. Glavno zlo je to, da nam jemlje delovne moči, ki jih doma krvavo potrebujemo. Naj ob tej priliki samo to pripomnimo: Pred par dnevi je v Biele-[olflu bivši nemški državni tajnik za notranje zadeve grof Posadowsky, ki zdaj za državni zbor kandidira, izjavil, da prevelika kolonizacija za Nemčijo tudi ni dobra in sicer, ker domačo zemljo delavcev oropa. Zakaj Nemčija kljub temu. da prebivalstvo tako zelo raste, ni preobljudena in rabi na stoti-soče delavcev iz tujine. Če se po mnenju takega socialnega praktika, kakor je grof Posadowsky, Nemčiji pozna izseljevanje, ki je tam minimalno, koliko bolj naši deželici, ki jo v primeri s kakšno nemško provincijo moremo imenovati naravnost zanemarjeno.
Druga temna stran Amerike pa je fa, da nam naše ljudi izpridi. »Ameri-kanizem« je huda kuga. V Ameriki se naši ljudje navzamejo puhlih fraz o svobodi (čeprav v Ameriki svoboda dejansko pomeni največjo korupcijo), zapadejo naravnost ostudni amerikanski demagogiji, postanejo kričavi radikalni brez najmanjšega spoštovanja do kake avtoritete — svobodni, pa vendar v resnici hlapci dolarja, hitrega uspeha. materializma. Če se taki ljudje vrnejo v domovino, pokvarijo pošteno slovensko kri.
Treba bo misliti na to, kako to zlo zajeziti. Prvo je seveda z vsemi močmi delati zoper izseljevanje. Naloga države in dežele je povzdigniti rentabili-teto kmetijske produkcije, da ljudstvo ne bo vsled revščine z doma sililo. Seveda če bo država zopet sipala milijone med severne dežele, za Kranjsko, Dalmacijo in Primorsko pa imela vedno le poln žakeli praznih obljub, se bo prebivalstvo na avstrij. jugu še bolj razredčilo kakor se jc že. Vendar upajmo, cla tudi avstrijske državnike enkrat pamet sreča. Zoper izseljevalno strast, ki se po nekaterih krajih ne da samo iz gospodarskih vzrokov razložiti (čemu derejo n. pr. dekleta na Goriškem v Aleksandrijo?) morejo veliko | storiti tudi naše izobraževalne organizacije, zlasti orlovske in Marijine. Zlasti na more poseči veliko vmes »Slovenska Straža« s tem, da sistematično goji ljubezen do domačije, skrb za domače umetnine, navade, zgodovino itd.
LISTEK.
Sahlh in Yooi.
Nenavaden doživljaj v opičjem svetišču v Benares.
Pred nekako tremi leti sem se podal v Indijo v namenu, da izpopolnim svoje študije sanskrita v »College of Benares«.
Najel sem si majhno stanovanje, vzel v službo Indijca, ki je bil kolikor-toliko pošten, in že sem precej dobro obvladoval bengalski jezik, ko so je pripetil dogodek, katerega nameravam povedati.
Indijci so slavili nek svoj praznik. Verski fanatizem je valovil po ulicah indijske Meke, in pestra množica se je drenja.la. na kopališčih ob reki. Prizor kopajočih se romarjev v Ganges reki je zanimiv, toda meni je postal že nekaj vsakdanjega; zato sem se kmalu odstranil v smeri opičjega svetišča, da se izognem hrupu temnopoltih fanatikov.
Ulice v onem mestnem delu so bile zapuščene, ko sem se bližal svetišču. Majhno zelene papige so čebljale na bližnjih drovesih. toda človeškega bitin ni biio videti v okolici,
Zoper izprijanje našega ljudstva v Ameriki pa je na vsak način treba tudi akcije v noveem svetu samem. Zato bi se morala avsti'ijska vlada sama zavzeti, če bi za take reči sploh kaj smisla imela. V Ameriki se veliko izseljencev izneveri svoji materi - domovini, toda avstrijski konzuli tega ne vidijo. Ko je konzul Schvvegel govoril avstrofilski govor, je bil odstavljen, ker je bodočnost Avstrije videl v okrep-ljenju Slovanov. Kaj čuda, da zdaj ameriški Slovenci zoper Avstrijo zabavljajo? Tako naše ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za to, da ostane Avstrija med svojimi bivšimi podaniki, od katerih se jih ne majhen del vrne v domovino, priljubljena . . .
Ampak čc naša vlada ne izpolnjuje svojih dolžnosti, jih pa lahko mi, kolikor moremo. V Ameriki bi moralo katoliško domoljubno Slovenstvo imeti kje svoje središče. Kar je zdaj tam katoliškega, je aii jako šibko ali pa sploh ni v resnici naše, liberalizem pa se silno širi in utrjuje. Svetujemo naši duhovščini, vodstvu stranke in S. K. S. Z., da vse te organizacije najdejo način, kako bi se dala dogovoriti in organizirati akcija, da sc kolikor mogoče ameriško Slovenstvo ohrani v našem duhu. Ta stvar, ki nismo dozdaj polagali nanjo zadosti važnosti, je v resnici zelo pereča in nas nujno kliče k delu!
Mirovna sodila.
Deželni odbor kranjske dežele jc čutil potrebo, da bi tudi naša dežela dobila v okviru državnega zakona, izdanega leta 1907., takozvane občinske posredovalne urade ali mirovna sodišča. Zato je deželni odbor že lansko leto meseca oktobra sestavil načrt zakona ter ga predložil deželnemu zboru. Zakon je pred kratkim cesar potrdil in stopi s tem v veljavo. Ta zakon je zelo idealen, in če bo dosegel svoj namen, bo gotovo našim ljudem, naši deželi to v veliko korist in v veliko srečo. Vsaj vemo, da se naši ljudje posebno po nekaterih krajih silno radi prav-dajo. Pravda j o se dostikrat za prav malenkostne reči in vsled tega, ker hoče sleherni prav imeti, teko k sodišču in tamkaj si napravljajo stroške, tamkaj potratijo mnogo časa, tamkaj si tucli veliko jeze naberejo, s katero gredo potem domov, ln ta jeza nastane dostikrat za prav malenkostne reči in tako dostikrat pride do tega, da se najbližja soseda, ki se vidita sleherni dan, ne pogledata morebiti leta in leta ne,
V svetišču samem pa je vladala globoka tišina; velike ter male opice, ki bivajo v svetišču, so ali spale, ali pa obirale druga drugi mrčes.
Ivo sem hodil po odprtih hodnikih, sem opazil veliko opico, ki mi je vedno sledila v kratki razdalji. Očividno se jc posebno zanimala za gprečo smotko, katero sem držal med prsti. Opctovano je iztegnila roko, kakor bi me hotela zaprositi za kadeče se zelišče.
Začuden vsled te vstrajnosti, sem ji končno podal smotko, nc cla bi nameraval pri tem kaj hudega. Veselo jo je vzela in skočila z njo na. bližnje stopnice. Razočaran sem bil v toliko, ker sem pričakoval, da bode poizkusila kaditi.
Naenkrat je poskočila z bolestnim kričem, vrgla smotko proč in zbežala še višje. Očividno si je osmodila prste. Dasi nisem škodoželjen človek, se vendar nisem mogel zadržati, da. ie ne bi glasno zasmejal, ko sem videl smešne obraze, katere je delala. To jo je menda hudo ujezilo, ker se je vrgla name. Skočila mi je na ramo ter me začela grizti in praskati po roki, katero sem držal pred obrazom.
Položaj je bil zame jako mučen. Opica je bila velika in močna da sem bil prisiljen uporabiti vsn svojo moči, da se osvobodim napadalca. Toda n jo-
pa ne samo to, ampak Še kolikor mogoče škodovati si skušata eden drugemu.
Ko bi se o pravem času pameten, razsoden mož zavzel dotičnih dveh prepirajočih se strank in bi jima vedel dati pravi svet, kako da naj sc ravnata v sporni zadevi, prihranilo bi se jima mnogo jeze, mnogo troškov in tudi mnogo časa in stranki bi bili tistemu možu, ki bi posredoval med njima, hvaležni. Ravno to namerava ta zakon, da bi se namreč ustanovili v vsaki občini taki posredovalni uradi obstoječi iz treh članov, katerih naloga bi bila, take bolj malenkostne prepire poravnati in mir in zastopnost med sosedi utrjevati.
Občinski posredovalni uradi, kakor jih ukazuje tozadevni zakon, obsegajo sledeče točko:
Posredovalni urad se ustanovi v vsaki krajevni občini. V obsežnih in zelo obljudenih občinah se more, ako to sklene občinski odbor in temu pritrdita deželna vlada in deželni odbor, ustanoviti tudi več posredovalnih uradov, katerim sc oclkaže poseben del občinskega ozemlja kot njihovo okrožje. Deželnemu odboru jc pa tudi prepuščeno, da sporazumno z deželno vlado dve ali več občin tistega sodnega okraja, v katerih bi ne bilo pričakovati uspešnega poslovanja samostojnega posredovalnega urada, združi v skupno okrožje posredovalnega urada in določi sedež tega urada.
Posredovalni urad obstoji najmanj iz treh zaupnikov in enega namestnika, katere izvoli občinski zastop izmed občanov na zborovanju, ki se skliče po predpisih občinskega reda. Ako se ustanovi za več občin skupen posredovalni urad, izvolijo zaupnike občinski za-stopi teh občin izmccl občanov teh občin po razmerju, ki ga določi deželni odbor. Koder je ustanovljen skupen posredovalni urad za več občin, zaupniki izvolijo iz svoje srede predsednika, kateri ima voditi posle, in njegovega namestnika. Sicer je pa občinskemu odboru prepuščen«, da izvoli izmed zaupnikov predsednika in namestnika njegovega. Ako občinski odbor tega ne stori, upravlja predsednikove posle župan tudi tedaj, čc ni bil izvoljen zaupnikom.
Zaupniki se volijo na tri leta. Služba zaupnika jc častna služba in sc mora torej opravljati brezplačno; vendar pa pristoja zaupniku odškodnina za dejanske in potrebne izdatke.
Pri posredovalnem uradu morejo sporne stranke skleniti veljavne po-
na gibčnost, je prekašala mojo, in kmalu sem začutil, da mi teče kri iz globokih prask po vratu in rokah.
Končno se mi je posrečilo, tla sem jo zagrabil s hitrim prijemom za vrat. Kljub temu me je vlekla za lase in ovratnik, dokler je nisem zadavil. Ko sta viseli njeni roki brez moči ob telesu, sem jo vrgel proč. Zvrnila so je po stopnicah cloli in udarila z glavo na oster rob, nakar jc obležala v krvi, ne da bi se ganila.
Drugih opic se jc polastilo med tem veliko razburjenje. Večina istih, velike in majhne, jo skakalo okolo mene. Nckatei*e so mi kazale iz daljave zobce. Zagnale so tak hrup, kakršnega nisem slišal še nikdar prej.
Sramotno sem se hotel umakniti s pozorišča, ko so me naenkrat obkolili sluge svetišča. Prišli so iz notranjih prostorov, privabil jih je pa nedvomno hrup in trušč, katerega so delale opice. Skušal sem jim razjasniti zadevo, in sc preriti do izhoda, toda zaman. S silo so me vlekli skozi več hodnikov v neko na. pol temno dvorano.
Dva služabnika svetišča sla se odstranila skozi neka vrata v sosednjo sobo. Drugi so me obkolili, da jim ne bi mrwni pobegniti. Ko prišli v dvorano. so sc nekateri pomirili, nekateri so
ravnave: o denarnih terjatvah in o pravicah do premičnin, v sporih o določitvi ali popravi mej nepremičnih posestev ali o zemljiških služnos/tih, v sporih o služnosti stanovanja, in v sporih zaradi posesti.
Poizkušati poravnave je poklican tisti posredovalni urad, v čegar okrožju ima ena ali druga stranka svoj dom ali bivališče. Stranka, katera noče priti na poravnavo, mora to najkasneje dan pred napovedano poravnavno raz-i pravo naznaniti posredovalnemu uradu; ako tega ne stori, ji more posredovalni urad v slučaju, cla ni prišla k razpravi, naložiti denarno kazen
Posredovalni urad mora zaslišati obe stranki, pretehtati njiju dokazila in sporno zadevo, ako le. mogoče, mirnim potom poravnati. O poravnavnih razpravah se ne smejo pisati zapisniki. Ako se stranke sklicujejo na priče in zvedence in ž njimi pridejo k porav-navni razpravi, sc morajo pričam in zveclencem staviti vprašanja, ki se zde primerna za po jasni tcv stvarnega položaja. Posredovalni urad pa nc smo vabiti prič in zvedencev. Pričeto poravnavno razpravo je nadaljevati toliko časa, da se doseže poravnava ali pa da posredovalni urad pride do prepričanja, da je poravnavni poizkus brezuspešen. Na prošnjo obeh strank se more pričeta obravnava potrebi primerno preložiti. Ako se sklene poravnava, jo mora posredovalni urad vpisati v svojo uradno knjigo.
Poravnave, ki se sklenejo v občinskem posredovalnem uradu po smislu predstoječih določil, imajo veljavo sodnih poravnav in uradne listine c takih poravnavah, ustrezajoče določilom, je smatrati enakim z uradnimi listinami o sodnih poravnavah.
Iz zaupnikov občine sestavljeni posredovalni urad je po smislu nastopnih določil poklican vršiti spravne poizkuse tudi v zadevah razžaljenja časti. Ako imata zasebni obtožitelj in obdolženec svoje bivališče v okrožju tistega posredovalnega urada, se more pričeti postopanje radi prestopkov zoper varnost časti pri sodišču še-lc tedaj, ako je bil spravni poizkus pri posredovalnem uradu brezuspešen. Ako se o tem ne predloži potrdilo, ko se vloži zasebna obtožba, sc mora tožba uradoma odstopiti pristojnemu posredovalnemu uradu, da poizkusi spravo.
Sprava, za katero se stranke zedi-nijo, more obstojati: iz častne izjave, katera se da pred posredovalnim uradom eventuclno v navzočnosti določenih oseb; v izročitvi pismene častne iz-
pa še vedno govorili zelo razburjeno, dasi s pridušenim glasom.
Uviclcl sem, da bi bilo vsako upiranje zaman. Iver sem pričakoval, cla bodo obveščena o dogodku kaka višja oseba, sem sc odločil, cla mirno počakam in vidim, kaj se izcimi iz tega. Prepričan sem bil. cla ne nastanejo zame nikakc sitnosti, in da bodern mogel potolažiti z dobrim bakšišem razsrjene čuvaje svetišča.
Preteklo jc nekaj minut. Potem je prišel rmeno oblečen duhovnik skozi lepo poslikana in pozlačena vrata, katerih podboje so krasile izrezljane opice in velikanski slonovi čekani. Dal je slugom znamenje, naj me izpustijo in me }>otem pozval, da mu sledim. Osta-vili smo dvorano skozi vrata, pri katerih smo prišli notri in šli po ozkem hodniku, katerega stene so bile posli-, kane s surovimi freskami. Pri slabi svetlobi sem videl, da predstavljajo su-jeti razne epizode peklenskega ognja. Na koncu tega hodnika, so se neslišno odprla starinska vrata, ter se istotako neslišno zaprla za nami.
Nahajal sem se v štirioglati, visoki dvorani, katere sredo jc zavzemal nizek. s preprogami pokrit podstavek. Na tem je stala srebrna miza in na njej krasno izdelana, majhna omarica iz iste kovine. Za mizo sta sedela dva
za gosli In za kav izreka deželnemu, odboru iskreno zahvalo. Pri tem poudarja, da se ne sme prezreti, da pohajajo v šolo »Ljubljane« gojenci, katerih starši bi jim ne mogli nuditi driige glasbene izobrazbe, ki jo vživajb v »Ljubljani« večjidci brezplačno. Velik dei uspeha pa je pripisovati obema dobrima zboroma in učencem. Bilanca jo ugodna, ako se bo društvo tako naprej razvijalo, se bo lahko kosalo z vsakim glasbenim zavodom na Kranjskem. Kakšen je pogled v prihodnjost? Naša naloga je, ustvariti iz »Ljubljane« zavod, ki bo služil pred vsem v to, da se glasbena umetnost med našim ljudstvom udomači, popularizira. Govornik pozdravi nato načelnika ljubljanskega vodstva S. L. S. dr. Vinka Gregoriča in deželnega odbornika dr. Iv. Zajca, ter poudarja končno, da je namen slov. glasb, društva »Ljubljane«, dvigniti slovensko kulturno misel in življenje s slovensko pesmijo in blago glasbo.
Tajnikovo poročilo.
Tajnik Pavel G o r j u p je poročal nato o notranjem poslovanju društva. Iz poročila posnamemo:
Zadnji občni zbor slov. glasb, društva »Ljubljane« je bil dne 15. junija 1910. Odbor je v zadnjem poslovnem letu reševal društvene zadeve v 12 sejah, poleg toga pa je imel odbor še neb.oj sestankov, če so zahtevale koristi društva. Od zadnjega občnega zbora je došlo društvu 389 dopisov, katere je vse odbor rešil. Priredb in nastopov je društvo imelo 26, in sicer samostojnih 22, na povabilo drugih društev 2, v Ljubljani 9, na deželi 2, s celim zborom 2, z oddelkom 10, z mešanim zborom 3, ,z moškim zborom 10, z ženskim zborom 1, izlet 1, serenadi 2, pogrebov 11. Od zadnjega občnega zbora utrgala nam je iz srede pevskega zbora kruta smrt zvestega in pridnega pevca gosp. .Ravnika, uradnika »Gospodarske zveze«. Blag mu spomin! — Društvo je sodelovalo pri vseh večjih prireditvah organizacij S. K. S. Z., deloma se udeležilo polnoštevilno ali pa vsaj po večjih deputacijah. Sodelovalo je tudi pri predstavah »Ljudskega odra«. — Koncerta sta bila dva. Orkestralni koncert se je vršil v proslavo TOletnice slovenskega skladatelja g. Fr. Gerbiča, dalje en komorni večer s sodelovanjem moškega, ženskega zbora, orkestram Slovenske Filharmonije in g. Bajdeta kot izumiteljani klavijoline. — Društvo ima 302 podporna člana; od teh je,bila pobrana podpornina pri 254 podpoVnih članih, pri ostalih se pobere s 1. decembrom, ker so bili v poletju, ko se je podpornina pobirala, na počitnicah. — Izvršujočih članov ima: moških 74, ženskih 98, skupaj 172; častna 2, ustanovnih 11; skuprfo šteje društvo 487 članov. Glasbena šola, ki šteje 123 učencev in se je otvorila pretečeno leto za glasovir, solopetje ter teorijo, se je v tekočem letu pomnožila za pouk v violini, katero poučuje koncertni mojster Slov. Filharmonije g. Černy; glasovir in solopet/jc poučuje gdčna. profesorica Gerbičeva; teorija in vodstvo šole jc pa v rokah društvenega zborovodje g. Ant. Svetka, ki je vodil šolo pretečeno leto kakor letos z veliko požrtvovalnostjo in vnemo, za kar mu bodi izrečena tu najiskrenejša zahvala. — Društveni zbori imajo svoje redne
vaje nastopno: ženski zbor ob ponedeljkih in četrtkih, moški zbor ob petkih, dijaški zbor ob sobotah. Pri skupnih vajah pa nastopajo vsi zbori skupaj. — Društvo je ustanovilo tudi glasbeno knjižnico, katere se jako pridno poslužujejo dijaki in drugi izv.šujoči člani.
V	tekočem ,letu so se že dvakrat razpisale nagrade za izvirne skladbe. Iste bode odbor porabil pri izdaji nove slovenske pesmarice, katere predpriprave so v končnem Stadiju. Vrednost društvenega inventarja znaša, ker se je nabavilo več novih potrebščin, okoli 13.800 K.
Zahvaliti se moramo vis. doželne-mu odboru za izdatno deželno podporo za glasbeno šolo.
Društvo podpira študij neke slovenske pevke na konsei-vatoriju. Glasbena predavanja se vršijo vsako drugo nedeljo v društvenih prostorih. — Poročilo sc je soglasno odobrilo.
Poročilo zborovodje.
Zborovodja Anton Svetek je povdarjal, da je tudi v glasbi politika, in politika slovenskega glasb, društva »Ljubljane« je ravno ta, da čim širše sloje pritegne k umetnosti. Ker se do nastopa »Ljubljane« v tem pogledu ni ničesar storilo, je ravno ona prevzela izvršitev tega kulturnega dela. Društvo hoče prirejati koncerte, pospeševati glasbo s predavanji, sestanki in vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Za svojo 201etnico 2. februarja prih. leto namerava uprizoriti Cherubinijev Requicm in daljšo simfonijo, na programu so tudi družinski glasbeni večeri ter ljudski koncerti. Skušalo se bo tudi oživotvo-riti komorno glasbo,— Stališče zborovodje se je soglasno brez ugovora odobrilo.
Poročilo blagajnika.
Iz blagajniškega pordčila g. J o s. L o n č a r i č a posnemamo, da je imelo društvo v preteklem poslovnem letu 29.993 K 43 h prometa, dohodkov 15.477 K 88 h, izdatkov 14.465 K .55. h, preostanek pa znaša 1012 K, ne vštevši od deželnega odbora nakazane vsote 2000 K, ki še ni dvignjena. Denarno stanje je ugodno, ker je tudi za potrebščine v prihodnjem letu zadostno preskrbljeno.
V	imenu revizorjev je poročal gospod Anton Volta, da so se našli vsi računi v najlepšem redu, nakar se je izrekel absolutorij blagajniku in odboru.
Poročilo arhivarja.
Arhivar Avgust Pavšek je poročal, da se je društveni arhiv pomnožil za 150 zborov in šteje sedaj 420 moških in ženskih zborov, 1127 partitur in 135 knjig v skupni vrednosti 8000 K. — Poročilo se je soglasno odobrilo.
Volitev odbora.
Na predlog dr. Ivana Zajca je bil z vzklikom brez ugovora izvoljen za predsednika dr. V. Pegan: za odbornike: I. Kregar, J. Lončarič, Iv. S t e f e , P. G o r j u p , A. Pavšek, I. Vrečar, F r. G 1 o b c 1 n i k , Valent. P r e m k , L. B a j d e , K. J a v o rš e k , S. P o t n i k. Za revizorje so bili soglasno izvoljeni: Anton Volta, Ant. Rojina in dr. Jerič. V artistični odsek pa so bili izvoljeni: Marko Bajuk,
Jave obdolženca za zasebnega obtoži-telja; v tem, da se obdolženec zaveže dati javno častno izjavo; v denarni globi v prid pristojnega ubožnega zaklada ali v kak dobrodelen ali občekori-sfen namen.
