189. .številka. Ljubljana, vtorek 20. avgusta. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan  tsvsemfti puna »»o** m dneve po prasmoih, ter velja po poiti prejouian za a v »t r o - o k e r i. k e detole za celo leto 1« gld., la pol lota 8 gl., za četrt ieta 4 gld. — Z« Lj -bijatso b«w poldjanj* na dom wg celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pofliljanje ta dom bo računa 10 kr. za mosoo  BO kr. za četrt letr  — Za taja deeele toliko 7©č, kolikor pottnina iznaia. — Za gospode učitelj o na ljudskih iolah in za dijake velja znižana cena in sicer   7« Linhljano ca čitii lela 2 gJd. 50 kr., po poiti prejeman ca četrt leta 3 gld. — Za oinanila se plaču e od fofu.»i<jpne petit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če te tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj si! izvole frankirati.     Koknpisi se ne vračajo. — Uredništvo ja v Ljnbliani v Prane Kolm&novoj kisi l*. 3 „gledališka atolbau. Opravništvo, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad ainistrativne roAi, je v n Narodni tiskarni" v Kolaianovej h'8i.
Iz Bosne in Hercegovine.
Dunaj 18. avgusta. Poveljnik 13. ar-madnega kora, fzm. baron Filipovič, javlja iz tabora pri Fojničkcj Ćupriji 16. t. m., da so denes naši napadli utrjen tabor vstašev pri Han-Belalovcu, ter jih sijajno zmagali. Ves šator vstašev, jedna zastava in veliko voz streliva prišlo je oddelku na levem krilu, kateri je vstaše od strani in za hrbtom napal, v roke. Vstaši bežali 80 v gnječah proti Visokej in Ziseljaku; kanone so žalibog užc preje proč spravili. Naše izgube nijso velike.
20. divizija imela je 17. avgusta miren dan. Szaparv ima desni breg Bosne zaseden, in sovražnika pred soboj. 15. avgusta je gm. Czikos demonstriral proti vstašem v Livnem, kateri pretijo Travniku; pri tem je nastal boj pri Gubru pri Livnem, katerega se je dalmatinski strelski bataljon deželnih brambovcev dobro udeleževal, in vstašem mnoge izgube pro-vzročeval. Vstaši (okolo 3300 mož, z 8 hribskimi kanoni) umaknili so se nazaj proti Livnemu. Dalmatinski deželo-bram-bovski strelci izgubili so 11 mrtvih in 5 ranjenih. Po bitki udal se je jeden oddelek Turkov, 1 častnik in 56 vojakov, pri mejnej postaji Arzano, ter je oddal orožje.
Divizija Sapaiv, ki se je pred premočjo ustaških niohamedansluh čet morala do Dobo j a nazaj umakniti, tuli tukaj nij našla miru, da bi bo po večdnevnih hudih bojev odpočila, ampak je bila 10. avgusta zopet napadena od Turkov, katere je kontno po krvavem boji odbila, pri tem pa sama znatne izgube imela. Oficijalui telegram poroča o tein boji iz Do-boja, 17. avgusta:
Listek.
Gomila.
(Ukrajinska povost.   Prosto po poljski in posl. Gašpi-r M.) (Konec.)
Necega dne popoludue so sedele vse tri pred koto predeč in kramljajoč o nedeljskem plesu; kar naenkrat zagledajo tri jezdece hitro jahajoče proti selu. Vrata bo bila odprta: ka kor strela pridirja stepui konj s Kozakom, — najmlajša se mu zagleda v zagoreli obrazi in zibajoče kučmo in srčice se jej zasmeje in rudečica jo oblije do ušes. Za njim pri irvi Mirža Tatar s svojim debelim konjičem, kakor bi priplaval, tako gladko in nizko nad zemljo dviga konjič gibčne noge. Srednja mu pogleda v črne oči in kožuh snežuobelih jagnjičkov in srce se jej razigra ter čelo skloni
20. vojaška divizija je bila včeraj dopo-ludne od velike turške sile napadena v Bvojih pozicijah na desnem bregu Bosne, a je, če prav s teškimi izgubami, odbila vse napade. Padli so v tej bitki major Giestibel od 39., major Sarlay od 78., stotnika Loy od 78., Schatier od 61. pešpolka. Koliko je padlo prosta kov, še nij znano, gotovo ne malo, ako je toliko višjih oficirjev ubitih. Ranjencev iz poprejšnjih bitek pri Tuzli in Gračanici se je v nedeljo zvečer mnogo v Ljubljano pripeljalo. Večinom so Madjari. Upamo, da pridejo kmalu zadostna podkrepljenja od naše strani na bojišče, in da se ne bode več slišalo, ka je število nunli manjše od nioha medanskih čet.