Za posredovalni urad potrebne prostore mora preskrbeti občina; ako pa gre za skupen posredovalen urad, se morajo zanj preskrbeti prostori v kraju, koder ima ta urad svoj sedež, na stroške v to svrho zedinjenih občin. Stroške za posredovalni urad določa občinski zastop in ako se ustanovi za več občin skupen posredovalen urad, dotični občinski za^topi.
Pravosodni minister ima pravico, vsak čas pregledati delovanje posredovalnih uradov in izdajati za redno poslovanje potrebna navodila in naročila.
Zakon, katerega vsebino smo v kratkem podali, ima seveda tudi svoje pomanjkljivosti in nepopolnosti. Tako n. pr. ni uvedena za civilno pravne zadeve o bi i ga t orn ost. istotako manjka določba, ki bi neopravičeno odsotnost zasebnega obtožitelja pri spravnem poizkusu v kazenskih rečeh smatrala za odstop od tožbe. To je seveda pripisati na rovaš državnega zakona, ki nima tozadevnih določil, zato jih tudi ni bilo mogoče sprejeti v deželni zakon.
Ali navzlic temu bodo mirovna sodišča, če jim bodo stali na čelu pametni razsodni možje, našemu ljudstvu v velik blagoslov.
Lelni občni zbor slovenskega glosuenega druSlva »Liufiljaoe".
V sredo zvečer se je vršil v zgornji dvorani »Ljudskega doma« letni občni zbor slov. glasbenega društva »Ljubljane« ob številni udeležbi izvršujočih in podpornih članov.
Zborovanje je otvoril predsednik dr. VI. Pegan, ki pozdravi navzoče sotrudnike, podpornike in prijatelje v toplih besedah. Poudarjal je, da mu je bilo že v minulem letu na občnem zboru čast opozoriti na napredek, ki ga je doseglo društvo v 1. 1910. Tudi letošnja bilanca je zelo ugodna. Glasbeno društvo »Ljubljana« je napredovalo v vseh ozirih. zlasti pa, kar se tiče šole. Javna produkcija gojencev glasbene šole ob koncu lanskega šolskega leta je pokazala tako lepe uspehe, kakršnih nc bi bilo pričakovati z ozirom na kratek obstoj šole. Te javne produkcije se je udeležilo mnogo glasbeno naobražene-ga občinstva in splošna sodba je bila, da se je s sredstvi, ki so bila na razpolago. (ioseglo nekaj izrednega. K pouku v glasovirju. solopetju in glasb, teoriji se jc letos pridružil tudi pouk v goslili, kar je vredno poudarjati, kajti ako se bo društvo od leta do leta tako razvijalo, bo imelo v doglednem času popolno glasbeno šolo. — V 1. 1911. je bil odbor »Ljubljane« tisti, ki je pomagal društvo voditi in dvigniti do one stopnje, na kateri sedaj stoji. Kar se tiče strokovnih uspehov, gre glavna zasluga zborovodji g. Antonu Svetku. Govornik izreka zahvalo podpornikom ter omenja, da je deželni odbor v minulem poslovnem letu dovolil poleg redne podpore 2200 K še izredne 2000 kron, kar je omogočilo otvoritev šole
rmeno oblečena duhovnika. Na tretji, prazen stol, se je vsedel moj vodnik.
Na tleh poleg mize jc čepel sivolas Yogi s prekrižanimi nogami. Ta je bil nag do pasu. V naročju je držal žezlo, ki se je končalo v trizob in na čelu je nosil popolno znamenje svete Tripun-dre. Isto znamenje je imel tudi na prsih in rokah. Okoli vratu mu je visela, dolga verižica. Lasje in brada so bili dolgi in skuštrani in njegove temne oči so žarele fanatičnega ognja.
Pričakoval sem nagovora, ker so se pa omenjeni trije svečeniki zadovoljili s tem, da so me gledali, ne da bi kdo izpregovoril kako besedo, sem porabil čas s tem, da sem si natančnejše ogledal svojo neposredno okolico.
Umetno izdelane rezbarije na mizi so kazale na stotine opic v vseh mogočih oblikah. Ob vznožju mize je ležal kup belih cvetlic, ki so pokrivale tudi drugo mizo v bližini.
Strop in stene so bile obložene s temnim lesom, v katerega rezbarijali je prevladoval opičji motiv. Sobo je razsvetljevalo več debelih voščenih sveč, katerih težak vonj je nasičeval zrak. Ta opojni duh, pomešan z vonjem san-delovega lesa in cvetlic se je vlegol kakor lahka megla na moje čute. Tesno mi je postajalo pod srpim, kači lastnim pogledom Yogija.
Ta pogled se je vsesal v moje oči, kadar sem ga srečal in se mi vtisnil v možgane, če sem odvrnil svojega od njegovega.
»Usmrtili ste zlovoljno eno svetih
živali toga svetišča, saliib,« jc prekinil v sredi sedeči duhovnik molk.
»To ni res,« sem odvrnil. »Zverjad me jc napadla, in prisiljen sem bil, sc braniti.«
»Drugače je bilo,« je pripomnil Yogi hladno. »Saliib ne govori popolne
resnice.«
Dasi me je ta odgovor razjezil, sc vendar nisem oglasil.
»Opicc v svetišču niso hudobne,« je zopet poprijel za besedo svečenik, ki je govoril prvi, »in zato je prej verjetno, da ste žival, čc vas jc sploh napadla, dražili.«
»Mogoče,« sem odgovoril, »toda ne v hudobnem namenu.«
V kratkih potezah sem podal nato opis dogodka, kakor se je zgodil v resnici in ponudil denarno odškodnino za usmrčeno opico.
Svečenik me je pazno poslušal in Yogi me je neprestano gledal, medtem, ko je prebiral svoj molek iz biserov rned prsti. Ko sem končal, so začeli govoriti moji sodniki — vsaj zdelo se mi je, da so — v meni čisto neznanem narečju. Čez nekoliko minut se je obrnil srednji svečenik name z besedami:
»Ni je vsote,« jc rekel, »ki bi mogla poravnati izgubo naših svetih opic. Da pa izvemo popolno resnico, sahib, pokliče ta svetnik« — pri tem je pokazal Yogija -- »usmrčeno opico kot pri3o.«
To je bil čudovit predlog, katerega nisem mogel zapopasti. Toda naj je!že bilo kakor hoče, polagoma sem začutil na sebi nek nenavaden duševni vpliv,
ki ini je zmedel misli. Neka 3ila, kateri se r. is em mogel vstavljati, me jo gnala, da som moral neprestano gledati Yogiju v oči. Le-ta jo vstal; njegova dolga, "suha postava je izdajala Asce-ta. Ko je iztegnil svojo suho, koščeno roko z žczlom proti meni, sem sc zgrozil. Pogled mi je obstal na bleščečih konicah njegovega trizoba in v svojih udih sem čutil neko mrtvično slabost, katere se nisem mogel ubraniti.
Približal se mi je na tri korake ter delal pri tem s prsti čudna snamenja po zraku. Zdelo se mi je, da so mi odmrli živci in mišice, megla na možganih se je zgostila, pred očmi se mi je pa pojavil nekak tenak pajčolaii, po katerem je zavzelo vse okoli mene neko nejasno obliko.
Yogi je stopil nazaj in zopet pocenil, nakar so se odprla vrata, in opica, katero sem usmrtil, je prišla notri. Spoznal sem jo po strnjenih krvavih madežih na glavi, in strah pred to prikaznijo me je tako prevladal, da se nisem mogel ganiti.
Opica je prišla z nekoliko skoki do podstavka, medtem, ko jc mrmral Yogi nerazumljive besede v brado. Žival jih jc menda razumela in jim odgovarjala. Potoni se je zopet iztegnila dolga, koščena roka proti meni. Opica se je obrnila. Njene oči so se hudobno svetilo, in ko se je potuhnila za trenotek, je planila z enim samim dolgim skokom na m9j vrat.
Skušal sem zasloniti obraz z rokami, toda udje so mi odpovedali pokor-
Ludovik B a j d e Fr. F e r j a n č i c prof. A. R o b i d a in dr. J. Robida
Ker se k sluča.nostim nihče j.j oglasil, je predsednik dr, Pegan obi-uj zbor*v toplih besedah zaključil ter e zahvalil za podporo pri aznjh pr r >. ditvah ljubljanskemu Orlu. Pozval jc vse somišljenike, naj vsi delajo za napredek »Ljubljane.
Pismo s KilolsKeoo.
O. Veselko Kovač..
Tsinanfu, dne 6. novembra 1911.
XLI.
Kitajska revolucija.
Delo revolucionarjev hitro napreduje. če bo šlo tako naprej, dobimo \ par dneh iz Pekinga novico, da je mandžurska dinastija strmoglavljeiia s kitajskega prestola.
Do sedaj so ustaši gospodarji že v desetih provincijali. To pa niso uspehi orožja, ampak ne. u m o r n e in neustrašene a g i. t a c i j e. Krvi se je, hvala Bogu, do se-daj prelilo šc prav malo, kajti ^adno vojaštvo kar trumoma zapušča cesarski prapor. Vlada v Pekingu je torej v največji stiski; v taki stiski kakor gospodar, ki mu gori obširno poslopje na vseh koncih, gasilca pa ni od nikoder nobenega.
Vseh vernih duš dan je podkralj v Šantungu objavil cesarski »confiteor«. V njem sc vladar obtožuje, da je vseh nemirov pravzaprav sam kriv, ker ni znal izbrati in postaviti sposobnih mož na važna uradniška mesta. Ljudstvo je z zanimanjem čitalo to cesarsko očitno izpoved. Morebiti utegne zanimati tudi »Slovenčeve« bralce. Naj torej sledi.
»Tri leta imam že državno krmilo v svojih rokah. Vedno je bila moja srčna želja storiti vse, kar bi pospeševalo dobrobit predragega mi naroda. Toda, žal, nisem znal izbrati pravih mož za državne službe. Na najvišja in najvažnejša mesta postavil sem skoraj le svoje sorodnike, kar je brez dvoma proti zdravim načelom dobre vlade. V železniških zadevah sem bil večjidel slabo poučen, kar je povzročilo veliko nezadovoljstvo med ljudstvom. Glede na pospešitev ustave sem bil len in zani-karen. Preustroj države so mnogi uradniki izrabili v to, da se obogate z ljudskimi žulji. Visoki dostojanstveniki skrbe le za svojo udobnejst: stiskajo ljudstvo, a za občni blagor se ne zmenijo. Izšlo je sicer mnogo cesarskih odlokov v prid ljudstva, a nihče se ne briga za nje. Upravičene pritožbe naroda so mi bile neznane. Nesreča je stala pred pragom, a jaz je nisem opazil. Najprej je vzbrulinila vstaja v Seču-anu, potem v Hupe-ju. Žalostna poročila prihajajo iz Šensi, Kiangsi in Kantona. V celi državi vre in kipi. — Božanstvo v svetišču Kiumio se je branilo sprejeti mojo daritev. Slabo znamenje! Vsega tega sem kriv le jaz: to skesano priznam pred celim cesarstvom. Obljubim pa odkritosrčno, da se bodem prizadeval na vso moč, da se žalostne razmere obrnejo na bolje in ustava čim preje vpelje. Odpraviti hočem prav vse, kar je ljudstvu v kvar. Zanaprej mi bo le splošna ljudska volja mero-dajna. Odpraviti hočem vse postave, ki
ščino. Moje telo je bilo kakor otrplo, samo možgani so še delovali. Z nedopovedljivim strahom sem čutil zverjad na svojem telesu in za trenutek njeno vročo sapo na obrazu. Potem mi je zasadila ostre zobe v vrat, nakar sem sc zgrudil po tleh.
Opica ie čepela na meni in se trdno držala, mojega vratu. Poželjivo je srkala kri iz mojih žil. Pri tem nisem imel nobenega občutka telesnih bolečin. Duševni strah jo bil večji kakor telesne bolečine, toda z izgubo krvi sem čutil istočasno, da postajam duševno in telesno vedno slabotne j ši.
Končno meje izpustila. Zdelo sc mi je, cla me jcTtržala opica več let z zobmi za vrat. Tudi sem imel občutek, kakor bi bilo moje telo popolnoma brezkrvno in da ne more priti iz ran niti kaplje krvi več.
Le še nekaj trenutkov mi je težila opica prsi. Potem, z zadnjim pogledom, kakor bi se hotela prepričati, cla sem res mrtev, se je odstranila in izginila tako nenadoma, kakor je prišla.
Bil nisem ne mrtev in ne nezavesten, toda kljub vsem poizkusom nisem mogel ganiti z nobenim udom. Toda pajčolan pred očmi je izginil. Duševna zavest se mi je zopet deloma vrnila, toda telo je ostalo kakor, mrtvo.
Oči sem imel zaprte, toda moj pogled je bil jasen, dasi se mi je prikazovalo vse v nekakem rožnatem sijaju. Tudi sluh je bil normalen, mogoče še ostrejši, kakor navadno in natanko sem slišal govoriti duhovnike in Yos:i-
so 110 strinjajo z ustavo. V upravi hočem odstraniti vsako razliko mod Kitajci in Manclžurci. -- Vso to storiti naročili so mi žo moji predniki. Zamujeno hočem sedaj popraviti. V Hupe in Kjansi so sicer vojaki pričeli z uporom, vendar glavni vzrok teh uporov so gu-liernator Žuičeng in drugi uradniki. N jihova nemarnost in nezmožnost je \zrok, da so vojaki popustili svoj prapor in se pridružili ustašem. Krivda teh zapeljanih ljudi torej ni tako velika kakor krivda povzročiteljev. .lavno priznam torej svojo krivdo, da sem lako slabim in izprijenim ljudem poveril tako važne službe. Uporno ljudstvo in vojaki so v resnici brez krivde, ker ])ili so zapeljani. Ne maram preiskavati vzrokov njih upora, ako se povrnejo na pravo pot. Vse jim bo odpuščeno. Moja nezmožnost dobro vladati tako ogromno ljudstvo, je vzrok vseh teh uporov. Manjkalo je za las in vse bi bilo uničeno, kar so dobrega napravili moji predniki. S skesanim srcem priznam, da sem zelo grešil. Kdo ve, bo-li moj kes še kaj pomagal ali ne?
Zaupam svojemu ljudstvu, da bode podpiralo prestolu zvesto vojaštvo. Le tako je mogoče rešiti državo pred razpadom; lo takim potom more ljudstvo kmalu priti do ustave. Vlada je dosedaj kljub uporov še krepka in bo s pomočjo meni zvestega vojaštva ter celokupnega naroda državi zopet povrnila prejšnji mir. To je moja trdna nada. — Blagostanje naše države seclaj ni sijajno in razmere do vnanjih držav so jako težavne. Četudi vse vojaštvo stori svojo dolžnost, nevarnost vendar še ne bo tako kmalu povsem odstranjena. Ako bi ljudstvu spas države ne bil pri srcu in bi lahkomišljeno verovalo rovarjem, zakrivilo bo nepopisno gorje, ki preti državi. Potem .ie njen konec neizogiben. Jaz sem nepopisno žalosten in vsled vsestranske opasnosti, ki preti državi, ne morem natisniti očesa. Upam, da me bodo narod razumel. — To mojo izjavo naj izve vse ljudstvo.«
X X X
Iz raznih mest, ki so se jih ustaši polastili zadnji teden, podrobnosti še niso znane. Ve se le, da so v šansi umorili podkralja, ki je bil Mandžurec. Ozrimo se torej na svojo bližnjo okolico Tsinanfu.
Do sedaj je naše pokrajina Šan-tung ostala še zvesta svojemu vladarju. A uradniki, po katerih se pretaka raandžurska kri, so jo že pobrisali pred več dnevi — ne ve se kam. Menda v Tsingtav. Podkralj Suinpodži je »fan-te«-ju (za podkraljem prvi uradnik) poslal močno posadko, oboroženo s strojnimi puškami, da bi ga v sili branila. A boječi mož je kljub temu v temni noči zbežal, ne da bi se prej oficijelno odpovedal svoji službi in počakal svojega naslednika, kar je stroga dolžnost vsakega uradnika. Tudi podkralj je že poslal vso svojo družino v varni TsingtVv. I)a je ravnal prav, pokazalo se je včeraj 5. listopada. Včeraj je namreč od 9. ure zjutraj do pete ure popoldne zborovalo v deželni zbornici nad tritisoč študentov. Po dolgotrajni debati je bilo sprejetih deset resolucij: 1. Podkralj si ne sme izposoditi pri inozemskih bankah nobenega beliča v svrho vojaških novincev; 2. takoj se mora skleniti premirje med ustaši v Učangu in cesarskimi vojaki ter se imajo sprejeti vsi po goji, ki jih bodo stavili prevratniki; 3. podkralj ne sme poslati izven provincijc Šantung prav nobenega vojaka; 4. ves denar, ki ga ima podkralj priprav-
ljenega za cesarsko vojsko, so mora porabiti za domače (pokrajinsko) polke in reveže, ki so trpeli po letošnjih uimah; 5. Kitajska mora postati zvezna ljudo-vlada, po vzorcu ameriških Zveznih držav; G.davek se mora urediti v soglasju občinskih odborov; 7. deželni zbor ima popolno postavodajalno oblast za svojo pokrajino; 8. provinci jalno vojaštvo ima biti popolnoma neodvisno od Pekinga; 9. ako se ne ugodi kateremu teh p o s t u 1 a t o v , okliče se Šantung za. neodvisno 1 j u d o v l a d o ; 10. odgovor na te zahteve mora. podkralj dati v treh dneh.
Odposlanstvo četverih študentov je izročilo te resolucije podkralju. Ta jim je mirno odgovoril, da sam v tej zadevi ne more odločiti ničesar; povprašati pa hoče vlado brzojavno, kaj mu je storiti. — Stvar je torej resna tudi pri nas! Po-stulati 'so taki, da. v bližnjih dneh ni pričakovati drugega nego krvavih dogodkov — če bode vojaštvo ostalo zvesto . . .
Zanimivo je, da nastopajo emisarji revolucionarjev kar očito. V znamenje, da so pristaši prevratnikov, nosijo na laktih belo prevezo. Predvčerajšnjim je izstopilo na kolodvoru v Tsinanfu deset takih mož, a policija jim ni storila prav nič žalega ...
Juenšeke, ki ga jc pred 14 dnevi prineregent imenoval gubernatorjem v Hupe, je bil pred tednom dni poklican v Peking, da prevzame mesto ministrskega predsednika. Izročena mu je diktatorska oblast. Je-li sledil temu sicer častnemu, a težavnemu zvanju, še do danes ni znano. Mnogi slutijo, da se mož na tihem sam strinja z revolucionarji. Če je to res, se bo seveda kmalu pokazalo.
Idrijske novice.
češ. v skupnosti pod peruti države bode vse najboljše urejeno, jo pokazal govornik v nekaterih drastičnih zgledih, kako je to nemogoče, ker ima država preobilen aparat in sc ne more vsaka posameznost v velikem okviru povolj-no razviti, še manj pa lokalnim razmeram primerno rešiti. Treba že domače organizacije, ki najbolj presodi, kako naj se uravna, država pa naj pazi, da nekateri toga pota nc zavirajo ter s svojo materieln^ močjo človeka ne oškodujejo. Prav hvaležni so bili navzoči g. poslancu, posebno pa še rudarji, združeni v strokovnem društvu, katerim je prejšnji večer kazal sedanje politično stanje, po katerem lahko sodijo, kaj imajo pričakovati, kako pa sami svoje delovanje uravnati, Ravno to društvo je na shodu pokazalo, kako marljivo deluje, kako sc trudi samo in po svojih poslancih, posebno še Gostin-čarju, da bi si svoj položaj olajšali.
i Občinska volitev v Dolch se je pretočeni teden izvršila tako, cla imajo naši le 4, nasprotniki 14 odbornikov. Radi tega veliko veselje pri naših liberalcih, ker so zmagali; v drugem razredu za 4 in v tretjem razredu za 0 glasov. Mi o tej volitvi nismo nič pisali, ker zadnja beseda o nji še ni izgovorjena. Mi se veselimo v tej občini dejstva, da so kmetje in delavci sami posegli v živahno agitacijo, ter tudi sami plačali političnega komisarja, da je bilo nekaj reda isti dan. Ker so imeli liberalci sedaj v občinskem odboru in pri komisiji vso moč v rokah, se ne čudimo, ako ni občina precej v prvem naskoku prišla v naše roke.
i Um.Sa je 28. t. m. Antonija Ma-kuc, trgovka, znana marsikateremu rimskemu romarju tudi izven Idrije, ker je bila tam leta 1888 in 1900. N. v m. p.!
svojega otroka razveseliti z Miklavževim darilom, naj istega prinese zadnji čas v ponedeljek zvečer.
i Javno predavanje bo na praznik Brezmadežne ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. I\ velezanimivemu predavan ju so vabljeni zlasti možje in mladeniči.
Vsako dekle ni tako srečno, da bi imelo potične starše, ki bi ju poslali izven doma, tla so izobrazi v spretni kuhi.
izšla je knjiga, ki omogoči vsakemu dekletu, da so pov&pne na višek kuhinjsko umetnosti, namreč:
»SLOVENSKA KUHARICA«,
katero je priredilo S. M. Felicita Kalin« šok.
Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
i Dekanijski shod naših izobraževalnih društev se je vršil v Idriji pre-tečeno nedeljo. Najprej je predaval gospod profesor dr. Pregelj o namenu naših organizacij. Moderni čas je čuden čas. Živimo v dobi naglega in grozovitega. napredka. Aeroplani, avtomobili in druge naprave kažejo, kako urno se gibljemo, ker vedno pridejo na dan kaki novi izumi. Človeški um je res postal kralj zemlje. A vkljub temu napredku ni človeštvo srečnejše. Ne utrjuje se pri tem ne volja, nc krepi značaj. In ravno tu mora poseči vmes naša organizacija. Organizacija je šola. Mladost je norost, ker je prepoštena. Naš čas je boj za dušo. Ta boj pa je treba zanesti v mladino. Njo je treba čuvati, iz nje treba kovati može jasnosti in značajnosti. Taki možje so potem res ponos človeštva, pravi katoličani in čast domovine. — Po govoru so se podali udeležniki skupno v cerkev, kjer nam je podal dr. Krek na podlagi prebranega evangelija par lepih misli. — Po kosilu je bilo zborovanje vseh društev; tu se je pokazalo, kako društva delujejo; razmotrivale so se pomanjkljivosti ter se dajali migljeji, kako bi se odpravile. Naši fantje so govorili in kazali precejšnjo spretnost, v govorih; videlo se je, da bero in tudi premišljujejo. — Poppldne nam je pa v poldrugo uro dolgem govoru dr. Krek razlagal, kako se je socializem razvijal in kaj pričakujemo od njega v naši dobi. Ako je bila dvorana že dopoldne polna, je bila sedaj natlačena. Nobeden se ni ganil celi čas v dvorani, tako napeto pozorno so govornika poslušali. Ker iščejo nekateri seclaj vso pomoč v državi,
Tržiške novice.
t Proti občinskim volitvam so baje vložili Nemci zadnji dan postavnega roka. rekurz.
t C. kr. deželna vlada je potrdila izpremenjena pravila splošne delavske podporne, in bolniške blagajne. Po no vih pravilih se bodo vršile volitve v blagajno na tri leta in ne več vsako leto kot doslej.
t Dekliška Marijina družba priredi v nedeljo 10. decembra v prostorih društva Sv. Jožefa ob peti uri popoldne predstavo s petjem in igro »Lurška pa-stirica«.
t Shod krščanskega delavstva bo
jutri dne 3. decembra ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Na dnev nem redu je: novi zakon o kartelih. Poroča načelnik jugoslovanske strokovne skupine tržiške. Z ozirom na veliko važnost tega zakona, ki je v stanu vsaj deloma odpraviti neznosno dragi-njo, je pričakovati obilne udeležbe.
t Veliko skioptično predavanje bo v nedeljo točno ob pol osmi uri zvečer v društvenih prostorih. Na novem ski-optikonu, ki si ga je nabavilo društvo Sv. Jožefa, se bodo kazale krasne bar vane slike iz Svete dežele, katere bo pojasnjeval g. kaplan Čadež. Vstopnina je za šolsko mladino 10 v, za odrasle 20 vi narjev.
t Miklavžev večer priredi, društvo tudi letos. Najprej bo kratka primerna igra in petje, potem nastopi Miklavž Začetek ob sedmih zvečer. Vstopnina za sedeže po 60 v, za stojišča po 30 vin Otroci do sedmega leta, v spremstvu starišev so vstopnine prosti. Ivclor hoče
Jeseniške novice.
OBČINSKE VOLITVE NA JESENICAH, j Shod. V četrtek zvečer je imelo krščansko - socialno delavstvo v dvorani Delavskega doma volilen shod. ki jo nad vse pričakovanje dobro uspeL Udeležilo se ga je nad 300 volilcev. Župnik Skubic je pojasnjeval zbranim volilccm spletke in terorizem nasprotnih strank in pozival zbrane, naj gredo edini v boj za načela S. L. S.
j Volilci! Danes je zadnji dan pred volitvami. Jutri boste sami odločili, kdo naj gospodari v jeseniški občini z vašim imetjem. Tri stranke stojijo v boju proti S. L. S.! Svobodomiselna liberalna Humrova stranka, ki ne po- ie-ni v naši deželi ničesar, ki jo prišla vsled svoje surovosti, lenobe in proM-verske gonje popolnoma, na. kant. Zapoje naj ji jutri mrtvaški zvon! - V boju stoji oroti vam takoimenovana združena gospodarska, stranka Pon-gratzova, ki se porodi ob vsakih volitvah, ki pa istotako po vsakih volitvah zaspi, hočemo reči: ki vas pozna samo takrat, kadar imate glasovnice v roki, ki pa nima drugače za vas nobenega zmisla, ne pomena. Zato tudi pomeni jutrišnji dan njen konec. — Stoji proti vam, krščansko narodni volilci, tudi breznarodna, brezverska. socialno de-mokraška stranka, ki ima velika, Široka usta, ki pa nikdar ni bila za delo in ki bi nikdar občini ne koristila. Oglejte si le njene kandidate, med katerimi ima. verske odpadnike in po njih jo presojajte. Njene misli se dovolj izražajo at njeni izjavi, da treba cerkev zapreti in iz nje magacin napraviti. Dovolj nam je, da leži v objemu s Humrovo stranko, zato ji veljaj naš neizprosen boj! — Posestniki jeseniški, pokažite ob volitvah, da hočete biti na svoji zemlji svoji gospodarji! Krščansko socialno delavstvo, ki si od S. L. S. dobilo v roke volilno pravico, ki bi ti jo nasprotne stranke nikdar ne bile dale, ker so te imele za brezpravno, pokaži, da znaš to pravico uporabiti v blagor poštenega slovenskega ljudstva in s tem v svoj blagor! Živela S. L. S.!
j Miklavžev večer priredi Katoliško delavsko društvo na Savi v Delavskem domu v torek ob 7. uri zvečer. Igra. »Pomoč v sili«, nastop Miklavža., razdelitev daril. Darila sc sprejemajo v torek cel dan v Delavskem domu. Vstopnina: sedeži 1 Iv. stojišča 40 viri., otroci do 14. leta v spremstvu starišev so vstopnine prosti.
ja v neznanem mi narečju. Potem so vstali vsi štirje in se mi približali.
Yogi se je sklonil nad menoj, položil roko na moje srce in njegove temne, oči so prodrle skozi zaprte trepalnice v moje možgane. »Sahib je mrtev,« je rekel resno, »in truplo je treba lakoj sežgali.«
Te besede so učinkovale name, kakor bi me kdo udaril z batom po glavi. Zdelo se mi je, cla se vse vrti okoli mene. Neznanski strah se me je polotil. S silo sem poizkusil vstati, kričati in sc otresti roke, ki me je držala za vrat. Toda strah, smrtni strah, je zastavil bit je srca in ves moj napor, da. bi se rešil nevidnih vezij, je bil zastonj. Niti dihati nisem mogel in jezik mi je bil kakor prilepljen na nebu.
Ko so me ti zastonjski poizkusi oslabili, sem hotel misliti, toda kovanje v sencih in kri, ki se je zopet pretakala v vročih valih skozi možganske celico, io preprečila ta namen in z občutkom brezupnega obupa sem se podal v svojo usodo.
Čez nekai minut, med katerimi sem slišal v daljavi pridušene glasove neke pesmi, so stopili štirje, čuvaji svetišča v dvorano. Razprostrli so po tleh veliko, bela rjuho, v katero so me skrbno zavili. Potom so me pograbili za rame in noge in me nesli vun.
Temno je bilo, da si nisem mogel niti predstavljati smeri in oddaljenosti, kamor so me nesli. Ko so me zopet, položili na tla, sem slišal mrmranje velite množice ljudi, in kljub rjuhi, v katero sem bil zavit od glave do nog, sem videl gost krog mož, ki me je, obdajal. Ljudje so bili temnopolti in pokriti s turbani. Več svečenikov z bak-Ijami je stalo blizu mene. Yogi se je nahajal sredi njih.
V krogu sem videl več kadečih se ostankov grmad. Gaden smrad po sežganem mesu je nasičeval ozračje in takoj mi jo postalo jasno, da se nahajam na mestu ob Gangesu, kjer sežigajo mrliče.
Na Yogijevo znamenje sta stopila dva moža iz kroga ter začela delati iz nakopičenih lesenih klad grmado, kakršnih sem videl že veliko na onem kraju. Medtem, ko sta pokladala klade drugo vrh druge, se me je zopet polotil neznanski strah, sličen onemu, ki so me je polotil takrat, ko jc izjavil Yogi, da sem mrtev. Še enkrat sem skušal dati z največjim naporom kako znamenje življenja od sebe, vendar brez vspeha.
Grmada je postala medtem že skoraj gotova. Yogi je dvignil svoje žezlo. Dva moža »ta tne pograbila in me položila na lesene klado. Utrujen vslecl
prejšnjih brezvspešnih naporov, sem postal že apatičen, ko pa so začeli nalagati čuvaji težke klade name, sem se tako prestrašil, da sem znova začel z nečloveškim naporom boj za svoje življenje.
Toda vse zaman! Klado na klado so polagali name, in vsaka se mi je zdela udarec z batom po glavi. Ves utrujen sem se zgrudil na svoje mrtvaško ležišče.
In muke, katere sem pretrpel! Molil sem za usmiljeno omedlevico, za smrt, celo za blaznost, samo da me ne bi dohitela smrt. v plamenih. Toda moja usoda je bila očividno zapečatena. Nek mož z gorečo bakljo jc pristopil h grmadi in neposredno za tem sem slišal neko prasketanje, ki mi ostane v spominu, pa čc bi živel večno. Temu prasketanju jo sledil dim in plamen, ki je zagorel poleg mene. Dim je postajal vedno gostejši, in kmalu so za plapolali okoli in okoli velikanski plameni. Ogenj se me je pričel prijemati, in bolečine. so postalo tako strašne, da se je moja moralična vstrajnost končno, končno podala in da sem padel v nezavest.
Ko sem se prebudil iz omedlevice, sem se znašel v isti sobi, iz katere so me odnesli, da me sežgo, in sicer stoječ. Dva rumeno oblečena svečenika sta se-
dela, kakor prej, na svojih stolih za srebrno mizo, medtem, ko je stal tretji poleg mene iu mi položil roko na ramo. Yogi je sedel s povešeno glavo, igrajoč se z biseri svojega molka, očividno z&-topljen v verska razmišljevanja.
Vrtilo se mi je v glavi, vendar sena čutil, kakor bi mi kdo odvalil veliko te« žo raz prsi. Potem sem se globoko od« dahnil.
»Ali sc sahib ne ]>očuti dobro,« Je vprašal svečenik, ki mi je položil roko na ramo.
»Mislim da ne,« sem odgovoril po« časi in z negotovim pogledom na okoli« co, medtem, ko sera skušal zbrati svoje misli, »toda, kaj se je zgodilo z menoj?«
»Nič, prav nič. Na sahiba, ki je na« vajen na mnogo svežega, zraka, je gotovo uplival težak vonj cvetlic in sveč. Vendar smo prišli do prepričanja, da ste usmrtili opico v silobranu in zato vas oprostimo vsakega hudobnega na« mena in krivde.«
Udaril je na gong in zapoved«! vstopivšemu čuvaju: »Dam Das, spremi sahiba iz svetišča,.«
Šele ko sem bil zunaj na svežem zraku, mi je postalo jasno, da je preteklo komaj pol ure. od časa, ko sem prišel pred svečenike, in da mi je suge-riral vse prestale muke Yogi s svojo hipnotično močjo.

rti})
J.)i jo bilo ' llolgo znano, da načelni!, • •■ior'».i ■,;:•:..• i	nnjbiodstopi. vzb.u.:a njegov odstop splošno pozornost iu hO iisti, a tudi politiki, zelo pc i- ju s toni»>:ei'/.ac5iHu dogodkom. O odstopu barona Gonrada jc izjavil
posl, dr. Korošec:
»Prepričani smo, da jc postal baron Conrad žrtev i istih krogov, ki hočejo vzdrževati zvezo z Italijo. Sodil je prav o položaju na jugu, ker je smatral /a protislovje zvezo s tisto državo, proti kateri moramo vzdržavati zelo clrago obmejno obrambo in > z ozirom na položaj v sedanjem trenutku sodil, da bi Koristila državi zveza /. Rusijo, s katero bi sporazumno uredili razmere na Balkanu. Načelnik generalnega štaba se loči, spremljan z našimi simpatijami, ker je zastopal s svojo osebo mnenje, da so mora z ozirom na noiz-ogibljiv dogodek storiti to, kar je potrebno velevlasti, integriteti monarhije in tako tudi koristim našega, jugoslovanskega, naroda. Ko obžalujemo, ker jo odstopil, pričakujemo, da bo hodil po njegovih potih tudi njegov naslednik general Schemua, ki je naš ožji rojak.«
Zakaj je odstopil baron Conrad pl.
Hfitzercdorf.
Listi iz Nemčije so o vzrokih Conra-iovega odstopa zelo dobro poučeni. »Vossisclie Zeitung« piše da je odstopil na zahtevo zunanjega ministra Aehrenthala, ki je bil nevoljon, ker je generalni štab obveščal javnost o svojih odredbah ob laško - avstrijski meji. Aehrenthala je podpirala ogrska vlada, »ato je moral načelnik generalnega štaba odstopiti. Berolinski »Lo-kalanzeiger« pa poroča, da je Aehren-thal izjavil, da način, po katerem zahteva in izvaja načelnik generalnega štaba oboroženje proti Italiji, ogrožuje nadaljnji obstoj t razveze in da je celo nevaren miru z Italijo. Vojaški krogi tudi izjavljajo, cla je moral Conrad odstopiti na Aehrentbalovo zahievo in izjavljajo, da je bit Conrad zglea vojaških čednosti i in da je poklicanemu višjemu poveljniku armada zaupala. Conrad ni bil odslovljen v nemilosti, marveč ga je imenoval cesar za armadnega inšpektorja s sedežem na Dunaju. Tudi prestolonaslednik je Con rad u izjavil, da ga bo tudi v bodoče cenii Čc zasleduje Aehrentlial pravo politiko, ko je žrtvoval Conrada, je seveda drugo .vprašanje. Ni verjetno, če ostane Italija v trozvezi, ker se dela z vso silo na to. da se loči iz nje in pridruži Francoski. Znano je, da se je te. dni pogajal v Rimu francoski poslanik z laškimi diplomati in jim prigovarjal, da naj Italija zapusti trozvezo in sc pridruži Francoski. Znano je tudi. cla ima tro-zveza med Lahi le malo prijateljev.
Novi načelnik generalnega štaba.
Načelnik generalnega štaba postane podmaršal Blaž Schemua, mlajši brat poveljnika inomoškega armadnega zbora. Novi načelnik generalnega štaba pripada kranjski rodbini in je nečak barona Schvvegla. Njegov oče je bil rojen na Pokluki v gorjanski fari! Pri vojakih je napredoval od prostaka do stotnika. Vojaški stan je naredil iz Žemva Schemua. Schemua je zelo nadarjen general. Gojenec je vojaške aka-
demijo v Dunajskem Novem mestu, Poročnik je postal lota 1877. in je služil kot lak Pri koroškem pcšpolku št. 7. Od leta 1871). do leta 1887. je sodeloval pri reorganizaciji perzijske armade. Za to službo io posredoval tedanji sekčni šef baron Schwogel. Z izvrstnim uspehom jo kot nadporočnik dovršil vojno šolo in bil trajno pridcljcn generalnemu štabu. Kot stotnik. I. razreda je bil leta 1887. premeščen v generalni štab, leta 189:5. je postal major in učitelj v vojni šoli, po dveh letih pa podpolkovnik. Nato je bil prideljen 83. pešpolku, novembra 1898. je bil imenovan za polkovnika, eno leto pozneje je pa postal poveljnik 06. pešpolka v Ungvaru. Majnika leta .1905. je kot generalni major postal poveljnik 55. pohotne brigide v Trstu, koncem oktobra 1908. mu io bilo poverjeno ob aneksijski krizi zelo važno mesto poveljnika 18. pehotne divizijo v Mostarju, kjer je postal majnika lota 1909. podmaršal. Eno leto pi . nejc je postal šekčni načelnik vojnega ministrstva.
• Državni zfior. '
Dunaj, 1. dec. 1911.
Zbornica je danes zopet imela lc kratko sejo, da dobi proračunski odsek več časa za svoje delo. Po kratki razpravi je bila obrtnemu odseku od-kazana vladna predloga glede izpre-membe § 74. obrtnega reda. Tudi vladni načrt o delitvi in vknjižbi katastral-nih parcel jc bil odkazan odseku.
Proračunski odsek
nadaljuje razpravo o proračunskem provizoriju. Sinoči je dr. K rama f odgovarjal clr. šusteršiču in dr. Korošcu, ki sta v predzadnji seji očitala češkim poslancem, cla so zadnji čas pozabili na dolgoletne in vedno zveste jugoslovansko zaveznike v parlamentu. To opravičeno očitanje seveda ne velja vsem češkim poslancem, ker agrarci n. pr. in radikalci nočejo pretrgati zvez z Jugoslovani. Dr. Kramafa je zadela in zabolela ost ter je izjavil v od- j seku, cla »hočejo on in ožji somišlje- i niki, pa tudi češki politiki sploh poli- i tično situacijo presojati s svojimi j očmi in nc s tujimi.«	I
Dr. šusteršič
mu je danes kratko, pa jasno in odločno odgovoril, da se zaganja v odprta vrata. Istina je, katere nihče n« taji, da vsak človek gleda s svojimi očmi in vsaka stranka presoja politično situacijo v prvi vrsti s svojega stališča. Toda vprašanje je, ali vsakdo dobro ali slabo vidi. Jugoslovani so od pričetka ustavnega življenja hodili ramo ob rami s češkimi poslanci. Zadnji čas pa mnogi češki poslanci več ne vidijo bivših zvestih jugoslovanskih zaveznikov. To jc treba pribiti.
Nato dr. Šusteršič utemeljuje svoj predlog, naj se dovoli proračunski pro-vizorij le za štiri mesece, ne pa za šest, kakor vlada zahteva. Proračunski pro-vizorij se v drugih državah dovoljuje le za nekaj tednov, na Francoskem le od meseca do meseca. V Avstriji so daljši provizoriji vsled zmedenih parlamentarnih razmer že v navadi; toda sedaj je šestmesečni provizorij nepotreben. Deželni zbori bodo zbrani do srede svečana, torej ima parlament dva dobra meseca časa, da reši redni
proračun. In to je mogoče, ako Imata parlament in vlada resno voljo. Največ jo odvisno od vlade, ako resno hoče pospeševati parlamentarno delo.
Dr. šusteršič dalje graja finančno upravo, ki že nekaj let. redne primanj-kljcje pokriva z novimi posojili. Sedaj zopet zahteva s provizorijem 134,588.000 novega posojila. In dve vladni stranki zahtevata še 40 milijonov več za železniške vozove in telefon. Vlada se je že udala za zvišanje posojila. Ker bode večina gotovo temu pritrdila, potem pa naj se vlada ozira tudi na južne dežele. Nam pošiljajo vozove, ki jih drugod več ne morejo rabiti. Tudi telefonske zveze so na jugu nujno potrebne, na Kranjskem n. pr. za Jesenice, Tržič, Bled, Bohinj, Domžale itd.
Ravnotako moramo odločno ugovarjati, da vlada zagotavlja ogromne državne prispevke za vodne ceste in melioracije samo v severnih deželah. Nova železniška zveza s Trstom planinskim deželam donaša le malo koristi, južnim pa prav nobenih. Koristi ima le Trst in južna Nemčija. Zato moramo zahtevati odškodnino, ko bode vlada delila podpore Galiciji, Moravski, Češki, Šleziji in Dol. Avstriji.
Dr. šusteršič konečno z vso odločnostjo graja dejstvo, da zapriseženi tolmač hrvaškega jezika pri dunajskem porotnem sodišču ne zna hrvaškega jezika. V porotni razpravi proti Njegušu. ki je streljal v zbornici, je tolmač dr. Kraus hrvaški besedi »Sada polazim« prevedel: »Jetzt geht es los!« Iz tega mora vsakdo sklepati, da je Njeguš prišel na Dunaj z gotovo namero in pisal svojemu prijatelju: Sedaj grem v parlament streljat. Taki tolmači, ki ne razumejo jezika, morejo v drugih slučajih spraviti tudi nedolžne obtožence in njihove družine v največjo nesrečo. Dolžnost vlade je, da čimpreje popravi te škandalozne razmere.
Za železničarje.
Začetkom jesenskega zasedanja je prejšnja vlada predložila načrta zakonov, s katerima naj se zvišajo plače državnim železničarjem, za državne uradnike in uslužbence pa ustanovi službeno pragmatiko in se zvišajo plače. Posebno nujen je prvi zakon, ker so železničarji zapretili s pasivno rezi-stenco. S to morejo železničarji ovirati ves promet na železnicah, kar bi pro-vzročilo velikansko škodo trgovini in gospodarstvu sploh. Zato se je odsek takoj lotil dela in danes že predložil tiskano poročilo.
Po vladnem načrtu bi se zvišale plače železničarjev za 14 milijonov, in sicer bi znašale višje stanarine za uradnike 2,900.000, višje stanarine za pod-uradnike in služabnike 5,170.000, za oficijantinje in manipulantinje 60.000, za delavce 5,200.000, za uravnavo plač starejših služabnikov 670.000 kron. S tem zvišanjem plač pa železničarji niso zadovoljni, in posamezni poslanci so kar tekmovali z višjimi svotami. Tako je soc. demokrat Tomšik predlagal 69 milijonov, kršč. socialec Ke-mether 65 milijonov in češki narodni Jtecialist Bufival 62 milijonov. Državne železnice pa imajo že dolgo vrsto let. vsako leto okroglo 90 mil. primanjkljaja. Iz katerih virov torej naj se pokrijejo novi višji izdatki? Izdala se je parola: Manj uradnikov, pa boljše plače! Nemogoče je kar čez noč poslati več
| tisočov ura Inikov v pokoj; to bi bilo tudi krivi'.'to. Druga pot do večjih dohodkov bi ima boljša, trgovska uprava i državnih železnic. To pot pa iščejo žo i najmanj deset lot, pa do danes je še | niso iztaknili. Ti in drugi razlogi so vplivati, da je odsek z ozirom na slabe državne finance znižal zahteve za železničarje na 38,010.171 kron. Ta znesek sc tako-le razdeli:
Za u r a d n i k e se zvišajo sianari-ne, in sicer dobe azistenii 1000 kron, adjunkti 1300 kron, revidenti 1500 K, višji revidenti 1700 kron, inšpektorji 1900 kron, višji inšpektorji 2000 kron; to zvišanje stanarin znaša 3, 800.000 K.
Za uravnavo plač uradnikom pri podržavljenih železnicah predlaga odsek 4,600.000 kron.
Za pod u r a d n i k e in s 1 u ž a b-nike zahteva odsek več 16,810.000 Iv, in sicer: Stanarine se zvišajo za 25%, kar znaša 7,500.000 kron; plačilni razred za poduradnike s 1300 K sc opusti in konečna plača zviša na 3000 K; zvišajo se krajevne doklade manipulan-tinjam in oficijantinjam (60.171 kron); slugam se zvišajo plače j^o dveh letih, najvišja plača 2000 K; slugam, ki so bili podržavljeni, se zravnajo plače (13 milj. kron); čuvaji in njih namestniki dobe za nočno službo i krono doklade; čuvajev je 17.000, nam^tnikov 3800, vsa višja potrebščina za nočno službo bode znašala 4 milijone na loto; premikačem se zvišajo mesečne plače za 24 kron, letna višja potrebščina bi znašala 2,400.000 kroti.