„Grazer Tagespost" prinaša privatno pismo necaga nadlejtenanta pri našem domačem Kuhnovem polku, iz katerega posnemljemo sledeče zanimive vesti: 4. t. m. prišli smo v Ilogelje. V ponedeljek ob 5. uri v jutro markirali smo jako previdno dalje, ker se je po noči na naše sprednje straže streljalo. A jedva smo hodili pol ure, kur se jo pričelo zopet na nas streljati. Nij mi treba onunjati, ka je bil naš polk (Kuhnovci) zopet v prvej vrsti. Mej sviranjem cesarske himne in z gromovitim! .živio"-klici stopili smo v bojni red; kmalo se je pa pokazalo, da se je bilo treba tu z druhalijo boriti, katera se nij bala smrti.
K ljubu jako goste megle, pričelo se je na obeh straneh pogubno streljanje, trajoče 5 ur; potem pa so vstaši, katerih je bilo 900 pod vodstom svojih begov, jeli bežat', ter so tekli kolikor so jih le noge nesle. 1J >ja udeleževal se je izjemom 7. in 8. kompanije celi 17. polk in jeden bataljon št. 53. Mi smo zgubili jed-nega oficirja, 5 mož mrtvih ter 25 do 29 hudo ranjenih. Mej pad'irai je bil nadlejtenant Dok s a t. Turki zgubili so veliko ljudij. Ka
k tlam — ko j za njim Leha konj, vspenjaje se na zadnjih nogah pridrči v dvor. Najstarša se zagleda v leskečo opravo in bogato perjanico, srce se jej vzraduje in ljubeznjivo zre vanj. Kaj početi? — Majke nij doma, gostoljubje pa terja sprejetja ; poprosijo tedaj prišlece, naj bi postavili konje v plot, same pa brzo do-našujo mleka, smetane in kislih kumar za hladilo. Pristojno so se vedli uljudni gostje — vsaka vidi na svojem tisoč lepih lastnostij — pogovor s početka nesmel, ker se je omejal na kratka povpraševanja in še krajše odgovore, postajal je čedalje bolj živahen: vsi so govorih vprek in se smijali, čeravno nij bilo nič smešnega, škoda, ves pogovor nij bil vreden okroglega, tako je bil zmeden. — Za tem so prišle sladke besede, živo streljanje z očmi, naposled nedolžni poljubci, ne prisiljeni, ne kradoma dani. Brbljali so hudobni jeziki o tem v Belu, kar pa nij vredno besede,  ni da bi
kor se razvidi iz projektilov, imajo naši sovražniki orožje vseh sistem; tudi Martini puške in one amerikanskoga sistema. — Mahom moram odmarširati.
V sredo 7. avgusta šli smo iz Jezera proti tvrdnjavi Jajce. Mene in obrist Priegerja (svaka g. dr. Rizlaga. Ur.) odposlali so z jedno polovico kompanije varovat skrajno levo krilo; zgoraj nastalo je hudo streljanje, mej tem ko se je na druge oddelke polka tudi močno iz štirih Kruppovih kanonov streljalo. Pozneje pokazalo se je, da si je sovražnik, broječ naj-menj 3000 mož, na m oje j strani hotel prehod izsiliti, zato zjedinil se je tukaj celi naš polk. Situvacija bila je strašna in splošno se je uže glasilo, da bo nam sovražniki zapre« čili tren ter se ne moremo več vrniti, a da se pomikamo proti Hercegovini.