Delavcem, ki imajo do i krone dnevne plače, se zvišajo prejemki za 20%; delavcem, ki imajo nad i krone na dan, zvišajo se plače za 15%. Tucli delavcem, ki delajo v akordu, se zvišajo plače. Vsa višja potrebščina bi znašala 10 milijonov. Poleg tega predlaga odsek za zvišanje delavskih plač 3 milijone in odškodnine za čezure 1,600.000 kron; za večje število stalno nameščenih delavcev 2 milijona. Vsa višja potrebščina za delavce pri železnicah bi znašala 16,600.000 kron. Odsek tudi predlaga, da bi ta zakon stopil v veljavo že s 1. oktobrom 1911. Odsekov poročevalec Heine naglaša, da naj vlada vso to višjo potrebščino pokrije iz dohodkov državnih železnic. To pa bi bilo mogoče, ako se refakcije podjetnikom in tovarnarjem omeje, kartelom pa popolnoma črtajo. Na ta način bi si država prihranila mnogo milijonov. To vprašanje utegne biti rešeno že pred prazniki.
RUSI PRODIRAJO PROTI TEHERANU.
" Perzijska zbornica je odklonila z veliko večino ruski ultimat, kar je naznanila perzijska vlada dne 1. t. m. opoldne oficielno ruskemu poslaništvu Ruska vlada je nato ukazala v Res tu zbranim ruskim vojakom, da upi prodirajo proti Teheranu. Kakor znano, so zahtevali Rusi, da mora Perzija odpustiti amerikanskega finančnega svetnika Morgana Schuster, ki je nameraval sanirati perzijske finance. Rusija je zahtevala, da ne sme Perzija sprejeti v službo nobenega tujca, če ne dovolita Rusija in Anglija.
RUSI IN JAPONCI VDRLI NA KITAJSKO.
»Momingpost« poroča iz Pekina: Japonsko - korejski vojaki so prekora-
Zancek pr men u vezi ; ah.
»Oho, Zancek; kua pa iz taba, de s dons tku ofrtn?!« začudu sm se Zan-cke iz rotuža, ke sm ga. zagledu precl saba čist črn ublečenga iz belem ruku-vicam u rok in bela mašnea ukul urata ln pa iz celindram pudpajzha. »Kua pa je tebe prnesl h men tku u gala? A s me pršou vabt na ofect al kal?«
»Pena z luc! Kdu se pa zdej zen, ke je tku dragu na svet za ziut? Iv ve-cem kasna prsmoda; na vohcet prsmo-dc pa jest na hodm.«
»Kua pa hodeš pol črn ket urana ukul, pa rukuvicc u rok noseš iz saba, namest de b jh na roka nateknu?«
»Sej b jh, pa sa m premejhne, ke jh mam se ud suldatu, ke sm biu ka-prol. Takrat sm mou se take rokce, ket kasna frajlca. Pa jh zdej puglej, pr-mejs! Boncarju luparji nej se skrijeja preke nm.«
»Pol t pa mende tud celinder ni prou, ke ga držiš pud pajzdha. A maš tud celinder ud suldatu pršparan?«
»Sevede m tud celinder ni prou! Tle puglej!« in nateknou je celinder na glava, ke mu je glih tku stavu, ,kokr kašn lašk afn čaka.
»Za kua s pa tku mejhnga kupu! Sej mejčkn veči b te tud dost več ne kuštou!«
»Sej ga nism jest kupu! Tu je ja stotcelinder!«
»Kašn štotcelinder? Tu pa še ne-kol nism slišu, de b mei u Iblan štotcelinder!«
»>No, pa zdej slises, ce se nis!«
»Za kua pa mu prauš štotcelinder?«
»Tu je celinder, ke sina ga kepil na rotusko stroske tekat, ke sma Slu-venci ta perukat zmagal na rotus. Tekat sma zvulil za zepana Grazelita in ke ket Sluvcnc s ni ton cellndra kupt; ke so ga pa lo ucaseh rab za kasen pror zentirajne, sma pa u ubcinsk sej sklonil, da se ga kup na. ubcinske stroske in tku sma prsli do stotcelindia. ke gA mama ze leta in leta spraulengn n skatl. Ene parkat sa ga nucal fotoi-Grazeli, ene parkat pa gespud Hribar
al pa jest, ce je glih tku nanesl, kokr recima dons.«
»No, zdej pa puvej že enkat, pu kua s pršou dons h men s celindram, iz štotcelinclram? Al dons kej prezen-teraš?«
»Vabt sm tc prsou, no---«
»Za kua s me pršou vabt? Na ofcet prauš de ne! A murde na kašn ples?«
»No, nej pa bo; pa reema na ples!«
»Ki pa bo ta ples? Kdu ga prredi?«
»Na rotuze u ta velk dvuran! Pr-rejal uja pa plese ubčinsk svetilki!«
»Kua? Kar več plesu u prrejench ? Za kua pa?«
»Pena; ti me menda nalas neces zastopt! Sej me je se Amba preh za-stopu, ke sm ga sou tud puvabt, kc vnder ni prou pr ta brihtneh. Ubcinske seje se uja zdej hmal enkat začele in tekat uja plesi, de nekol tacga. Na to plese sm tc prsou puvabt, de b prsou gledat.«
»Kdu u pa plesu pr teh ubčinskeli sejah? Tu je ja resna reč in se puna-vad na pleše pr takeh prilkah.«
' »Klerekalci uja plesal, a na ves!? Leberalci jim uja pa žvižgal.«
»Na vem. če u kej kruha iz te moko. Klerekalci nisa nč kej uiiet za ples. Ta nar bi gvišri uja raj klerekalci žvižgal in ples prepusti leberalcem. Pu-sebn gespud Štefe ni nč kej dobr ple-saue kulkr ga jest puznnm, žvižgat zna pa imenitn!«
»I no; uma holt vidi! Sej men, pu pravic rečen, je. prou use glih, kdu zvizga in kdu plese; de b lo enga pa-metnga zepana dubl, tu je ta nar bi za zeit. Jest mam tku sam iz zepanam za upraut, na use ta druge jest pihnem.«
»Ker b pa biu pu tojeh rnisleh ta nar bi prpraun za žepana? Zancek, kaj prauš?«
»Jest b biu ta nar bi za gespuda Stefeta! Midva se dobr zastopva.«
»Aha, u b raci na soj maln voda napelul«
»Penapejd; ki pa mam jest kasn maln!«
»Al iz zubmi kufe tereš?«
»No ja; kufemaln mama ze pr his, ampak ta ni narjen za na vuda; tega jest iz ruko ženem, kedr pridem jest na vrsta.«
»Kuku? Al se vrstete pr del?«
»Kukupa! Pr men jc zo ud nekdi ta vornga pr his, de se iz mama vrste-va: kedr jest zepana zastopam, sa mama u kuhn; kedr sm pa jest u kulin, pa mama zepana zastopaj a.«
»Tu je pa pametna vornga! Tku saj na morta eden drugmo nč naprej metat, de se za druzga martra; in boži žegen ustane pr hiš!«
»No. vis!«
»Ševede vidm; al tu m pa le na gre u glava, de b biu glih tak dobr za žepana, ke se iz taba zastop. Sej u mende ja tud še kej drugeh b ihtneh glau med ubčinskem svetnkom?!*
fili pri Ilunschunu kitajsko mejo. Ruski vojaki so pa odrinili iz Vladivosto-Ka in so prekoračili pri Poltavski kitajsko mejo. Husi prodirajo proti Harbi-nu. A' Nankinu so vstaši popolnoma porazili cesarsko armado. V Mulcdenu se boje, da zasedejo mesto vstaši. Podkralja so zapustili v Mukdenu vsi njegovi svetovalci.
100 vojakov določenih za stražo avstrijskega poslaništva v Pekinga.
Z Dunaja se poroča, da je pooblaščen poveljnik vojne ladje »Cesar Franc Jožef I«, ki se nahaja zdaj v Vzhodni Aziji, da izkrca 100 mož v Pekingu za ojačenje straže avstrijskega poslaništva, če bo to želel avstrijski poslanik.
Sedemdesetletnica gosp. F. Silvestra.
Naš znaui domači pesuik F. Silvester praznuje jutri v vipavskem trgu v krogu svoje družine svojo TOletnico. G. Silvester je edon izmed najznačaj-nejših in naj simpatične j ših mož, kar jih ima vipavska dolina. Kake višje izobrazbe ni bil deležen, zato tudi ni mogel razviti svojih talentov tako, kakor bi jih rad. Dasi ni tedaj umetnost njegov poklic, vendar nam je pri svojem stanovskem delu — g. Silvester je trgovec — ustvaril lepo število domačih slovenskih pesmi, katere so raztresene po raznih številkah slovenskih listov in časopisov. Njegove pesmi so večjidel domoljubnega in nabožnega značaja, kakršen je tudi on sam. Nekatere pesmi, kakor »Molitev« (V prahu tu vzdihujem) in pa »Domu« (Dom preljubi, dom predragi), mu delajo vso čast in priznanje. G. Silvester je eden izmed onih narodno idealnih mož, ki so ustanavljali Oitalnice in bili v eni osebi pesniki, pisatelji dramatičnih iger, komponisti in zraven še igralci. Poleg pesmij je zložil nešteto kupletov in tudi nekaj dramatičnih prizorov za domače odre. Kjer je bilo treba de 'avcev za narodno probujo, tam je, bil g. Silvester gotovo zraven. Predvsem pa ga odlikujeta njegova vnema in iskrena zvestoba do katoliške misli in katoliškega gibanja med slovenskim ljudstvom. Ko so vrgli iz naših čitalnic katoliško misel, ni imel tudi g. Silve-Bter tam nič več iskati in oklenil se je naše katoliške ljudske organizacije vsem srcem. Da so naši Vipavci bodisi I glede katoiiiško-politične, izobraževaJ-i ne ali gospodarske organizacije tako napredni, gre tudi v marsičem zasluga ' g. Silvestru. Kjer je bilo treba delati ali manifestirati za katoliško misel, g. Silvestra ni manjkalo. Prepričani smo, da ni nihče bolj vesel, da je vipavska dolina v tako kratkem času doživela tak preobrat in tak preporod katoliške misli, kakor g. Silvester.
Samoobsebi umevno da je tudi sam vzor katoliškega moža. Za vso njegovo iskreno zvestobo in ljubezen, za ves njegov trud in delo, ki ga je žrtvoval v prospeh slovenske katoliške mi šli, naj mu Bog obilo poplača!
NEMIRI V RUMUNIJI.
V rumunskih obmejnih vaseh so izbruhnili resni nemiri. V vasi Kome šti je moralo nastopiti vojaštvo. Med nemiri je bil ubit en inženir in trije
orožniki, ranjenih je bilo več političnih uradnikov. Došlo pehotno stotnijo so kmetje po daljšem boju pognali v beg. Ko so došla ojačenja, je prodirala stot-nija zopet proti vasi. Ubitih je bilo ve-iko kmetov in vojakov. Nemiri se širijo.
Avstrijsko uradno štetje živine teta 1910.
Dunajska »Approv. Zeitung« prinaša spis nekega dr. W. o zadnjem uradnem štetju avstrijske živine, ki je prav poučen in splošno zanimiv ter
ga zato priobčujemo po njegovih važ- f
nejših podatkih.
V vseh deželah našo državne polovico so našteli pri zadnjem štetju dne 31. decembra 1910. leta med drugim:
' a) 9,159.808 goveje živine, b) 6,431.966 prašičev, e) 2,428.586 ovac, in se je tedaj od leta 1900 pa do 1910:
1.	goveja živina zmanjšala zo 351.362 glav ali 37 odstotkov,
2.	prašiči se pomnožili za 1,749.312 glav ali 37"4 odstotkov,
3. ovco sc pa zopet zmanjšale za 192.440 glav ali 700 odstotkov.
Najbolj občutljivo jc zmanjšanje govedi in relativno največje nazadovanje jo na Koroškem (132 odstotkov), potem na K r a.n j s k c m (10 6 odstotkov) in na Solnograškem (9 1 odstotkov); absolutno največja pa je izguba v Galiciji, kjer je 213.087 glav goveje živine manj kot, pred desetimi leti ter znaša izpad 78 odstotkov in torej 4 sedminke vsega upada ali zmanjšanja govedi v celi Avstriji.
Številke nekaterih dežel se razvi« dijo v sledečem izkazu:
»Kar tih bod, Pepe, pa mouc! Sej vema, kuku je! Kua se b tle tku nadou znga delu! Ta peru slovensk zepan je biu foter Grazeli, tu dobi- ves! Foter Graseli je biu sam pu noc na nugah pu dneu je pa spau. Astn tak ni za ze pana. Ta druh zepan je biu gespud Iv Hribar. Ta je biu spet pu dneu na nu gah in je pu noc spau. Tak tud ni za nc za zepana. Mi nucama u Iblan enga zepana, ke u pu dneu in pu noc na nu gah, ke u pu dneu in pu noc gledu na vornga u Iblan in tak zepan bi biu gespud Stefe. Pa rec, ce ni res! Tku, lede j vids, de jest na gledam sam nase in dc na napelavam vode na soj maln, kokr ti praus, ampak men je na src cela Iblana, zatu sm jest za gespuda Stefe-ta. Ce ti ves za kasnga se bi prpraun-ga, pa ti guvor; pol um pa jest moucu, preh pa ne.«
»Kokr sm jest šlišu, misija gespud dohtar Taučarja nardet za žepana — a ne?«
»Gespud dohtar Taučarja, praus? Kua pa misles! Gespud dohtar Taučar ja ni za zepana. Se mn kokr fotr Gra-seli, al pa gespud Hribar 1 Ud teh dveh je edn saj sam pu dneu spau, ta druh pu noc; gespud dohtar Taučar u pa spau pu dneu in pu noc. Edin kar gespud dohtar Taučarja prpuroca za zepana je tu, de ma sam soj celinder in de sc u tku stotcelinder lohka sparu in pa, dc um jest lohka veckat du nega prsou in se iz nim pustreku.«
»No, ti že veš; u take rči se nč kej rad na meša
Boltatu Pepe Iz Kudeluga,
	Goveja živina		Prašiči		Ovce	
Dežela	po uradnem štetju leta 1910.	torej od leta 1900. (prirastek — + odpad = —)	po uradnem štetju leta 1910.	torej od leta 1900. (prirastek = + odpad = —)	. 1 torej od po uradnem | Ma 190Q , ♦ Sn (Prirastek = + leta 1910. rodpad==_Y	
Kranjska .......	226.977	— 26.862 ali - 10-6 0/0	177.300	+ 69.464 ali + 64-4 %	1 24.195 i 1	- 14.434 Ali - 37-4 0/o
	222.283	— 33.837 ali _ 13-2 0/0	185.595	+ 15.552 ali + 9-1 o/0	71.316	- 47 247 ali - 3*8 o/„
Trst in okolica ....	3.129	- 1741 ali - 35-6 0/0	3.244	+ 1520 ali + 88-2 0/0	279	+ 317 ali f + 35 o/o
Goriško in Gradiška . .	74.987	- 772 ali - 1-0 o/o	57.757	+ 21.898 ali + 61-1 0/o	15.090	- 10-277 ali - 40-5 0/0
	60.490	-j- 1417 ali + 2-4 0/o	50.693	+ 18.229 ali + 56-2 o/o	203.550	- 28.775 ali - 10-5 o/o
Primorsko......	138.606	- 1086 ali -0-8 0/o	111.694	+ 41.647 ali + 59-2 o/o	218.919	— 33.835 ali - 13-4 o/0
	683.443	- 35.398 ali - 4-9 o/o	836.520	+ 157.610 ali + 23-2 0/0	86.708	- 36-537 ali — 29-6 o/0
Dalmacija......	104.716	- 3500 ali - 3-2 o/o	70.849	+ 14.101 ali + 24-8 o/o	1,027.747	+ 139.708 ali + 15-7 o/o
Galicija.......	2,505.079	- 213 087 ali - 7-8 0/0	1,835.473	+ 581.139 ali + 46 3 0/0	358.953	- 78-744 ali -18 0/0
	2,290.537	+ 32-199 ali + 1-4 o/0	1,012.752	+ 323.930 ali + 47 0/o	152.998	- 75-302 ali - 33 o/o
Moravska.......	801.367	+ 11-815 ali ' + 1-5 0/o	633.538	+ 178.220 ali + 39-1 0/0	34.117	- 13.566 ali - 36 0/0
Zmanjšanje goveje živine je skoraj splošno, samo štiri dežele (Nižje-Avstrijska, Istra, Češka, Moravska) izkazujejo prirastek govedi, ki pa tudi tu ni posebno znaten ter je veliko slabeji kot pred desetimi leti. Nazadovanje po številu živali je žal ravno v alpskih deželah najbolj znatno in med temi najbolj zopet v pokrajinah, kjer prebivajo Slovenci (Koroška, Kranjska). Neugodne številke štetja goveje živine v teh deželah so kaj resen pojav in bo treba o njem temeljito razmi-
O vzrokih nazadovanja navaja gori omenjeni člankar v prvi vrsti izseljevanje kmetijskega prebivalstva v Ameriko, potem pomanjkanje krme vsled slabih letin, suše, razne živalske bolezni, med temi osobito kužne bolezni, končno prav posebno tudi premembe v poljedelskem obratu (opustitev pridelovanja in pridobivanja žitnega zrnja in prehod k pridobivanju krme (Griinlandwirt-schaft).
Da bi se lažje našli vzroki nazadovanja in da bi dobili natančnejši .vpo-
gled v vse spremembe pri živinoreji *
obče, je predvsem neobhodno potrebno, da se štetje domače živine vrši natanč-« no vsako leto in samostojno brez zve« ze z ljudskim štetjem ter koncem prve in ne druge polovice leta, ali. vsaj oktobra vsakega leta. Pri tem štetju moralo bi se po uradnih organih popisali natančno tudi posamezne pasme, vrednost živali, njihova teža, njihov vpliv in pomen za kmetijstvo ter njihova poraba pri istem. Treba in sicer nujno treba je torej dobre bilance naše živinoreje.
ItalijanskoM vojska.
Boj za Tripolitanijo.
Italijanska vojna uprava je mobilizirala pešpolke št. 7, 26, 34, 67 in 89. Nadalje se žc mobilizirata 4. bersaglierski polk in planinski polk v Veroni. Veron-ski polk je prvi laški polk, ki so ga umaknili iz bližine avstrijske meje. Lahi so dozdaj mobilizirali za Afriko 24 pešpolkov, 4 grenadirske in 4 planinske polke, približno 110.000 mož.
Čez Carigrad se poroča iz Dehiba-da 30. m. m.: Včeraj zjutraj je napadlo 25.000 Lahov Ainza.ro. Strašno streljanje laških topov je porušilo vse hiše, ki smo jih mi zapustili. V nekem jarku je izgubilo življenje 280 Lahov. Opoldne smo še držali Ainzaro. Pričakujemo ojačenj.
»Giornale d' Italia« poroča iz Tripolisa: Dne 29. novembra smo dobili zahodno Hennija. ob robu oaze še 12 mrtvih bersaglierov, ki so bili ob napadih 23. m. m. ranjeni in ki jih je vjel sovražnik. Pet jih je bilo zakominili do ram, obrazi so bili izrezani, oči iztak-njene, trije so bili pribiti na palme. Od ostalih štirih smo dobili zgolj glave in nekaj udov. Polkovnik Fara izjavlja, da ima dokaze, da so mučili ranjence redni turški vojaki.
Dne 1. decembra se poroča iz Tripolisa: V bližini Zua.ro je streljal sovražnik iz pušk in topov na laško torpedovko »Partennope«, nakar jc pričela iorpedovka bombardirati Zuaro.
»Messagero« objavlja pismo nekega častnika ladje »Beloro«, ki poroča, da se zbirajo laški vojaki z namenom, da napadejo mesto Misrada, ki leži ob morju, a ga še Lahi niso zasedli.
Lahi bombardirali mesto Šajh Sajd.
»Tanin« poroča: Laške vojne ladje so bombardirale v Rdečem morju mesto Šajh Sajd. Iz Pariza se poroča, da je poročilo obstreljevanja Šajh Sajda vznemirilo politične kroge, ker je mesto pod francoskim protektoratom. • Francozi zahtevajo strogo preiskavo in bodo zahtevali odškodnino, če je škodil bombardement koristim Francozov,
Preprečen napad na laško Afriko.
»Agenzia Štefani« poroča 30. m. m. iz Massauaha: Zadnje dni se je popolnoma. zanesljivo poročalo, da se zbirajo Turki v Šajh Sajdu zato, da napadejo laško afrikansko obrežje med Asabom in Rahajtsom, oziroma čc bi tu ne bil mogoč napad, pa Bumejro ali pa Bej-lul. Lahi so zato odposlali vojne ladje na arabsko obrežje.
Razna poročila.
»Echo de Pariš« objavlja izjavo laške vlade, da laško brodovje ne namerava nobene akcije v Egejskem morju ali pa v Dardanelih. Avstro - Ogrska vpliva na Turčijo, da bi kmalu sklenila mir z Italijo.
izpred porotnega sodišča v Novem Mesto.
Dne 29. t. m. je stal pred porotniki Jakob Zupan, urarski pomočnik, nazadnje na Jagnenici pri Radečah, radi hudodelstva požiga. Ta jc hodil kot urarski pomočnik po svetu ter se večkrat oglasil v domovini pri svoji sestri, katera ga pa ni hotela rada sprejemati. Vsled tega jc bil na sestro hud ter se večkrat izrazil, da mora kaj takega napraviti, da ga. bo »hudič vesel«, ter da njegova sestra ni druzega vredna, kakor »cla bi jo ubil«. Nekako oktobra meseca t. 1. je prišel Zupan zopet na Jag-nenico ter sc ustavil pri nekem Medvedu, kjer je popravljal ljudem ure. S popravljanjem ur si jc bil prislužil nekoliko kron, katere jc pa izdal za žganje. Popoldne 9. t. m. se jc zopet napil in odšel k svoji sestri Neži Poliar. Ko pa sestre ni našel doma, se jc podal takoj h kašči s slamo kriti, ki je stala v bližini ter pričel zažigati streho. Ko je uvidel, da se ogenj mokro strehe noče prijeti, je zlezel pod kaščino streho ter tam zažgal. Ko je začela streha s plamenom goreti, zbeži zločinec v bližnji gozd. Bila je nevarnost, da bi se nc vnelo drugo poslopje, katero se je nahajalo v bližini požara. Škoda znaša okrog 1900 K. Obdolženec prizna požig ter pravi, da je to učinil zgolj iz sovraštva do svoje sestre, ki ga jc. vedno odganjala od doma in ki mu ni hotela stanovanja dati. Dokazalo se je, da jc
Zupan zelo udan žganju, in da ves denar zapijc. Požigalec Jakob Zupan je star okrog 60 let in jc bil obsojen na 7 let težke ječe.
Dnevne novice.
+ Izjave. Ob času volilnega boja pred letošnjimi volitvami za mestni občinski svet smo pisali, da namerava nek podjeten posestnik pod Gradom, ki pripada narodno-napredni stranki, napraviti novo javno hišo nesramnosti. S to notico se jo čutil prizadetega gospod Pavel Turk, posestnik in gostilničar v Streliški ulici. Lojalno izjavljamo, da smo dotično notico dobili od zanesljive osebe, nismo pa niti od daleč vedeli, da bi sc utegnil čutiti vsled tega prizadetega g. Pavel Turk, kateremu s tem potrdimo, da nimamo povoda misliti, da je bil on tisti, ki jc imel tako namero. — Meseca julija se je vnela med ljubljanskimi dnevniki polemika zaradi uradniškega gospodarskega društva. Pri tej priliki smo pisali o tem društvu tudi mi ter omenjali med drugimi osebo g. Vilko Lu-keža, poslovodjo navedenega društva. Z vsebino članka, ki je izšel 3. julija v naši št. 149, se je čutil g. Lukež razžaljenega, kor se mu jc očitalo, da neprevidno in slabo kupuje, in ker sc je bralo med vrsticami, kakor da se hoče g. Lukežu očitati nepoštenost. Ker sc je uredništvo prepričalo, da so te navedbe neresnične, in ker noče nikomur delati krivice, s tem lojalno izjavljamo, da nimamo povoda dvomili o rednem in pravilnem poslovodstvu g. Lu-keža, še manj pa o njegovi poštenosti. — Podpisano uredništvo »Slovenca« izjavlja, da preklicuje in obžaluje vsebino notice v listu »Slovenec« št. 168 z dne 25. julija 1911 pod oddelkom »Ljubljanske novice« z naslovom »Park-Hotela Tivoli« kot neresnično ter izjavlja, da je vsled napačnih informacij delalo krivico g. Ivanu Ken-da, restavraterju v Ljubljani »Hotel Tivoli«, ker ga dolži v tej notici, da se jc samolastno poslužil pečatnika zadruge izrvoščekov in si ga pritisnil na svojo prošnjo, da smatra vse za svoje, hotel, avtomobil in nazadnje žc fija-
karsko zadrugo. Uredništvo obžaluje tudi dostavek: »Kaj bo v takem postopanju odločilo državno pravdništvo, bodemo še povedali« ter »doslej smo mislili,.da ni samo hotel Tivoli v redu, pa menda tudi lastnik ni«. Uredništvo je prosilo g. Kenda odpuščanja in mu daje s tom preklicom zadoščenje za krivično žaljenje. Ker je uredništvo poravnalo tudi vse stroške, je g. Kenda po svojem zastopniku p. dr. Fr. Novaku v smislu poravnave žalitve odpustil ter je vsled tega odpadla zadevna porotna obravnava. — Ljubljana, dne 30. novembra 1911.
Uredništvo »Slovenca«.
+ Občinske volitve na Bledu. Liberalni terorizem je na Bledu strt. Kakor so ti ljudje predrzno nastopali in še hujše lagali, je bil zadnji čas, da se jih je nakrcalo po prstih. Tukaj izid v številkah. Povprečno število naših glasov v prvem razredu znaša 80, liberalnih pa 56. Najmanj sta dobila Repe (50) in dr. Hočevar (54), največ dr. B c n c d i k (83) in Kunčič (83). V drugem razredu je povprečno število glasov S. L. S. če odštejemo obema strankama skupna kandidata (Vidic in Poklukar) 133, število glasov liberalne stranke 77. V tretjem razredu je Q število glasov naše stranke približno 240, liberalne stranke okroglo 180. V dveh podobčinali (Rc-čica in Želeče) sta izvoljena oba naša kandidata, v podobčini Grad pa je naš kandidat ostal za 5 glasov v manjšini.
+ Pri občinskih volitvah v Stari Loki je sijajno zmagala S. L. S. v vseh razredih in podobčinali. Liberalna stranka je z vso silo hotela dobiti še enkrat občino v roke, pa sc je lahko prepričala, da je zanjo za zmerom izgubljena. Udeležba je bila ogromna, volilo je sedemdeset odstotkov vseh volilnih upravičencev. A' I. razredu je dobila S. L. S. 148 glasov, liberalci 44; v II. S. L. S. 258, liberalna 77; v III. S. L. S. 466, liberalna 153; v podobčini Dor-farje 116, liberalna 64; v podobčini Go-dešič skupni kandidat 176. pododbor-nik S. L. S. 146, liberalni 30; v podobčini Stara Loka S. L. S. lil, liberalna 24. Disciplina je bila vzorna, da je volilna komisija lahko v 7inpol urah skon-čala delo.
-f Laži se nadaljujejo. »Narod« Vzdržuje svoje neresnične trditve, da sem poslal občinskim odbornikom v Dolenji vasi izvestno pismo. Pravi pa, da če ga nisem odposlal, sem ga pa narekoval in dal o d p o -sla t i. Tudi to ni res! Je popolnoma izmišljeno! Ne pisal, ne narekoval, ne odposlal! Kaj pa, ko bi liberalci sami fabricirali tako pismo? — Franc Jaki ič.
+ D ušiveni ko'edareek se začne sredi prihodnjega tedna razpošiljati. Ker ga ne bomo razpošiljali na ogled, prosimo, da nam blagovolijo vsa društva in posamezniki, ki žele, da jim ga pošljemo, takoj naznaniti po dopisnicah, ki smo jih pravkar razposlali, koliko izvodov ga žele. Ako bi katero društvo pomotoma ne dobilo dopisnice, naj blagovoli naznaniti število izvodov po navadni dopisnici. Opozarjamo na to, da je letos društvena statistika dokaj popolnejša, ker so nam poslala skoro vsa društva svojo statistiko. Statistična tabela kaže našo žilavo moč in nepregledne vrste naših organizacij. Koledarčku smo dali na čelo šest krasnih slik »Ljudskega doma« v Ljubljani s primernim opisom. Slike se dobe od prihodnjega dne tucli kot razglednice v »Katoliški tiskarni«, kar natančneje še naznanimo. Dolžnost vsakega vnetega društvenika bodi, da ima sam svoj Koledarček, ali pa vsaj, da mu je v društvu vedno na razpolago. Koledarček je naša oficielna knjiga in vsebuje imenik vseh naših izobraževalnih društev s poštami vred, seznam Orlovskih odsekov in podružnic »Slovenske Straže«.
-f- Volitve na Hrvaškem. Uradni list hrvaške vlade objavlja oklic, s katerim se razpišejo volitve v hrvaški sabor 15., 16. in 18. decembra.
— Šmartno pri Litiji. V torek zvečer ob pol sedmi uri priredi naše Kat. slovensko izobraževalno društvo Miklavžev večer. Na sporedu je tambura-nje, petje, nastop Miklavža, razdelitev daril in najraznovrstnejši šaljivi nastopi parkelnov. Kdor želi po Miklavžu otrokom darila izročiti, naj jih pravočasno prinese v zavitku z naslovom g. E. Drčar-ju v Šmartnem. Upati jc obilne udeležbe, ker je tc vrste prireditev za našo okolico nekaj novega. — Izobraževalno društvo priredi letos dnevni pouk v šivanju, v sobotah pa v likanju. Trikrat na teden bodo tudi predavanja o gospodinjstvu. Kmečka dekleta, oglasite se! Mesečna pristojbina za šivanje je 2 K, za likanje 40 v. Prične se pouk dne 11. decembra in bo trajal dnevno od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer par mesecev. — Oglase sprejema tajništvo društva.
—	V<č-Gllnce. V nedeljo ponovljena
igra »Andrej Ilofer« se jc z istim lepim uspehom obnesla, kakor prvič. Da je občinstvo vdrugič napolnilo dvorano, je gotovo mnogo pripomogla društvena godba, ki je kot začetnica med posameznimi odmori nas prav dobro zabavala in žela splošno pohvalo. — Kakor vsako leto so se naši Mohorjani tudi letos skazali z lepimi prispevki za obmejne Slovence, da srno »Slov. Straži« odposlali 30 K 40 h. Če se ne motimo, so v lom oziru na prvem mestu med Mohorjani. Lep dokaz, kako verno delavstvo čuti s svojimi rojaki trpini na ogroženih mejah. — Miklavževega večera se vsi veliki in mali zelo veselimo. »Društveni dom« bo za ta večer zopet premajhen. Da ne bo zopet take gnje-če, kakor lansko leto, je odbor sklenil izdati le 300 vstopnic, ki se bodo oddajale po 40 h. Otroci s stariši v spremstvu bodo vstopnine prosti. Vzpored Miklavževega večera je prav zanimiv. Najprvo bo deklamacija, tej bo sledila temu večeru prav primerna igra, nato bo pa prišel »sv. Nikolaj« v svojem krasnem spremstvu. Seveda bodo za njim tudi parkeljni silili v ospredje. Pri igri bodo sodelovali večina otroci iz tukajšnjega dnevnega zavetišča, katerega smo pred dobrimi tremi meseci v »Domu« otvorili in ki kaj blagodejno deluje v tolažbo delavskih otrok, ki bi bili sicer čez dan brez zadostne hrane in izpostavljeni raznim dušnim in telesnim nevarnostim. Pri tej priliki trkamo v imenu teh malih in prosimo, da bi sc Miklavž še posebej ozrl na nje s kakim lepim darom. Kdor mladino-ljubov želi prevzeti vlogo sv. Miklavža za naše zavetišnike, naj blagovoli svoj dar nasloviti na župnišče ali pa kar na zavetišče v »Društvenem domu«. Vsak najmanjši dar bodisi v blagu ali v denarju so bo s hvaležnostjo sprejel, mali bodo pa za dobrega »Miklavža« pobožno molili.
—	Dobrova, dne 1. decembra. Prihodnji torek, dne 5. t. m., se bodo dopoldne od 8. ure naprej vršile za tukajšnjo občino občinske volitve. Nekaj nezadovoljnežev ima tajne shode ob poznih večernih urah na gotovih mestih v svrho pri volitvah skazo delati in enega izmed svojih spraviti na županski stol. ki pa za to nima prav nobenih zmožnosti in talentov. Zato vsi volilci na volišče od prvega do zadnjega z glasovnicami, na katero zapišite le one može, ki jih dobite tiskane na posebnih listih za vsaki razred in vsako podobčino posebej. Ne dajte se od nikogar begati, oziroma se nikomur vsesti na limanicc. Ker ste bili do sedaj še vedno kremeniti moški značaji, za kakršne se skažite tudi letos po vseh vaseh cele občine in ne dajte se nikomur begati, naj pride od koder hoče. Ali se Brezjani res hočete letos izneveriti? To bi bilo slabo znamenje za vas!
—	Preska pri Medvodah. Prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m. priredi tukajšnja organizacija dramatično predstavo »Mlinar in njegova hči«. K tej predstavi vabimo vse naše prijatelje.
—	Iz št. Vida nad Ljubljano. Jugoslovanska Strokovna Zweza ima v nedeljo zjutraj takoj po prvi maši shod v Lj. knjižnici (kaplanija). Dnevni red: 1. Karteli. 2. Razširjenje delavskega glasila »Naša Moč«. Popoldne predava ob 3. uri v dvorani pri Cebavu g. župnik V. Zabret o Španski. Ker se je g. župnik Zabret letošnje poletje osebno mudil na Španskem, bo predavanje gotovo zanimivo.
—	Preložena velikonočna nedelja. V monakovski nunciaturi so trdi, da namerava papež določiti, da se praznuje velikonočna nedelja prvo nedeljo aprila.
—	Oproščeni hrvaški kme'je, ki so sežgali nedolžnega. Včeraj ob 4. uri popoldne je zagrebško sodišče proglasilo razsodbo glede tistih 24 obtoženih kmetov, ki so sežgali krtačarja Tuhačka, ker so mislili, da jim jo zažigal hiše. Sodišče je oprostilo vseh. 24 obtožencev, ker se je zavzelo stališče, da so postopali v položaju neodjenljive silo, ker so bili vsled požarov popolnoma zbegani. Občinstvo je burno ploskalo ob proglasitvi oprostilne razsodbe. Državni pravnik, ki je zahteval za vse obtožence smrtno obsodbo je prosil, naj se mu dovoli tridnevni odlok.
—	Na Koroškem najdeni mrtvec spoznan. Mrtvec, o katerem smo v našem listu poročali, da je bil najden v Vetrinju na Koroškem, je bil sedaj spoznan. Naš prijatelj nam poroča, da je to L e o p o 1 d S t e m p e 1, doma iz Go-dešič pri Škofji Loki in je tja tudi že dospel mrtvaški list. Služil je od leta 1904 do 1907 pri 5. dragonskem polku in delal potem kot kovaški poslovodja v Škofji Loki. Lansko leto je delal delj časa tudi v Ljubljani pri g. Kunstlerjd na Tržaški cesti. Naš dopisnik, ki ga jo osebno poznal, niše, da jc bil ranj-
ki miren, vesel človek in da je izključeno, da bi se sam usmrtil.
—	Za Miklavža ali za Božič ga ni
primernejšega darila kot so srečke. Proti 46mesečnim obrokom po 3 krono zaniore se dobiti že tri srečke s šestimi žrebanji v letu. Zrvo prihodnjo žrebanje bo clne 14. januacja 1912, pri katerem bo znašal glavni dobitek 100.000 frankov. Dobe se pa tudi drugače izbrane srečke v poljubnih obrokih od 3 kron nadalje. Proti takojšnjemu plačilu dobe sesreč ke po kurzni vrednosti. V korist »Slovenski Straži« posreduje pri prodaji g. Valentin Urbančič, knjigovodja Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani.
—	Iz ljudskošolske službe. Mesto obolele učiteljice Leopoldine Abram je imenovana na njeno mesto v Sv. Križu pri Litiji za suplentinjo učiteljska kandidatinja Marija Ditinger in na mesto učiteljice Ane Elsner, ki je svoje mesto radi bolezni opustila, je imenovana učiteljska kandidatinja Terezija Rode, za provizorično učiteljico v Šmartnem pri Litiji. — Mesto obolele učiteljice Marijo Remžgar jo imenovana bivša suplentinja v Senožečah Ana Prudič za suplentinjo v Cirknici. — Mesto na lastno prošnjo odpuščene učiteljice Jerice Visenjak v Peči je ime-noVan lia njeno mesto učiteljski kandidat Jožef Jerše za vocljo'enorazred-nice. ,	"N
— Pisatelj F. S. Finžgar v esperant-skem jeziku. List »Esporanto«, ki izhaja v Gradcu, priobčujo silhueto F. S. Finžgarjevo »Nacl petelina« v cspe-rantskem jeziku. Prevod je preskrbel g. Stupar.
—	Mošenjska mlekarna. Iz Mošenj nam poročajo: »Naš Dom« in »Slovenski Narod« kujeta nadučitelja Josipa Korošca v deveta nebesa kot najpožrt-vovalnejšega prijatelja našega kmeta ter naštevata njegove zasluge za povzdigo mlekarstva in živinoreje. Mož se sicer že sam rad baha celo nasproti šolarjem med šolskim poukom, koliko jc že storil za občino, no in sedaj ga je pričel hvaliti še liberalni papir! Zato hočemo tudi mi pokazati g. Koroščeve zaslugo na mlekarskem polju, seveda v pravi luči! V Mošnjah smo ustanovili pred leti mlekarsko zadrugo. Pred ustanovitvijo zadruge smo imeli mlečnega prekupca v osebi g. nadučitelja Korošca. Ob ustanovitvi mlekarne je naš nadučitelj s svojo usiljivostjo dosegel, da so mu zadružniki poverili načelstvo mlekarne. Mož je očividno dobil skomine po dobičku, ki mu je tekel preje v žep, zato ni odnehal, dokler ni postal načelnik. Kot Joštov zaupnik, nas je včlanil pri blaženi Celjski zadružni zvezi, pa smo se vendar še ob pravem času iztrgali izpod njenega je-robstva. Gospod Korošec jo zakrivil, da je zadruga odprodala polovico v zadružno namene kupljenega poslopja s posestvom vred ter tako prav občutno zmanjšal kupno vrednost ter ugodnost slučajne prodaje. Zopetni odkup odpro-danega poslopja in posestva je preprečil isti g. Korošec. Korošec nosi tudi odgovornost, da je sklenil z bivšim ljubljanskim županom Hribarjem nesrečno pogodbo za oddajo našega mleka v Ljubljano kljub najrevnejšim ugovorom. Zlasti je pa bivši načelnik naše mlekarne Korošec zadnje čase s svojim prav neumestnim besedovanjem proti zadrugi, skoro popolnoma uničil zaupanje do zadruge pri zadružnikih, ki so se čutili in se še danes čutijo varane v veflnem upanju na zvišanje, mlečnih cen, katero upanje je res ravno on pokopal s svojo nerodnostjo. Za take zadrugarje se lepo zahvalimo!
—	Društvo za otroško varstvo jn mladinsko skrb v sodnem okraju LiH-ia je na svojem drugem občnem zboru izvolilo sledeči novi odbor: gg.: Andolj-šek B., Hostnik L., dr. Jamšok .T., Knaf-lič F., Kozjdk F., Lebinger I., Meško J., Michelčič R., Pauli J., Pelko M., Poga-čar J., Ravnikar A., Slane F., in clr. Wiesinger; namestnikom pa gg.: Birol-la .L, Debelak M., Krische F., Merva A., Miklaučič F., Poljšak F. in Strmljan T. — Na predlog navzočega okrajnega glavarja g. V. Parme, ki je pokazal isti-nito zanimanje za to dobrodelno društvo in mu je podal tudi mnogo koristnih in zdravih nasvetov, se je sklenilo, da so skliče prihodnja odborova seja dne 11. decembra 1911, ob 1. uri popol-dno v sodnijskem poslopju v Litiji. Navzoči odborniki so pregledali tudi blagajniško in tajniško knjigo s prilogami vred. Našli so vso v najpopolnejšem redu, za kar sc je vodilnim funkcionarjem izrekla primerna zahvala. — Novi odbor je poleg tega javnega naznanila. vabljen še po posebnih vabilih k prvi redni seji.
—Domobransko častništvo ln mo< štvo neaktivnega razmerja, ki bi hotelo prihodnje leto svojo orožno vajo odslužiti s svojimi avtomobili oziroma motorji, dobi v mestnem vojaškem
uradu vsa tozadevna pojasnila do konca meseca decembra.
—	Zahteve hrvaških bančnih ura!« nikov. Dne 29. t. m. so je vršil v Zagre-bu shod bančnih uradnikov, na katerem sc je soglasno sprejela resolucija z naslednjimi zahtevami: Provizoričnu draginjska doklada, ki pa ne sme vplivati na redno napredovanje uradništva; enotni načrt za službeno napredovanje in službeno pragmatiko, obvezno za vse zavode; ustanovitev razsodišča; delovni čas 6 ur; najveeč 8 ur, za čas nad 6 ur posebna plača; ustanovitev penzijskega zaklada in prosto so-botno popoldne.
—	Zagrebški tramvajski uslužben.
ci so so pogodili s svojimi delodajalci in so precej dosegli. Med drugim se jim zviša plača in dobe letni prispevek za obleko. Pogodba se je podpisala dne 30. t. m. in velja za tri leta.
—	Umor. V gozdu pri Tinjanu v Istri so našli v trebuh ustreljenega mrtvega 25 let starega kmečkega fanta Antona Spagnola. Sumljiva, da sta izvršila umor, so aretirali Janeza irt Mihaela Mazjana.
—	Orožne vaje domobrancev leta 1912. Vsak domobranec, ki ima prihod, nje leto orožno vajo, si lahko sam iz-bere rok za to vajo po razmerah svoje, ga poklica. Vsa tozadevna pojasnila daje mestni vojaški urad.
—	Ljndsko štetje na Reki se je vršilo za Slovane (Hrvate in Slovence) popolnoma tako, kakor v Trstu. Reška rnagistratna gospoda si je izmislila ce-lo nov jezik — ilirski, da je naštela tem manj Hrvatov. Razume se, da so med priprostim ljudstvom vsakega, ki je priznal, da zna le nekaj italijansko, prišteli med Italijane; one osebe pa, ki žive zlasti v okoliških občinah, ki ne znajo drugega kakor čakavski (hrvaški) dialekt, so vpisali za — Ilirce! Le onega, kdor se je izrecno izjavil za Hrvata — torej večinoma iz izobraže-nejših slojev — so vpisali za Hrvata, če ga že na noben način niso mogli po-tvoriti za Italijana. Tako so našteli na Reki le 9078 Hrvatov, 6653 »Ilireev« in 3937 Slovencev; nedvomno pa živi v Reki samih Hrvatov do 20.000. Italija, nov — ki so jili pomnožili z dobrimi 5000 Hrvatov in neštetimi Slovenci — so našteli 23.283, Maža.rov 3619, Nemce* 2476, Srbov 70, Čehov 135, Poljakov 36. Rumunov 29, Francozov 40 in 202 Angleža. »Obzor«, ki je priobčil članek o ljudskem štetju na Reki, je zapisal tudi, da naj si reški Hrvatje vzamejo zgled na reških Slovencih, ki so orga-nizatorično in narodnoobrambno veli-ko bolj delavni nego Hrvatje. Temu pa oporeka nek reški dopisnik v »Novo-stih« z clne. 25. novembra, češ, da ta-mošnji Slovenci v tem oziru niso nič boljši ocl Hrvatov. To je žalostno spričevalo za oboje in prav ima dopisnik, ko pravi, naj bi si oboji vzeli za zgled tržaške Slovence.	~
—	Morski akvarij v Zagrebu. V zagrebškem botaničnem vrtu je dr. Anton Heinz s pomočjo deželno vlade uredil morski akvarij z dvanajstimi bazeni, ki je za enkrat edini na slovanskem jugu. Živali je brezplačno preskrbela c. kr. zoologična postaja v Trstu.
—	Električna centrala na Savi pri Zagrebu, Zagrebški mestni rogulatorni odbor se je pod predsedstvom župana Holjca izrekel za sprejetje načrta inž. Stellerja za zgradbo električne centrale na Savi in sklenil za izvršitev zgradbe prositi za koncesijo.