Še le ob 1li5 ure zvečer a po neizmernih izgubah posrečilo se nam je z obupom borečega bo sovražnika nazaj vreči. Na tvrdnjavi sicer vihra avstrijska zastava, a na stotine mrtvih in teško ranjenih našega domačega in 53. peškegi polka pokriva z razmesarjenimi udi in odsekanimi glavami bojišče. Sploh se prizna, da smo se izvrstno bojevali. Vojvoda Wlirttemberški je dejal: „Zahvaljujem se vam, a verjel nijsem nikdar, da morete nemožnoati dovršiti."
Denes Se le pričakujemo ono brigado, ki je še na maršu. Doslej bojevali Brno se mi, 53. peški polk, 10 bataljon lovcev in 2 bateriji. Naša 7. in 8. kompanija tudi nijste tukaj, ampak pokrivati tren. Pri mojej polovici kompanije je 14 mož mrtvih in ranjenih, več se jih pogreša. Nadlejtenant Doksat je v Var-car-Vakufu pokopan. Stotnik Kopriva je na nogi ranjen, lejtenant Črne mrtev, (kroglo dobil je v trebuh) častnik Ambrožić ranjen je na roki in lejtenant Kr uš i e je tudi ranjen ;
poslušal, še menj verjel. Naj uže bo kakor hoče, gostje so odložili daljšo pot do večera. Naj bolj prijetno, so dejale deklice, je hladom jahati — besedica iz lepih ust je vojaku povelje — vsi so bili veseli in se pojili z nad-zemsko srečo, kakor da bi bili v raju. — Kakor gromska strela pobije vso radost prihod starke Sukurihe. Nejevoljno pozdravi goste in ko je poškilila na deklice, zapazila jim je pla-meče oči in žareča lica, tedaj pa tako namrši čelo, tako zlobno stisne oči, kakor gad, ki ima skočiti na človeka, ki ga draži v počitku. Veselje je izginilo in jezdeci bo se odpravili; molče so jahali, zamišljeni so bili, neka bolest jim je stiskala srce, kakor magnet jih je vleklo nazaj v kočo. Zdaj prvič je sanjal kozak o razkošji in ljubezni zakonskega stanu, ter sklenil je pri prvej priložnosti povzdigniti svoj glas zoper postavo brezženstva. Mirža je razmišljal, kakor kak pop o Jezusu in Mohamedu,
Bkupaj IM) mož mrtvih in hudo ranjenih, mnogo bo jih pa pogreša. 48 ur nijsem užu videl nobedne jedi, 4 dni okusil no kapljice vina. Štiri glave naših vojakov na-:; ii J ih bo Turki v tvrdnjavi Jajce na kolce. (In b temi divjaki naj hi Avstrija milostno ravnala ter turške bogo ohranila v njihovih prodpravicnh, rajo pn je dalje v sužnosti obdržala. Saj tako žele Mugjari in čudom ho moramo Buditi, da ho v vseh mestih, v katero Hi morajo naši s svojo krvjo vhod priboriti, pftoej potem kuk uiohniue lanski fanatik nastavlja kot kadi, kuitnakun itd. Ur.)
Češka sprava.
V tem zgodovinsko važnem trunotku, ko je don del našo armado zmiigonosno prodira na jugu v razpadlo Turčijo, vršijo ho na severu do godki, katere hi glede zgodovinsko važnosti, gledo vpljiva na prihodnji razvoj naših ustavnih razmer skoro primerjali z bosensko okupacijo. Narodni strankina Codumi, mij večjoj, in v guiontnotii in lteluktiiolnuiu obziru nuj važnejše j slovanskoj provinciji celo Avstrijo, sto ho zjedinili, zjedinili po mnogoletnem, hudem in marsikednj zelo obžalovanje vrednem domačem prepiru.