—	Polom velike reške tvrdke. Na Reki je bančna tvrdka Leopold Winds-bach napovedala konkurz. Pasiva znašajo nad milijon kron. Ta tvrdka je delala večinoma z malimi kapitalisti in s polomom tvrdke je oškodovano ogromno število manjših kapitalistov.
—	Proti mažarizaciji Reke so se začeli končno vendarle dvigati Italijani. Na čelu tega gibanja stoji odvetnik dr. Rudan, ki je na nekem shodu izjavil, cla italijanstvu Reke niso nevarni Hrvati, marveč Mažari.
—	Nezgoda tržaškega t govca v Sara'evu. Nek tržaški trgovec se je te dni mudil v Sarajevu. Svoj poročni prstan je spravil v denarnico pa se šel za-bavat. V hotelu »Evropa« je kvartal. Kasneje opazi, da mu je zmanjkala denarnica s poročnim prstanom in zlato kravatno iglo v vrednosti nad 300 K. Ivaj poreče žena?
—	Pasji kontumac za občino D. M. v Poljn, Podgorica in Dobrunjc sc z današnjim dnevom razveljavi.
Poročila iz bolnice usmiljenih bratov v Lincu omenjajo: Pri različnih boleznih v spodnjem delu telesa se je z jako dobrim odvajajočim učinkom vporab-ljala naravna Frauc Jožef-ova grenčica. Ta „ Fran c Jožef-ova" voda zasluži tedaj pozornost vseh zdravnikov.	17
—	Umrla je v Bistrici pa. Antonija
Samsa, vclova )>o c. kr. ravnatelju deželne deske g. Rajkotu Samsa. Pogreb je bil danes ob 9. uri dopoldne. X. v m. p.!
—	Srečkanje. Pri včerajšnjem srečkanju srečk iz leta 1864 je dobila glavni dobitek 300.000 K serija 34 številka 77, drugi dobitek 40.000 JK serija 946 št. 59, t.ctji dobitek 20.000 K serija 8 štev. 3. — Pri srečkanju turških srečk je odpadel glavni dobitek 400.000 frankov na štev. 338.933, drugi dobitek 30.000 K štev. 402.401. Nabavo zadnjih srečk posreduje tudi »Slov. Straža«.
Llublianske novice.
• lj Jutri zvečer v »Ljudski Bom«I
Opozarjamo še enkrat na jutrišnjo predstavo »Revčka Andrejčka« v »Ljudskem Domu«. Že imena igralk jn igralcev jamčijo, da bomo imeli na odru dobro igrano narodno igro.
lj Društveni sestanek »Prometne zveze« se vrši danes, v soboto, 2. decembra, zvečer ob pol 8. uri v gostilniških prostorih v »Rokodelskem domu«, Komenskega ulica št. 12, Ljubljana. Na sestanku bo poročal državni poslanec dr. Krek: Državni zbor in železničarji. Somišljeniki krščanskosocialnih železničarjev dobrodošli!
lj Katoliško društvo rokod. pomočnikov ima jutri, v nedeljo, dne 3. decembra, ob pol 11. uri dopoldne v dvorani »Rokodelskega doma« svoj redni mesečni shod. Na dnevnem redu so važne društvene zadeve.
lj Umetnostni tečaj se vrši jutri izjemoma ob tri četrt na 9. do tri četrt na 10., ker jc g. ravnatelj pozneje službeno zadržan. Prosimo vse, da pridejo točno.
lj Najsijajnejši Miklavžev večer
priredi vsako leto v veliki dvorani hotela »Union« glasbeno društvo »Ljubljana«. Na podlagi dosedanjih skušenj bo letošnji Miklavžev večer, ki se prične v torek, dne 5. t. m. točno ob 7. uri zvečer, še lepše aranžiran kot vsi dosedanji, točno bo skrbljeno za red pri sedežih. Letos otroci brez spremstva odraslih n c bodo imeli pristopa. Letos sodeluje pri aranžiran ju večera več slovenskih slikarjev. Novo vprizoritev je priredil slovenski pisatelj F. S. Finžgar, in sicer tako krasno, ua bo Miklavž res vse udeležence presenetil. Odbor se ni strašil ogromnih stroškov, ki so narasli z novimi naročili, a je kljub temu danes določil, da bodi vs'opnina pri vseh mizah v dvorani za odrasle po 1 krono, ca otroke pa po 40 vinarjev. — Mize bodo letos aranžirane po d o lg e m, da bo sprevod Miklavžev lepši in strogo zastražene po rediteljih. Na galeriji za. odrasle 40 vin., za otroke 20 vin. Sedeži se bodo dobili od nedelje dalje v trafiki »Union«. Oni, ki žele, da Miklavž njihovim družinam kaj prinese, naj pošljejo dobro zavita darjla v torek ocl 1. do 4. ure popoldne v veliko dvorano »Uniona«. Na darilih naj bo natančen naslov*in pri darilih za odrasle velika črka A. pri darilih za otroke pa velika črka B. Posebnih vabil za ta večer tudi letos ne bo. Občinstvo je tem potom vabljeno najvljudneje. Tiste gospode, ki bi blagovolili za Miklavžev večer odboru za razdelitev med Otroke kaj podariti, prosi m o, da darove blagohotno prinesejo v t o r e k o d 1. d .o 4. u r e p o p o 1 d e v v e 1 ik o dvorano »U n i o n a«.
lj »Ljudski oder« igra na Marijin praznik, v petek, dne 8. decembra, izvirno noviteto Silvin Sardenkovo »Mati svetega vesela«, misterij vstajenja. Delo samo na sebi je, brez vse pretira-nosti povedano, najboljša in najlepša verska, igra, kar jih sploh imamo. Pevske točke je uglasbil Stanko Premrl in jih bo proizvajal celotni ženski zbor glasbenega društva »Ljubljana«. Kulise je nalašč za to igro napravila tvrdka Haman v Diisseldorfu in so vse dekoracije docela nove in nekaj krasnega. Delo je vestno na študirano in skrbno inscenirano. Vstopnice se dobe v predprodaji v »Kato.iški bukvarni«, kjer si lahko vsak zasigura sedež, ki mu ugaja. Ker bo igra končana že ob pol 10. uri, se nudi tudi vsem podežel-nim prijateljem »Ljudskega odra« prilika, da si ogledajo to delo, ki bo sigurno našlo pot na vse podeželne odre.
lj »Mati svetega veselja«, ki jo igra »Ljudski oder« na praznik, 8. decembra. ob pol osmih, je izšla v tisku in se dobiva za 1 K v Katoliški bukvarni.
lj šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani vabi svoje člane in prijatelje na Miklavžev večer clne 5. decembra v Rokodelskem domu. Spored: 1. Petje. 2. Nagovor g. profesorja Janko Mlakarja. 3. Živa slikn. 4. Nastop Miklavža s spremstvom. 5. Obdaritev
otrok. Zn?otek ob sedmi uri zvečer. --• Darila sprejema g. Lina Strahova od sobote dalje na Sv. Petra cesti št. 79.
I j šentpeterski Orel vabi svoje člane kakor tudi prijatelje orlovske organizacije k predavanju, katero bode v ponedeljek dne i. decembra v društvenih prostorih v Podbojevi hiši na Sv. Petra cesti 101. Predava dr. Lovro Pogačnik. Ker bo predavanje velevažno in zanimivo, je želeti velike udeležbe.
lj Delavci - pevci! Za naše delavce otvarja »Ljubljana« tako kot vsako leto, tudi letos pevsko šolo. Kdor naših delavcev bi si želel izobraziti svoj glas in ima posluh, naj še oglasi v društvenih prostorih »Ljubljane« v nedeljo 3. decembra ali pa v nedeljo 10. decembra od 11. clo 12. ure, kjer izve še vse podrobnosti. Ako je še kje kak naš somišljenik delavec-pevec, ki še ni pri »Ljubljani«, naj pristopi; sprejet bo bratski!
lj Poštno ravnateljstvo v Celovcu in ekspozitura poštnega ravnateljstva
v	Ljubljani. Z Dunaja se poroča, da priklopijo novemu poštnemu ravnateljstvu v Celovcu Koroško in Solnogra-ško. Merodajni krogi nameravajo po tistih kronovinah, ki nimajo poštnih ravnateljstev, ustanoviti ekspozituro poštnih ravnateljstev. V prvi vrsti sc misli na Ljubljano.
lj Predavanje o gospodarskem položaju v južni Ameriki. Kakor lani ima tudi letos g. ravnatelj L. Perutz v večjih mestih predavanja o gospodarskem stanju južnoameriških držav in sicer predava letos o gospodarskem položaju v Braziliji, Chile in Uruguay. Z raz-ložitvijo velikega pomena južno-ameri-škili držav kot razpečavališče za našo industrijske izdelke in z opisom urejenih gospodarskih razmer ter držav, hoče vzbuditi oziroma pomnožiti zanimanje za te dežele v krogih industri-alcev in oksportnih interesentov. Tako predavanje se po posredovanju tukajšnje trgovske in obrtne zbornice vrši tudi v Ljubljani in sicer v četrtek, clne 7. decembra ob pol peti uro popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Eno uro pred predavanjem in ono uro, eventualno tudi več, po predavanju bo g. predavatelj interesentom na razpolago za informacijo o kupčijskih razmerah južne Amerike ter bo na željo nasveto-val tudi primerno zastopnike tvrdkam, ki bi želele začeti kupčijske zvezo z južno Ameriko. Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani opozarja industrialne in trgovske kroge na to predavanje. Udeležba je priporočljiva za one inclu-slrialce in eksportne interesente, ki doslej niso eksportirali v južno Ameriko. Utegnili bi so morda v prihodnjosti in-teresirati za njo, saj jo v južni Ameriki trg skoro za vse naše industrijsko izdelke.
lj Nevarna tatica. A' zadnjem času so jo jela pojavljati po trgovinah neka ženska, ki jo. med izbiranjem blaga kradla in p.otem pod raznimi pretvezami odšla. Prva taka tatvina je bila policiji ovadena „od tvrdke Ivrištofič - Bučar. Tam je neznanka izmaknila ženske in moške spodnje hlače. Nekaj dni pozneje je pa prišla izbirat zlatnino k zlatarju Vechiettu v Šelenburgovi ulici. Med izbiranjem je juvelir opazil, da jo ženska ukradla s prodajalno mize štiri zlate prstane in jih vtaknila v žep. Ko je hotela oditi, je rekla, da bode vprašala zunaj stoječega moža, koliko sme kupiti. Toda zlatar jc ni pustil kar tako iz rok, marveč jo jo preisko.l in dobil pri nji vse štiri prstane, nadalje zlat prstan s smaragdi, prazno denarnico, zastavni listek zlatnino in zlato ovrat-no iglo. Neznanki se je posrečilo slednjič uiti, a jo je stražnik v Bcthoveno-
vi	ulici aretoval. Dognalo so je, da jo navihanka Pavlina črn o t a, rojena 1. 1876 v Verdniku na Hrvaškem, ter da stanuje skupaj z nekim krojačem v Mostah. Izvršila jo tudi policija, sporazumno z orožništvom na domu hišno preiskavo in zaplenila obilo pokradenih reči, katere so so izročilo z areto-v&nko vred deželnemu sodišču.
lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani je daroval g. Pavel Šimenc, trgovski in umetni vrtnar v Ljubljani, 20 K. Bog povrni! Naj bi ga posnemali prijatelji poštenega rokodelstva!
lj Gospodična, začetnica, želi vstopiti v službo v pisarno, 'comptoar ali kaj podobnega. Nastop takoj ali pozneje. Poizve se pri uredništvu »Slovenca«.
Razne stvari.
Veliki snežni zameti v Rusiji. V zahodni Rusiji močno sneži. Po nekaterih železniških progah radi snežnih žametov popolnoma ustaviti promet. Varšavski in kijevski vlaki so imeli pol-clnevne zamude.
Boj za osem milijonov dedščine. V Lvovu sc je 1. t. m. pričela kazenska razprava, pri kateri gre za 8 milijonov
zapuščino grofa Nikolaja Volanskega. Obtoženi so grofov sluga in zaupnik Belukovski, žena dr. Schratterja in ve-letrgovec Kaufmann, da so hoteli izsiljevati dediče grofa Volanskega. Razprava bo trajala osem dni.
Povodnji na Francoskem. Na Francoskem so velike povodnji. Reka Rhone je prestopila bregove in napravila ogromno škodo. Pri Caderousse je naredila reka v 24. urah za 1-20 m, pri Avignonu pa celo za 2 m. V departe-mentu Gara je prestopila bregove roka Garonnc.
Ukradena železna blagajna. Ponoči dno 1. t. m. je vdrlo več roparjev v neko pisarno, kjer so poizkušali vlomiti v blagajno. Ker to ni šlo, so blagajno naložili na voz in jo odpeljali k bližnji reki, kjer so jo odprli in vzeli iz nje 15.000 K. O roparjih ni nikakega sledu.
Poneverbe pri Rdečem križu. Rdečemu križu v Črnovicah jc poneveril ravnatelj deželnih pomožnih uradov Konstantin Zenta 60.000 Iv. Zonto so zaprli.
Strašen požar na parniku. Goreti jo pričelo 1. t. m. ponoči na parniku »Dinnnmarc« ki jo last sicilijansko-amerikanske družbe. Zgorelo jo 600 ton petroleja. Več gasilcev je bilo nevarno ranjenih. Škoda znaša pol milijona lir.
Samoumor višjega deželno-sodne-ga svetnika. V stanislavski okolici so je ustrelil zblazneli višji deželno-sodni svetnik Karel Nouhof.
Žalostna rodbinska žaloigra. Iz Velikega Varožlja sc poroča: Rumun-ski učitelj v občini Vaško, Demeter Mi-tru, jo usmrtil 1. t. m. svojo nezvesto ženo, nato pa še triletno hčerko, na kar so je obesil.
VeliH izgredi stavkujočih uslužbencev konfekcij v Parizu. 600 stavku-jočih uslužbencev konfekcij jo 1. !. m. obkolilo veliko konfekcijo, da preprečijo vstop v trgovino st avkokazom. Z došlo policijo so jc stavkujoče osobje spopadlo. Policisti so bili opraskani, obgri-zoni in pretepeni.
Samoumor v šoli. V Stanislavu so jo ustrelil med šolskim poukom pred razredno soho na mostovžu učiteljski kandidat Marijan Choma. Vzrok samo-umova ni znan.
Nesreča nr' nlavču. Ponesrečilo vrč delavcev. V Golsenkirchnu je puh iz plavža omamil 7 delavcev. Eden omam-Ijencev je umrl.
26 000 kovinarjev brez dela. V Bo-rolinu so v Štirih tvornicah izključili od dela 26 000 kovinarjev.
Nevarno ranienih 28. delavcev. Tz Varšavo so poroča, da jo zavozil oh ga-liški meji tovorni v delavski vlak. Razbitih je deset voz m lokomotiva. Nevarno ranienih ie 26 delavcev.
Boj mel noiniki in policijo. Na postaji Batignolo je moralo več potnikov noš na vzhodni kolodvor, ker jo bil promet oviran. Potniki so bili. zato tako razburjeni, cla so metali iz voz blazine, Dobili okna in oplenili jedilni voz. Na kolodvor so poslali več policijskih oddelkov. Potniki so se stepli s policisti, ki so potegnili sablje. Ranjenih je več razburjenih potnikov, zaprli so jih pa petindvajset.
Prodata živil v meseni režiji. V Budimpešti jo pričela'občina v lastni režiji prodajati ovčjo in govejo meso in klobase, ki so izdoljujejo v mestni tvor-riici klobas.
Telelonsla in brzojavna poročila.
LASTNOROČNO PISMO CESARJA
GENERALU HOTZENDORFU. i> Dunaj, 2. decembra. Cesar je danes pisal Šefu generalnega štaba, generalu Conradu pl. Hotzcndorfu sledečo: »Ljubi general infaterije Conrad pl. Ilotzen-clorf! Ker smatram ta potrebno, da Vašo izredne zapovedniške dolžnosti in Vaše bogato znanje,. združeno s prav posebnimi izkušnjami tudi na drugih službenih poljih, v blagor armade prav uporabim, Vas ocl mesta šefa generalnega štaba odpokličem in imenujem za armadnega nadzornika. V najhva-1 o Ž n c j š e priznanje Vašega izborne-ga in požrtvovalnega delovanja na mestu, ki ste ga dozdaj zavzemali, Vam pa. podelim veliki križ Leopolclovega reda. Franc Jožef.«
»MEDNARODNA« SOCIALNA DEMOKRACIJA.
Trst, 2. decembra. V včerajšnji seji mestnega sveta so soc. demokraški poslanci glasovali za podporo 15.000 K za »Lega nazionale«, predlog, da sc da podpora 5000 K tudi Ciril - Metodovi šoli, v kateri jo ogromna večina delavskih otrok, so na. odklonili! Motivacija. soc. demokraškega voditelja Puccherja je bila naravnost žaljiva.
NOVA AVSTRIJSKA KARDINALA.
Dunaj, 2. decembra. Danes sla sc na Dunaju in v Oluniucu vršili z veli-
kim sijajem ceremoniji podarilve bare-tov novima kardinaloma dr. Naglu in dr. Baucrju.
LAŠKE GROZOVITOSTI V TRIPOLI-TANIJI.
Berolin, 2. decembra. Turški poslanik je izjavil, da so prisilili Lahi neko staro Arabko in njenega moža, cla sta morala biti navzoča, ko so usmrtili njunega sina. — Iz nekega aeroplanii so vrgli Lahi petardo na bolnišnico kljub temu, cla jc bila z zastavo označena za bolnišnico. V laski obrambni progi so našli Turki veliko žena in otrok s prerezanimi vratovi in z znaki, ki so dokazovali, da so jih Lahi mučili in trpinčili. Laški vjetnilci so izpovedali, cla so mučili laški vojaki žene in otroke na povelje laških častnikov.
TURČIJA ZAPRE DARDANELE.
Carigrad, 2. decembra. Visoka por« ta je sklenila Dardanele zapreti. Potopila bo precl vhodom nekaj starih ladij in jih z minami zvezala.
KITAJSKA REVOLUCIJA.
Peking, 2. decembra. Mesto Xau-king je padlo v roke vstašem. V mesto Hankau jo dospelo 20.000 mož vladnih čet s težkimi topovi.
STAVKA STAVCEV.
Varšava, 2. decembra. Radi stavke črkostavcev jo izšel danes samo uradni list »Dnevnik«. Vsi drugi listi so morali izelavanje začasno ustaviti.
Štajerske novice.
š štajerska podzveza Orlov priredi od dne 27. do 31. decembra t. 1. v Celju mladeniški telovadni tečaj. Tečaj je obvezen za vse štajerske odseke. Vabljena pa so tudi vsa tista izobraževalna društva, ki si nameravajo letošnjo je-sensko-zimsko dobo ustanoviti Orla. Spored objavimo v kratkem.
š Promocija. Danes, clne 2. decembra je promoviral na graškem vseučilišču za doktorja prava g. Fran Lo-g a r, star. »Zarje«. Iskreno čestitamo!
š Shodi. Državni in deželni poslanec Ivan Roškar ima v nedeljo, dne 10. decembra t. 1., popoldne ob pol treh shod v gostilni g. Schmida v Selnici ob Muri. — Poslanca gg. ,osip Ozmec in Brenčič imata v nedeljo, dne 3. decembra, popoldne oh 3. uri shod v gostilni g. Venigerholza v Središču.
š Južna železnica Uradniki južne železnice, ki bi so radi prikupili spod-nješta jerskemu Volksratu, postopajo zadnji čas proti slovenskim strankam sila predrzno. Glecle osebnega prometa so naše vodno pritožbe žo znane. Prišli smo mnogokje že tako daleč kot na Koroškem. Odklanjati so začeili nemški petelini tudi tovorno liste, ki so izpolnjeni slovenski, ali pa so navedena samo slovenska krajevna imena. Naj se vsak posamezen slučaj naznani našim poslancem, cla poročajo pri direkciji.
š Strašna smrt. Iz Gradca nam poročajo: Stanovanje nekega vpokojene-ga naclporočnika v Gradcu je bilo 1. t. m. pozorišče strašnega slučaja. Siletna oskrbnica Rozalija Pov, rojena nekje na Ogrskem, je bila pri. njem v službi ocl 1. maja t. 1. Ker pa je bila skoro vedno pijana, ji jo njen delodajalec službo odpovedal. Por so jo napram večini osebam izrazila, da svojega službujočega mesta ne bo zapustila. Tudi nasproti nadporočniku so jo tako izrazila. V noči ocl 30. novembra na 1. decembra jc šla v predsobo njegove spal-
Tako dobro in zdravilno
kot je neoporečno navadno ribje olje samo na sebi, se vendar nc da JLJ&
tajiti, da večina ljudi, in sicer otroci	ŠUjffifa
kakor odrasli, isto vsled duha in	ja P?!*^
okusa enostavno ne morejo zavžiti.	fc \M
Scott-ovo ribjeoljno emulzijo, v	ftjijg
kateri sc lastnosti in vrednosti rib-	jjgg^
jega olja s pridatki Se zboljšajo,	Iv;Mnil samo 3 ^
pa večina ljudi brez ugovora rada	znamko — ribi-
. . j« • * * • ~	čem — kot na ran-
zavživa in tudi pri daljaem vpo- cljS|<inl zakolu
rahljanju lahko prenese.	Scoit-ovega
' '	1	ravnanj«.
Trikrat na dan dalje časa pravilno zavžita
SCOTT-ova emulzija
spremoni blede in toke otroke, ki nimajo pravega veselja do jedi, v čvrsto, veselo deco.
Pri nakupu noj so zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamko „Scott", ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek.
Cena izvirni steklenici K 2'50. 2091! Dobi se v vseh lekarnah.
3
Zahvala.
Vsem, ki so mi k 601etnici ljubez-njivo čestitali in se me v molitvah spominjali, izrekam tem potom najiskre-nejšo zahvalo.
P. Hugolin Sattner.
niče. Tam si je polila obleko s špiritom in se zažgala. Nato je hotela vdreti v njegovo spalnico, katero pa je slednji, ker je slišal nemir v predsobi, od zno-iraj zaprl. Nekaj časa potem je slišal vzdihovanje. V tem sta prišli že hišnici na pomoč in našli Zor vso ožgano na tleh. Prišla sta takoj tudi dva v hiši stanujoča zdravnika, pa bilo je že prepozno. Por je bila že mrtva. Truplo so prepeljali v nek zavod za raztelesenje.