Da narod doseže svojo politično svrlio, mu je po našem mnenji neobhodno dvojnega treba, namreč politično zavednosti, nooinuhljive zanesljivosti v masi nurodovej, in dobrega vod-Btva. Seveda bo mora zraven tega tudi ozir jemati na Miiianjo razmere, pa zunaj naroda ležečo politično faktorje, s katerimi so mora računnti, da včasih celo na slučaj, ki represen tira ne samo v privatnem, ampak dostikrat tudi v političnem Življenju milo ali nemilo osodo
V občo sme ho vendar trditi, da politično zrel no rod,   ki ima v sebi moč samostalnoga obstanka  in  razvoja, h previdnimi voditelji na čelu prej ali slej svojo politično »vrbo do aoči mora.
Kuko da je razvita na (loškem narodna zavest, kako zanesljiv dn, nepremagljiv |o njen — če so smemo tako izraziti — politični materijal, tega nam pač nij treba ponavljati.
Zanesljivost, vstrajnost, neupogljivost ho morda naj bolj precizirana ztiiuuniija vso češko zgodovine do najnovejšega časa. In če ho ozremo na ponašanju Cehov v nuj zadnjih letih, in prav posebno od leta 1877 sem, ter premišljujemo njihove politično borbe z nasproti BtOJOČO vlado in vsem njenim aparatom, bomo smelo trdili, da morda nij nuroda na božjem svetu, ki bi imel tako rgodovinO, ki hi ho bil,
vprt aamo le na svojo narodno zavest, podajal tolikokrat, v političen boj, in k ljubu neona komu orodju svojega protivnika vračal ho vodno zmngonosen iz borbo.
Da so torej Cehi pri vsem tem do zdaj tako malo dosegli, temu gotovo nij kriva masa narodova, ampak uzroki slabega naprodka mo rajo tičati vso kje drugod Ali naš namon nj do nos stvari v toni obziru priti do dna, posebno ker no mammo rekritniniruti. Vendar smemo na podlagi novejših dogodkov, ki so ho u-Mli tako rekoč prod našimi očmi, i/.reči, da stu češki n:t predeli nuj bolj ovirali dvo stvari; pusivitota, in domači prepir.
Pasivna opozicija ima namen nasprotne] političnoj stranki, in h tem colokupnosti po no udeleževanji v ustavnem življenji, dokazati, da ustavno razmere nijso na nnravrioj podlagi, da jo v državnoj upravi nekaj pomanjkljivega, no dovršenega in da postavno naredbo, čo ho tudi po obst.ojočej ustavi formalno vol'avno za vso držuvo, vendar nijso nastalo — kakor bi ho po konštitucijoniilncm principu moralo goditi, po vHoskiibtuin sodelovanju, in po udeležbi vseh političnih strank.
Pasi vi tet a jo — roltol bi  —   molčeč, a vendar za politično življenje  v   domačih, po-ItboO pa šo v zunanjih zadevah dobro umijiv protest proti Hvojovhist.niin naredbam nasprotno politično stranke. Da ima tuko postopanju svoj VPpeb, treba jo, da representira veliko moč, da imponira z milijoni ljudstva, katero ga podpira, in katero mora biti vsaj toliko, da brez njegovega sodelovanja državni organizem daljo časa no moro obdržati so v svojej moči. Pa* sivna opozicija bi torej cislejtanskim Slovanom hasnila lu takrat, ko bi ho jo poprijeti vsi v državnem zboru zastopani  Slovani,  in  ko bi vsem mogoče bilo, tega programa daljo držati so. Ker so jo pa po večkratnem poskusu po kazalo, in po naravnih razmerah drugače tudi biti no more, da bi pasiv ilota pri  no dovolj razvitih in zavednih narodih slovanskih uničila s časom popolnem njihov političen vpljiv — namen in vrednost pasivne politike ne gro raz lagati prostemu narodu na doktrinarnom potu — in ker ho zarad toga posamezno narodno-politično stranko prisiljeno  bilo,  poprijeti ho zopet, aktivne politike, mislili so Oeh), da bodo oprti na svojo lastno moč, izolirani od drugih narodnih strank, dosegli svoj namon.   Ali goljufali so ho. Mi torej mislimo, da bi bili Cehi, ko so se prepričali,  da  vsestranska pasivna politika avstrijskih Slovanov nij mogoča, imeti nalog, iskati in najti v aktivnej političnoj borbi
sredstev, da bi bili na čelu sjedinjenih avstrijskih Slovanov v zboljšanji ustavnih rnzmor napredovali.