š Povožen. Dne 27. t. m. se je peljal v Dreveniku stanujoči posestnik Mih. Colnarič z težko obloženim vozom, pred katerim so bile vprežene krave, v Kostrivnico. Krave je peljal lOletni deček Franc Jančič, Colnarič pa je Šel za vozom. Voz je začel teči na nekem strmem kraju ceste. Zgrabil je dečka za levo nogo, s katero je prišel pod kolesa in mu jo popolnoma zdrobilo.
Opozarjamo na inserat Mayfarth & Co., ki izdeluje vsakovrstne poljedelske stroje, posnemalnike in stroje I za pripravljanje surovega masla.
Tvrdka Repper, Dunaj, pošilja na zahtevo svoj bogato ilustrovani cenik preprog, kakor tudi vzorce. Če se ji z naročilom pošlje ta notica, dovoli 5% I popusta.
3593
Odbor posojilnice v Kranjski gori naznanja žalostnim srcem vsem prijateljem in znajicem. da je Vsemogočni izvolil k Seibi v boljše življenje poklicati gospodo
Gašperja Šeiman
pose"(Sika ln v*«! Metia iv*«**-;« odbornika poao.'!!^«« v Kranii-U; gort
danes, o.ie l.docauibm 1011 o!) 10. uri dopoldne, večkrat i-revidenec-a s svetimi zakiamenli.
Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši v nedeljo, -i. decembra, ob 3. uri popoludne.
Prebiagi rajnki sc vsem prijateljem in znancem priporoča v blag spomin in pobožno molitev.
Posojilnica v Kranjski gori,
dne 1. decembra 1911.
Gašper Lavtižar,
naSeln'1'.
Dobro r
in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu
„pravega :Franc!<a: s kavnim mlinčkom' iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pra-\e ;a :Francka:" se je mnoga desetletja, kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
1585
lorszgifta
pruoorstim namizna voda,
sredstvo proti angleški bolezni in slabokrvnosti. Neprekosljiva kot osveževalna in slast vzbujajoča pijača. Ta voda je
zelo primerna za mešanje z vinom. Glavni zastopnik za Kranjsko: FRA.NC SCHANTEL, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Skladišče v »I. ljubljanskem javnem skladišču Krisper-Tomažič družba 1.	z omejenim jamstvom. 5583
Meteorologično poročilo.
Višina ii. morjem 30fv2/,v, sred. zračni tlak 736-0 mm
Slanic
C Cm opa- haro-S zovania metra i v mm
Tempe-' ratnra I
po | Celziju ;
Vetrovi
Nebo
11
1 9. zveč. j 740-5 7. zjutr. 40 0 j 2. pop. 41 9 i
5 7 j sr. svzh. 4-2 sl. ssvzli. 53 i sr. jjvzh.
oblačno
| 00
jasno
i --• »-----| .-----
Srednja včerajšnja temp trO' norm. 0'4°
rjL\ic	o ir> a
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 2. decembra.
Pšenica za april 1912.....II 84
Rž za april 1912............10 35
Oves za april 1912......9 84
Koruza za maj 1912......8 4č
Efektiv trdno.
Mite novi jubilejni cenik
s koledarjem z zelo znižanimi cenami, ki bo izšel za božič, katerege dobi vsak zastonj in franko.
Najbogatejša izbira, obče znana domača solidna trgovina, najnižje tvorniške cene kakor: zlate, srebrne, nlkelnaste in jeklene ure in verižice, brlljantl, velika izbira uhanov, prstanov itd.	637
Na zahtevo posebni cenik od kina-srebra,
Fr. Čuden, Ljubljana
urar in trgovec, samo nasproti frančiškanskega samostana.
Novi jubilejni cenik s koledarjem bo izšel za božič, in se dobi tudi po pošti zastonj in poštnine prosto.
Na zahtevo poseben cenik zs Šivalne stroje najfinejše vrsta.
Pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju odda se takoj definitivno služba
pisarniškega pomočnika
3591
z normalno plačo.
Pogoji: Prosilec mora biti strojepisec ter vešč nemščine in slovenščine v pisavi in besedi. Taki, ki znajo popolnoma pravilno prevajati iz nemščine v slovenščino, imajo prednost.
Prošnje, opremljene z dokazili dozdajnega službovanja vložiti pri okrajnem glavarstvu v Celju.
IVAN KACIN, Novi Vodmat 151
LJUBLJANA (ob cesti južne želez.)
izdeluje vsakovrstne tlSFIIlOnijC najnovejšega ameriškega sistema. Sprejemajo se vsa popravila v to stroko spadajoča.
Blagorodni gosp.
Iv. Kacin v Novem Votiraatn.
Podpisana so Vam za poslani harmonij prav toplo zahvaljujem. Njegova vnanja oblika, kakor njegov krasen glas mi zelo ugaja. Upam. da mi bo vedno v največje razvedrilo. Z odličnim spoštovanjem
Fara pri Kočevju 23.- nov. 1911. _Nežlka Klun, učiteljica.
Priložnostni nakup !
Krasna, popolna, 2cpna ura s verižico
samo K 3-9 J Ker sem kupil vcC|o trgovino z urami
lahko poSljeui: Veliko srebrno — britaira — rem uro s sidrom, J) ur idofo, švicarski izd- iek z lepo verižico za K 3<)J. Dalje ponujam elektro -- goldln — rem. uro s sidrom 36 ur idoCo, najboljše švicarsko dilo ^ elu.uro-verižico za K1-70. Triletno pismeno jamstvo zo vsako uro. Razpošilja po povzetju
Ignacij Cipres, Krakov,
razpošiljalnica, Florlanergasse 49, Bogato ilustriran cenik z 3 (0 slikami ;; urami, dragoceninanii, furnituraml in in orodjem pošiljam na zahtevo zastonj. Navedene ure se nc nahajalo v ceniku, ker so samo priložnostni nakup. Ce nc ugaja denar nazaj.
priložnostni nakup!
Lepa žepna ura z verižico K 3'50.
30.000 komadov
kupljenih, ziu-aditega poSiljnru 1 lepo ::t) nridočo (nc 1? :ir) ..(1LOIJIA- sro-lirno iinker-rem. uro. avic. kolesja z. 1 opo gntv. oklopjem, « sekundnim kiti zalesm ln lepo pozlnčeuc ali posrobr. verižico liutrmčno, itloeo Io zri K 3*59. Nadalje ponudim eno pravo poalfi-čeno :i(i ur idočo nriker-rem. prve vrsto švicarsko uro s pozlačeno verižico za K 5. Triletno pismeno jamstvo z a vsako uro. Razpošilja proti povzetju S. KOHANE, razpošlljalnica švicarskih ur, Krakov št. 78. Neštevilno priznanj in naročil. Za neugajnjočo denar nazaj.
z dvema sobama ter kuhinjo se takoj odda na Črnučah
št. 67. pri Ljubljani.	3595
Kupi se takof
3540
dne 3. t. m. bode
m
(eventuelno vila)
blizu dolenjskega ali južnega kolodvora ali sploh blizu električne železnice. Natančne ponudbe do 4. dec. na upravništvo ..Slovenca" pod naslovom J. M.
-iz fin in ofl 2-6
:5t)00
odprta«
0. Beniatovič
Angleško skladišče oblek.

izborno opelfaisa se iz zasebnih proda. Resisš ponudniki n&| se lega Hsta pod šifro
»»
s«
p. vili. 212/0 ~ "21
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, oddelek VIII. je po prošnji lastnice Marije Clglar na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina in sicer vložua št. 175 kat. obč. Moste, obstoječa izI
a)	stavbene parcele št. 592/4, na kateri stoji hiša št. 19 na Selu pod Ljubljano z drvarnico in
b)	parcele št. 592/1 vrtička, za katero sc je ustanovila izklicna cona v znesku 12.000 K.
Dražba se bo vršila 13. decembra 1911, ob 10. uri dop.
pri podpisani sodniji, v sobi štev. 30. Ponudbe pod izklicno ceno se no sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavno pravice brez ozira na prodajuo ceno. Družbeno izkupilo jc položiti pri sodniji. Dražbene pogoje je mogoče vpogleda« pri sodniji soba št, 33 ob uradnih urah,	*	"
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek VIII.
dne 23. novembra 1911
Manufakturna trgovina
Jos. Petkosis
,Prl Valvazorjn" Stari trg št. 4 Ljubljana
Drobnina, pletenina, galanterija in dežniki.
3598
Izjava.
Podpisani izjavljam, s tem, da nisem v nikaki zvezi s člankom .,Občinske volitve v Kostanjevici" kateri je bil priobčen v listu ..Slovenec" z dne 25. nov. 1911, št. 271 in, da se nisem nikoli in nikjer izrazil, da jc kdo na moj račun jedel in pil.
Kostanjevica, t. decembra 1911.
Anton Sever
c. in kr. nadpor. v. p. in posestnik.
V šapjanah, to je na prvi postaji od Ilirske Bistrice, imam na prodaj hišo, obstoječo iz šest sob, kuhinje in verande, lokala za trgovino, lokala za gostilno, obokane kleti in treh skladiščnih prostorov ter velike nove krušne peči z dvoriščem in vrtom. Hiša leži ob državni cesti Reka-Trst. Gostilna, prodajalna in pekarija brez konkurence. Prodajna cena 14.000 K. Anton Žnideršič, Ilirska Bistrica, 3594
Svoio t vrel ko
bi rad vpeljal tudi na deželi in zato prodojnm po
= rekBamniii cenah =
samo ta teden:
3592
volantom
co
0
samo za


komad
Angleška tančica v moderni aplikaciji, '.'&) cm dolge, 14J cm široka. Zraven Brise blsc od K On.? visje.
Razpošiljala preprog REPPER, Dunaj I., Flsischmarht 3.
Pošilja na deželo 2 krat na dan. Čc ue ugaja denar uaza). Zahtevajte ilustrovani cen.k.
siMi mojster, „,„«^1
Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
spada-
Prevzema tudi vsa v njegovo stroko joča dela po najnižjih cenah.
ElO. 3412
Točna postrežba.
IZPELJAVA
vseh mslovnih transakcij. - Izdajanje tekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
zs vsa rlavna in stranska mesta tn- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA
Akc. kapital: 40,000.000 kron.
Najcenejše
dežnike i solnčnike
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni ln najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin
30SIP U1DMAR, tovarna dežnikov, biubllana
Molijo st J. Prešernova ulica su
6331 Popravila točno in ccno. 215
IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
Rezervni zakladi: 17,000.000 kron.
.,.TII<JKt l ir dunaT^vvoTLTeile 1.
Podružnice: ^ttg&aaiSffi^^
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligaci), državnih papir)ev, akcij, prioritet, zastavnlc, srefilc 1.1, d., L t d
s Zavarovanja proti 12ji pri mM M\ in vradi pajip
Prospekte in cenike premij zastonj in iranko.
PBOTIDINASTICNO GIBANJE V SRBIJI
se zelo širi. Življi, ki ob zadnji spremembi niso prišli na svoj račun, delajo z vsemi silami na odstranitev Ka-ragjorgjevičev. Nedavno so se po vsem kraljestvu razširile slike vojvode Co-naughta z napisom: Bodoči kralj Srbije. Ob povratku kralja Petra iz Pariza pa so bili neke noči na vse oglje nalepljeni plakati z opico na biciklju in napisom »Peter«. Ker je iste dni došel v Belgrad nek cirkus, je policija spočetka mislila, da so ti plakati cirku-sova reklama. Šele ko sc je dognalo, da plakati merijo rta kralja, jih je policija hitro jela odstranjati in zasledovati krivce. Kralju Petru menda niso odločeni dolgi dnevi vladanja; upajmo pa, da njegov padec ne bo tako krvav kakor je bil njegov nastop.
Miklavževo darilo!
Našim malim. — Nazorne slike iz svetega pisma. Knjiga s podobami za otroke. Cena 90 v. To je knjiga, ki jo krasi lepa naslovna podoba in mnogo drugih barvanih in nebarvanih slik med kratkim besedilom, iz življenja Jezusovega, prijatelja dece. Kako blažil-no morejo te slike in ljubeznivo pisane pripovedke vplivati na nežna otroška srca! Tu imajo otroci nazorni in besedni pouk o čudovitem rojstvu, Treh Kraljih, pridnem Jezusu v Nazaretu, an-geljčkih itd. itd. Tudi podobe bodo ostale otrokom dolgo, dolgo v spominu, zgodbe pa bodo napolnjevale njihovo dušo s plemenitimi mislimi. Za Miklavža si ne moremo misliti bolj primernega darila nego ta ljubka knjiga s podobami in kratkim besedilom; dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Za Miklavža!
V zveifnjaku. Knjiga s podobami za otroke. Cena 90 v., na karton 1 K 5C vinarjev. V tej knjigi je naslikanih mnogo divjih živali, zraven vsake pa kratko pojasnilo v obliki pesmice, ki ostane otroku z lahkoto v spominu. Z nobeno rečjo dece tako ne razveseliš kakor s podobami živali, ki jih imajo otroci tako radi. Podobe v pričujoči knjižice se odlikujejo po naravnosti, živih barvah in velikosti, da čimbolj živo stopijo pred otroško fantazijo. To krasno Miklavževo darilo se dobi v Katoliški Bnkvarni v Ljubljani.
Cerkvenim zborom za božične praznike: Sattner p. Hugolin, missa Seraphi-
ca, za mešan zbor in orgle, tudi za orkester. Part. 3 K 20 v , glasovi po 50 v.
Foerster Ant., missa in hon. St. Francisci Seraphicis za mešan zbor in orgle. Part. 2 K 40 v, glasovi po 40 v.
Chlondowski Anton dr., missa in hon. St. Stanislai Kostkae, za mešan zbor in orgle. Part. 2 K 80 v, glasovi po 40 vin.
Premrl Stanislav, missa in hon. St. Christinae, za mešan zbor in orgle. Part. 2 K 40 v, glasovi po 40 v.
Pogačnik J., missa in hon. St. Jo-sephi, za mešan zbor in orgle. Part. 1 K 60 v, glasovi po 40 v.
Griesbacher P., missa stella maris, za mešan zbor in orgle. Part. 3 K 60 v, glasovi po 60 v.
Foerster Aut. missa in hon. St. Caeciliae, za mešan zbor in orgle. Part. 2 K, glasovi 30 v.
Goller V., missa in hon. St. Aloy-sii, za mešan zbor in orgle. Part. 1 K 92 v, glasovi po 30 v.
Gruber Jos., Festmesse, op. 105, za mešan zbor, orgle in orkester. Part. 2 K 40 v, glasovi po 45 v.
Foerster Ant., 12 pange lingua — tantum ergo, za mešan zbor in orgle. Part. 1 K 80 v, glasovi po 50 v.
Lipp Alban, missa in hon. Agelo-rum cus'odum, za meš. zbor in orgle. Part. 1 K 60 v, glasovi po 30 v.
Ha prodaj je Tgsg
salongarnltura, omara za knjige, umivaina omarica, postelja, zastorl, slike in drago. Poljanska cesta 6, prvo nadstropje na desno. 3587
Bruselj In Buenoa .'Ures 1910: 3 velike nagrade.
Najprimernejše božično darilo!
Podružnica na Dunaju: III. flm Heumarkt štev. 21.
Mi vročeparni lokoiPbili
z brezventilnim preciznim upravljanjem. Originalno strojedelstvo Wolf 10- 800 HP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
3458—21»
Doseda) izdelanih nad 720.000 H
3578
sprejme tako)
losfp Hsiman na Bledu.
3577
za vrtnarja pripravljen se odda takoj v naieir. poizve se pri ). Hroneku v prometni banki.
i
Raznovrstni najnovejši predmeti, kakor
prstani, nh&m, broše, seri-Kise, obeski, gumbi, sioze m cigarete, igle, sire M.
se bodo ob tej priliki prodajali po izredno
znižanih cenah
ter se za res ugoden nakup najtopleje priporoča najstarejša domača tvrdka
Ud. Cerae
5558
juvelir, trgovec z urami in zapris. sod. cenilec
LJublgana, lAfolfooa uSka 3.
*— za K 56"-
dobavljam franko na vsako postajo 7a reklamo, nove vrste
šivalne sfroje „Singer"
ki se gonijo z nogo, z elegantno omarico in lOletno garancijo. Od-f pošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. — Vse vrste šivalnih strojev po cenah na debelo
A. Weissberg. Dunai II. Uatere Donaoslrasse 23.
Cenik zastonj in franko.	3231
Dopisuje se v slovenskem in hrvaškem jeziku.
(vino, pivo in žganje) se da takoj v najem.	3590
Več se poizve pri g. Anton Preskarju, Sv. Petra cesta št. 14.
iiiiisEči soba
s hrano ali brez hrane se takoj odda. Več se izve Trnovski pristan štev. 14.
Enonadstropna hiša
z velikim vrtom se proda iz prosto roke. Pripravna je za prodajalno in gostilno s koncesijo. Več se poizve pri lastniku v Zeleni jami št. 141. 3885
z vrtom v Spodnji šiški, Železniška ulica 164 se proda
po nizki ceni. — Več si izve istotam.	3581
Frada se
fakof ra<3t družinskih razmer
na Kokrici, pol nre od Kranja
na križiSču zelo frekventiranih okrajnih cest.
Obstoji iz zidane ononadstropne in z opeko krite hiše, s sedmimi sobami, kuhinjo, kletmi. V hiši jo stara priljubljena gostfna ter trafika, pred hišo velik gost'lni$ki vrt s sadnim in drugim senčnim drevjem. Tik hiše so lepa zidana in z opeko krita gospodarska poslopja, prirejena za vse gospodarske potrebščine kakor tudi ledenica. Pred hišo jo lasten vodnjak. Njiv je za okoli 40 inernikev posetve. Razven tega spadajo k posestvu travniki lu šest oralov zareSenega gozda. Vse v dobrem stanju. Kraj je prtuhljen domačinom in tujim letovičarjem.	3576
Natančnejša pojasnila daje
Liika Kmet m Itoltrlci.
BlkMMaMammfcttHfettnliiiKiAttbiikfciilfeMJi fiTSTT
posnemala! stroj za mleko Je Prooorstnl Izdelek	3262
Jednostaona uporaba
Zajamčeno naredi na uro «20 / Cena samo 12S K
Hnlcenelšl n HElpopoine
maytarfh°B ..Diabolo"
Slamoreznice, parilnike, reporeznlce, sesalke za gnojnico, mlini za debelo moko, stiskalnice za seno,
kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeluje in dobavlja 600krat odlikovana tovarna
PH. MAYFARTH & Co., Dunaj Ufi
Frankobrod ob Meni Berolin Pariz
Prospekt St, 1197 zastonj in tranko, Zastopniki so iščejo, M m m il.-W-B_B_f!.. B HffMMBH ll*BIIIIIIBIII>lli
lili UlilUiil
ki je rešil vprašanje pravega nastavljanja z v
sklepu pregibnimi noži. Brivska priprava s poostrilnim aparatom in 10 noži v elegantnem usnjenem ctui stane K 24-—.
Izdeluje:	3494
Mh \MW\i Mer i Afller Militi Mih
Dunaj XX., Dresdnerstr. 110. V Ljubljani sc dobi pri g. ANT. KRISFER.
Sv. Petra c. Stav. 2!-
3586
nasproti ,Zlate kaplje'.
lisika Kocjan
založnica trebušnih pasov za tukajšnjo deželno bolnico priporoča veliko zalogo kirurg, obvez, priprav za bolnice, porodnice, novorojenčke, vse potrebščine za babice, razne izdelke iz gumija ln kavčuka
Izposoje-
vanje tehtnice za novorojence.
Najboljše in najceneje so na roko
kovane verige
Pošiljajte svoja naročila vsake vrste na roko izdelane verige, zapono, okovja ta komate ter
drugo žele zno blago naj si bode po vzorcih ali rizbah, naravnost pri izdelovalcu
3440
Petru K&včniku
verižnem kovaču na Viču štev. 55, pri valjčnem mlinu Edvarda Mesesnela.
Cene nizke !
Postrežba točna !
Dobre
iz hrastovega lesa, prav močne In nekatere staj nove
od 56—100 litrov „ 200—500 „ „ 600-1000 „
proda po nizki ceni
Frasi Caicio 2781 1
oisiski tfrgmrcc
Lingerjeva ulica 1. za Škofijo
Priporoča nc Hudi nnJ2riuc|&i vermouth po zelo ugodni ccni.
v Gosposki ulici
se takoj proda proti plačilu K 58.0
v gotovini in prevzetju vknjiženili hipotek radi odsotnosti gospodarjeve. V hiši so veliki prostori, ki bi porazdeljeni v manjše sobe z malimi stroški znatno dvignili čisti prinos hiše. Več se izvo pri oskrbniku istotam.	0443
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Lfubliana. prej J. C. Mayer
Centrala na Dunaja, - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic. Uoga! Martin trg - Sto, Petra cesta. Delniški kapital In reserve 52,009.000 kron.
Preskrbovanje vseh bamkovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vloo na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrostovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shia. njevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanjo.	2094
Usisr.ena ln plamena pojasnila in nasvoti o vseh v bančno stroko spadnjočih transakcijah
NajkulantnejSe izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodoja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija i?žroh;inih vrednostnih papirjev, — Promese ca vsa žrebanja.
vsekdar brezplačno. Stanje dnarnlh vloo nn hranilne knjižice due 31. oktobra 1911. K 63,379.609.

Zaloga vseh vrst sukna,
platna ter manufakturnega blaga.
Manufakturna trsoulna
na debelo in drobno.
Ljubljana, Stritarjeva tu
Dunajska cesta št. 22
LJUBLJANA
naprave
nasproti kavarne ,Evropa'
konces. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči in prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in petrolin ter Diesel-ovih motorjev. V zalogi vedno v veliki izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, teleloni, vsakovrstni inštalac. inateiijal, mazllna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vse tehn. potrebščine
Mehanična delavnica
sprejema vsakovrstna mehanična dela ln popravila vsakovrstnih strojev. Dela te izvrše solidno, točno in po najnižjih cenah.	Proračuni na zahtevo zastonj.
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave.	748
najboljše kakovosti zdrav in brezhiben, debeli ter srednje debelosti, vedna zaloga, oddaja v vsaki množini 200 kg dalje tudi cele va-
__prav solidni nizki ceni.
Točna postrežba._ 3087
ilt Terezije cesta. =
HI
II!
Zahtevajte vzorce!
Barhani, flanele, modno wam blago, opreme
platno, (iauiast, kanafas itd. same novosti, razpošilja izvozna tvrdka	3307—12 1
V. J. Havliček in brat v Poriebradeh na Češkem.
Razpošilja tucli franko po povzetju 1 zavoj 40 metrov raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v širokosti 1 do 8 metrov samo za 18 kron.— Ugodna prilika! — Izredno ceno!
ggrrs
Hlll|[l!ll[iilll|[lllllll
za jahanje in vprego, dalje 3562
dna ooza '"S
proda lastnik R. HflUPTMANN Ljubljana, Sv. Petra cesta 43.
obteUno
1!	S	m	M		M	Isl	s	tu	m
1	k(j sivega sUttMjcnega K -•—, boljSecja K 210, pol belega prlma K -'80 belega K , finega mehkega puha K 6,
Ervovrstnega K 7—, S'— iii 9 fx> Sivega puha Ko—, 7'—, elega finega K 10-—, prsnega pnhn K 1'J —, od pet kg naprej franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rudefega, modrega aii bclepa inlet inankmgl blaga. 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z
2	vzgiavnicama, vsaka. 8(J cm dolga, 60 cm SlroKa, zadostno napolnjena z novim, scvlm. puhastim in trpežnim posteljnim per|em K 16 —, s pol puhom K 20 —, 3 puh perjem K 21. Posamezne pernice K 10.-, U'.—, 14'—, 16—. Posamezne vzglavnice K 3-—. 35n, 4-—■ Pernice 200X110jem velike K 13, 15—, 18'-, 20-—. Vzetavnicc 90X70 cm velike K 4 50, 5--, 5-53. Spod. p.rnlce i i najbolj, gradla za postelje 180X116 cm velike K 1*.-. 15'—, razpošilja proti povzetju aH naprej
vplačilu	2427
Maks BergerDešenica343/a Češki les
Niknk riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne-Bogati llustr. ceniki vsega posfelnoga blaga zastonj.
V
ZELEZNE PEC
vsake vrste, posebno pravo Musgravč-jeve izvirne i rake trajno grelne peči, štedilnike, ognjišča za velike kuhinje za vzidavanje kakor tudi njih posamne dele dobavlja po najnižjih cen^h trgovina v železuino
ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433
Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča
oar trgovina "fjji
v prometnem kraju, — Poizve se Poljanska cesta štev. 8.	3508
Umetni zavod za cerkveno slikanje
J. HLAVKA
slikar cerkvenih podob
Praga Kral. Vlnohrady
Pucltmajcrieva ul. št. 68.
Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svetnikov, altarne slike, kri-ževa pota, pasijonske slike
itd. na platnu, einkasti pločevini itd., umetniško izvršene po ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled.
Dopisuje se slovensko. 3386 Najboljša priporočila.
Langen & Wolf, Dunaj X. Zastopnik: Girijel Briušek, Ljubljana, ileiraseva cesta li
Izdelek pr»e orsfie.	najcenejši obraž.
Orioinalni „0TT0"- motorji.
Kurivo: bencin, bencol, surovo olje, sesalni plin. svetilni plin i. t. d., i. t. d. Nad 106.000 dobavljenih.
Motorji na surovo olfe
sistem Diesel. Najceneja uporaba kuriva.
Zahtevajte prospekt štev. 567.
KI
BuiiftajjsEta cesta 17, LJubSiana.
33S 8
iz prvih tovarn Avstrije: iarkopE}, Styria (PucfOi Wnff<nnr>ad.
riS
izborna Ustanov
op
konstrukcija in elegantna i/vršitev iz tovarne v Uncu-Ijena leta 1867. Vezeni* poučujemo brezplačno
e
Bkl
a
ev
gsisa
Ceniki zaslonj in franko.
Hajboljša češka tvrdka! Ceno posteljno perje!
1	kg sivega, dobro skubljenega i Iv: boljšega i! K 40; prlma polbelega
2	K 80; belega 4 K: belcna puha 5 Iv )0; t kg izredno finega, snežno, belega, skubljenega 6 K 40, 8 K; 1 kg puha 0 K, 7 Iv: belega puha 10 K;
najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje Iranko.
Dovršene postelje	2779
iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K: s polpuhom 20 Iv; .s puhom 24 K: po-samezne pernice 10 Iv. 12 Iv, 14 K. 16 K: blazine 3 Iv, 3 K 50, 4 K; pernice 200 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 Iv 70, 17 K 80, 21 K; blazine 0Q cm dolge, 70 cm široke 4 K 50. 5 K 20, 5 Iv 70, spodnje pernice iz močnega, pasastega gradla, 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od 12 K višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
Cenik zastonj in franko. S. BENISCH, v Dešenici štev. 818. češko. Cenili zastonj in franko.
Ljubljana. Sodna ulica.
Podpiraj e domačo
industri io I Starš rogovice se ceno podpletuje ol
Specialna mehanična pletllna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, ro-kovlce, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in ua debelo.
Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent „Wiedermann" je editia in najugodnejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno.
Ker delani brez agentov, so cene veliko nižje. 3145
Najceneje
v se vrste siamo-
resnice in vse druge poljedelske stroje ter želez- ? nirso ponujata
Kavšelia nasl.
Ne zamudite zahtevati cenovnik.
Schneider & Verovšek
trgovina z želesnino in poljedelskimi stroji Dunajska cesta štev. 16 Ljubljana Dunajska cesta štev. 16
♦ ♦
O ♦
g..	-— '^P
Izdela 700.000 cent. porlland cementa. Prekaša predpisano 28 duevno jakost več kot za 2 dni.
delniSko društvo v Zagrebu.
Se' priporoča po najnižji ceni za dobavo v polnili vagonih
rfiand cementa
izvrstne, predpise društva inženirjev in arhitektov znatno nadkriljujoče kakovosti. Radi nedosozne kakovosti zelo pripraven za konstrukcije žoieznega betona. Izboren za izdelovanje cementnih izdelkov. Ostane brez napako in v barvi. Vprašanja naj se pošljejo na centralno pisarno; Zagreb, ulica bana Jelačiča broj 2. Brrojavi; Croatlaeement, Zagreb.
Telefon Interurban 980.	1066
:d=—v™
Po svetu.
Socialni demokrati proti skrajša-u delavnega časa. Od krščansko-so-alne strani se je stavil v zadružnem ctu splošnega konzumnega društva Baselu predlog, da naj se uvede za adništvo prosto sobotno popoldne. roti pričakovanju so se temu predlo-u z vso silo uprli socialni demokrati, rislo je do burne debate, iz katere se razvidelo, da socialni demokrati za-nasprotujejo predlogu, ker ni prišel njihovih ust. Socialisti pač nočejo jonopola o delavskem zastopstvu izustiti iz svojih rok in zato nasprotuje* vsakemu predlogu, čeprav je za elavstvo velike važnosti. Bog obvari, a bi bile vloge zamenjane, to bi sipali ocialni demokrati na krščanske soci-ce ogenj in žveplo. Tako dela zastop-ca delavskih interesov v onih zastoji), kjer razpolaga z absolutno večino.
Socialna demokracija podpirana d države. Socialno demokraško kon-umno društvo v Dortmundu na Nem-kem je dobilo od vlade 7000 mark iodpore. Za ta denar si bo konzum na-lavil avtomobil, ki se ga bo pa moralo ■ slučaju vojske staviti vojaški oblasti ia razpolago. Ali ni to praktična stran evolucij proti militarizmu, katere ob rsaki priliki stavijo ljudstvo osvobo-lujoči socialni demokrati?
Kdo odira? V času sedanje dragi-ije delajo nekatere banke, karteli in industrijska podjetja velikanske do-ličke. Avstrijski kreditni zavod, čegar ,'lavni delničar jc Rotšild, je imel v jrvi polovici letošnjega leta 11 in pol nilijona kron čistega dobička. Splošna jgrska kreditna banka je imela v stem času 5 in pol milijona dobička. Veliki dobički bank pa ne izvirajo sa-no iz borznih špekulacij, ampak tudi i trgovskih podjetij, ki so večinoma cartelirana in stoje pod vodstvom )ank. Tako je n. pr. avstrijski kreditni lavod odločujoč faktor pri železnem in iladkomem kartelu. Kreditni zavod za, rgovino in obrt, ki si zida v Ljubljani ' Prešernovi ulici svojo palačo, ima :opet velika podjetja za špirit in tudi idločuje v špiritovem kartelu itd. Po-om kartelov so danes dosegli sladkor, »etrolej, pivo, špirit in dr. naravnost leznosne cene. Tako gredo milijonski lobički mnogih karteliranih podjetij v žrelo bank in Te delajo kljub sedanji draginji velikanske dobičke. Pred kratkim je priobčila svojo bilanco praška železniška družba. Čisti dobiček znaša 12,775.486 kron, dividende se izplačujejo po 160 kron na delnico. Obresti delnic a 5% znašajo 1,800.000 kron. Ocl ostalih 10,975.486 kron se izplača 10 odstotkov, t. j. 1.097.548 kron upravnim svetnikom kot delež na dobičku. Preostala dividenda ostalih 9,948.263 kron pride s 27 odstotki do razdelitve. 288.263 kron se prenese na nov račun. Va ta način sc torej obrestuje kapital 32 odstotki. V tem, da posamezne Iružbe. dosegajo milijonske dobičke, ki lih plačuje seveda ljudstvo, je iskati udi veliki vzrok sedanje draginje. Bi-o bi potrebno na te vzroke večkrat opozarjati.
Morala v trgovini. V angleškem in fclasti v londonskem časopisju je otvor-jena diskusija, ali je poštenje kaj vredno v trgovskem svetu. Znani angleški pridigar Robert Campbel, ki je pred
se da odstraniti brez joda s sredstvom, ki je jo izumil ozdravljene«, četudi so bila brez vspeha vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vpo-slatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt
•■«31 Kemični laboratorij Paracete smeri. Morava.
Proti katarom
Bopilnih organov, pri nahodu, hri-pavoati i a vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	la II.
alkalična kislina
katera se z vspebom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
izvirek: Giesshubi Sauerbruton, želez, poitaia, zdravilno kopallifie pri Karlovih varili Prospekti s as ton f in franko.
V Ljub1|nni sa dobiva v vseh lekarnah, večjih' Specenjsiiih prodajalnicah ia trgovinah z j ost vin a ni n vinom.
Zako« pri Mihael Kaatner-jn, Peter Lastnika In Arnlrel Sirabonu, LJubljana.	11452—49
Skrbna gospodinja manjša draginjske izdatke s spretno uporabo živil.
Popolna izraba živil je ob času vseobče draginje naravnost življenska potreba.
Kuhinja zahteva od nas največ izdatkov, zato bodi tudi naša prva skrb, da vpeljemo v kuhinjo vzorno gospodinjstvo. Kuhati mora znati ne samo vsaka kuharica, ki si s tem služi svoj kruh, temveč tudi vsaka gospodinja.
Spretna kuharica pripravi s skromnimi sredstvi okusnejša jedila, nego slaba gospodinja z najdražjimi pripomočki.
Skrbni starši pošiljajo svoje hčere v mesta, da se priuče kuhanju; ker pa nima vsako dekle petičnih staršev, si mora na drug način prisvojiti kuhinjsko umetnost.
Temu namenu bo najbolje služila nova knjiga:
Magdalene Pleiweisove
Sesti natis
izpopolnila in predelala
S, JKL Felicita Kalinšek
šolska sestra in učiteljica na ..Gospodinjski šolili v Ljubljani.
Knjiga je že od davnega časa vdomačena pri naših kuharicah kot zanesljiva vodnica v kuhinjskih poslih. Nova. šesta izdaja te knjige pa prejšni ni več podobna, ker je vsa prenovljena, izboljšana in izpopolnjena. V knjigi je vsa kuhinjska umetnost docela izčrpana, kajti v nji najdeš najpriprostejšo kmetsko do najfinejše gosposke jedi.
Ne le začetnica, tudi dobra in izkušena kuharica se bo z njeno pomočjo povspela do viška kuhinjske umetnosti.
Kuharica, ki se bo ravnala po njenih nasvetih, bo znala vsako stvar dobro porabiti in bo z malimi stroški huhala dobro in okusno.
Slovenska kuharica" bo ustrezala vsem dejanskim potrebam in si jo bo omislila vsaka zavedna in ukaželjna slovenska kuharica ln gospodinja.
Knjiga je izšla v dveh izdajah:
Velika izdaja, ki ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, stane broš. K5"20, vez. K 6—, po pošti 30 v več.
Okrajšana izdaja brez slik in prikrojena za vsakdanje razmere, stane broš. K 3—, vez. K 3-60, po pošti 30 vin. več.
par loti izzval cele senzacije ne samo v Angleški nego tudi izven nje s svojim naravnost drznim tolmačenjem o dolžnostih »nove teologije«, je sedaj istotako izzval z nekim svojim predavanjem v Filadelfiji v Ameriki veliko senzacijo. Namen njegovemu predavanju je bil dokazati, da so vsi oni trgovci, ki dosežejo v naši dobi kako premoženje, prišli do svojih uspehov na način, ki je vse preje kakor pošten. Razmere in okoliščine, v katerih se dandanes katerasikoli trgovina vrši, so take, da se mora trgovec posluževati vseh sredstev in tudi nemoralnih, samo da prekosi konkurenco svojega tekmeca. Drugače nima uspeha. Ne samo, — pravi Campbel, — cla trgovec, ki ima v današnjih časih uspeh, ni pošten, temveč on sam in vse hoče, da bi ne bil pošten. Naravno je, da je ta obtožba izzvala, veliko senzacijo, tim večjo, ker jc Campbel svečenik neke londonske cerkvc (»City Temple«). O njem se more smatrati, da pozna londonski trgovski svet, že kot duhovnik londonske cerkve. Toda proti njegovi izjavi sc je dvignil ves trgovski svet in ljudje, ki veljajo v londonskem trgov-, skem svetu kot avtoritete, so javno iz^ razili svoje mnenje, s katerim dokazu-, jejo neosnovanost Campbelovc obtožbe in trde, cla je poštenje najboljša politi-i ka v trgovini. Leopold Rothschild je iz-, javil v nekem listu sledeče: Naravna je, cla vsak trgovec gleda, da kupi črm, najcenejše in proda najdražje. To jo trgovina in v tem ni nič nepoštenega. Jaz delam več kot deset let v london-i skem C.ityju, in rezultat moje trgovske izkušnje je, da »nepoštenost ne plača«, to je, da, nepošten človek daleč ne, pri-i de in da nepoštenost ne donaša nobe-nih koristi, ako človek v trgovskih poslih dela drugače, kakor mu dovcN ljujc zavest časti v njegovem zasebnem življenju. Človek, ki dela v londonskem Cityju dobro ve, kako sme, priloži nost svobodno izkoriščati in kako je ne srne. Vi n. pr. kot moj trgovski tekmec zelo dobro veste, da vam nečem prepu-i stiti koristi, ki jo po pravici lahko pridobim za sebe, toda tudi vi imate pra-t vioo, da pričakujete ocl mene, da. so vi konkurenci z vami držim onih pravil, ki jih predpisuje čast in poštenje. Ak<* vi veste kaj, česar drugi ne vedo, imate popolno pravico, cla to svoje znanje izrabite v popolno svojo korist. Niti en trgovec na borzi, ako kaj zve privatno, od česar more imeti korist, ne pove tega nikomur, ampak ob ugodni priliki izrabi v lastno korist. Tudi na borzi so pravila in kdor se jih ne drži, ta pride kmalu do tega, da se ga drugi ogibljc-jo . . .« Tudi več drugih trgovcev in enakih ljudi se je slično izjavilo. Tako pravi lord Evbcry, eden glavnih londonskih finančnikov, ki jc znan tudi kot publicist, in politik: »Nepoštenja se more človek poslužiti samo enkrat, večkrat ne gre. Nobeden ne bo hotel imeti v. Vami opravka, ako boclo Vaše poštenje sumljivo. Pa jc tudi mnogo lažje biti pošten. Zvijačnosti je treba spoznati, a kadar se jih naučite, boste sprevideli, da v denarnem pogledu nimajo nobene vrednosti, ker izgubite več na, dobrem glasu kot bi zaslužili z nepoštenostjo. Trdno sem prepričan, da je neresnična trditev, da je danes trgovcu nemogoče biti pošten, pač pa jo nasprotno resnica, cla. nepošten človek ne more biti uspešen trgovec.
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo^
Filipa NEUSTEINA
Sdvajalne f]"WogljiCe"
(NeusteSnove Elizabctnc kroglice)
1'rcd vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih škodljivih primesi, vporabljajo te z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo nI ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo
7»ni>i!i> Tm "Trn"08.*, "t7"-.' Radi po"
Jj€m19M.	hlajene oblike jih radi uživajo otrvci.
SkatljicS s 13 krogljlcami stane 30 vin ovoj z 8 škatljic, torej 120 krogijic, stane lc 2 K. Če se polije uapraj K 2-45, sc pošlje Iranko 1 ovoj,
—-i Svarilo! Nui"° .,svri rred
UMSl	narejanji. /.llitevait • Filipa
«2*1 Neustelna ,,odvajalne krogljice" Pristne le, ce n™«;I iio-i vsaka škatlja in navodilo n So zako-ito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku „Sv. Leopold" in podpis,,Hllp »leusteln, ApothekeV Naše trgovsko sodmjsko zavarovane embalaže morajo imeti našo ivrdko
Filipa Neusleina lekarna
„pri sv. Leopoldu" Dunaj, Plankengasse 6. —
Zaloge v Ljubljani: Rlhard Sušnlk, lekarnar,
3301 in v več drugih lekarnah.
Tehnični učni zavod =
po vzorcu tehničnih iol Nemčije za stroj. obr. In elektrotehn., lelezobeton. visok .tnvhe In nodi«rn>!l>kp grr db». kurj-vo I- zr&ibo 5c6 Vstopi Januar, april, Julij, oktober. »
bdeubach na Labi.
Le od krščanskih tkalnic dobivam dobro in solidno blago, krasne ženiljaste hlgl-Jeolčne nastenske preproge 100/200 cm velike samo za K 5-— z jeleni, srnami, fazani, papigami itd. — velike posteljne preproge, perzijski in smirnski žcniljasti vzorci, velikost 140/200 cm K 6-60, 150 250 cm K 8-30, 200 a00 cm K 14- , lepo preproge za pred posteljo K 1-30, 1-70, 2 20. Posteljne garniture K 9 50, 11-50, 13-50, elegantni vzorci. - SPECIALITETA: Ženiljaste šerpe za dame, vseh barv, popolnoma gladke, moderne. K 5, B, 7-50, 9, 11. Zahte< vajte vzorce damasta, platnine, sifona, in-leta. Pošilja po povzetju s 3 °/0 popusta
FRANT. V. FIEDLER, HlinskO 51. 248, CC€&y.
}(SSESS9CSS3&S9$Ji

Priporočamo
manufakturno
trgovino
J. Ciuha
Stari trg štev. 1. >POD JRANČO«.
■•(008
d
30
- Absolutno zajamčeno -
Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1911 po 55 do 60 K za hektoliter postavljeno na kolodvor v Ajdovščino.
Sortirano vino rizling jc po 62 K, beli burgundec po 70 K in „Zelen" po 80 K. Manj kot 56 Itr. sc ne odpošilja.
Buteljke a 3/4 Itr. iz 1.1908 so po 2 K, in .,Zelen" 1. 1908 po 2*40 K.
Kleti nadzoruje dekan vipavski.
2305
Kmetijsko društvo
v Vipavi,
najstarejša slovenska tvrdka le široke.
Obstoji že nad 38 let. 3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, V/olfova ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hlne, plašče, kazule, pluvijale, dalmatlke, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro in najpoitenejto postrežbo, pr03i, da se pfi naročilih izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.
'i	P
\i i
parna opekarna
9 v Mih Gomsljnlh 1,20
pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta št. 2
priporoča svojo izborilo zarezano stresno (tale) in zidno opeko na stroj v vsaki množini.
EEEEEBEBBBiEEBEBBBBBEBBHIBBBBBBEBBBBBEBBBEBEBBBEBBE
| Okusite pivo iz Češke w delniške pivovarne v Čeških Budejevicah.
Je izborno, na plzenjski način varjeno.
3165 26
0
B Zaloga v Ljubljani: E
i V. H. Rohrmann. g
B	--E
B Zaloge: =—	E
□ B □
B	Postojna: Emil pl. Garzaroli;	B
g	Trnovo: Rudolf Valenčič;
B	Reka-Sušak: Ante Sablich;	B
|j Trst: Schmidt & Pelosi;	g
Pulj. Lacko Križ.	B
B
■imkiHHmmmi
Ha sedmih jaunflli razsfauaBi odiikouane s pruisssi darili.
Samo pristne
5164 10—1
?e ^


t®
Vsak dan jih izdela tovarna
60.000 Farou?
Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi in modno blago.
M. DRENIK Kongresni trg št. 7
Največja zaloga ženskih ročnih del
in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tambnriranje. — Montiranje. — Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno.
Najboljše čistilo za kovino nasveti
Od konkurznega sklada
setn prevzel zalogo
2000 odej za konje
mehke, gorke, volnene, nepremočljlve kakovosti in prodajam iste tako dolgo dokler je kaj zaloge po globoko znižanih cenah. Vrsta R, sive z barv. obšivi 120 — 180 cm po K 3-80. Vrsta B, rujave z barv. obšivi 145-190 cm po K 5"50. Vrsta C, težke dvostranske odeje, sive, drap, z 2 obSivi 150 — 200 cm po K 8-70. Razpošiljanje po povzetju. Pri naprej vposlatvi zneska 5% povračila.
A. Weissberg, Dunaj II., 3233 Untere Donaustrase 23.
Dopisuje se v slovenskem in hrvaikem jezik«.
Zaradi povečanja podjetja se prodasta dva parna stroja in sicer št. 1. 150— 170 HP s preciznim zaklopnim krmilom, patent Hartung, št. 2. 50—70 HP tudi z zaklopnim krmilom, patent Hartung, oba s kondenzacijo in popolno v dobrem stanju. Naprodaj so tudi različne transmisije, tezači, jer-menice itd. Stroji so na ogled v Ljubljanski predilnici, kjer se dobe tudi pojasnila.	35IG
Liepa hiša
za gostilno
na Gorenjskem se jako ugodno proda ali da tudi v najem dobremu
najemniku.	3355 10—1
Naslov pove uprava lista pod šifro »Gorica".
Telefon Stev. 16.	157	Tclefon §tev ,6
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
lc
najokusnejši
In edino
570 11
pristni slovenski izdelek
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stav-benotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.