Tako ho jo zgodilo, da so »e posamezne slovansko politično Htranke črez dalje bolj ločevalo jedna od druge, in po večletnoj pasivi teti nastal je celo razpor mej veliko češko narodno Htranko. Naipoproj bili so moravski ('•hi prisiljeni odpovedati ho pasivnoj opoziciji, in to jih jo odtujilo od velike češko stranko, ki jo ostala pasivna. Na zadnjo razkolda so je čoška stranka sania v dva tabora, ki sta se na političnem pnlii pnb<j«la z največjo strastjo. In prillo |o skoro užo do toga, da čoška narodna stranka, ta politična armada sumili elitnih vojakov, ki ima po naravi in zgodovini nalog, aa Čelu manjših nvatrijsko-slovanskih nurndnost.ij dajati direktiv celoj avstriiskej politiki in zgodovini, da jo ta stranka prišla skoro ob vso veljavo in vpljiv, da ko se vršili v držnvi najvnžnoji dogodki, in za Čehe ho n'klo niti /menil nij. Seveda pri takih razmerah tudi o državnom razvoju nij bilo govora, ali češki narod ima gotovo višji poklic, nego samo zanikati, molčati, ko drugI govorijo; višji namon, nogo svetu demonstrirati, da avstrijski knnstitucijonalizem životari brez udeložbo jedno najmočnejših in najbolj nadarjenih narodnostij. Nasledek VHcga tega je bil, da Slovnnstvo v Avstriii nij napredovalo, ampak Slo celo rakovo pot, in brez posebnega napora delila sin mej soboj gospodar-Btvo germanski in mugjnrski element.
Zdaj pa se kaže, da ho imajo stvari obrniti na bolje. — Prvi korak, in gotovo najtežji korak jo storjen. Mlado- in Htiirnčoška nt ranka sto zjodinjoni, in složni stopili boste v prihodnji volilni boj. Ali so ima tudi zapustiti pasivna politika, o tem bo denes moro le vgihati, ali gotovo je, da je tudi tej promombi pot Uglajeni), kajti prisegati na pas i vi teto nij več, oondltio sine ipia non češkega kluba, in jeden glavnih pogojev storjeno sprave je, da naj odloči večina o prihodnjem postopanju. Odpravljeno je ono politično anatemiziranje vsakega, ki si do/voli o posameznih vprašanjih imeti od strankinih vodjev različno mnenje, ki jo napravilo v zadnjih letih ne le na fto* škem, ampak tudi drugod toliko nesreče. Poživljajoč vpljiv to'spravo kaže se iro sedaj po vseh slovanskih provincijali. Posebno pomenljivo zdi ho nam to, da so češko spravo tudi Poljaci pozdravili z nenavadno pi ijaznostijo. Nijsino sicer tako sangvinični, da bi pričakovali, da bodo Poljaci užo zdaj zapustili sepa-
prOpričal so jo, da bi bilo najbolje, da hi vsi molili enega in istega Doga in razloček vero ne bi zadrževal zjodinjenja vseh ljudij. Leh je želel sedaj enakopravnost, stanov, otročarija in u jo bil hlišč.eči grb; posegel jo nazaj do Adama in Kvo in dejal: vsi smo enih staršev, bratje smo, toraj mora biti enakopravnost mej nami. Živela enakopravnost in svoboda! Prispevni do   Itcrdičova jaha  vsak na svojo
stran.
Žalostno pa jo bilo v pristavi ; starka sika in pika, deklico plakajo vsaka v svojem kotu, kakor golobice, kadar jim golohnjak pogori, i u leča lica so zvenele, ko bi jih slana popa rila v kratkem jih je smrt podavila, eno za drugo; pomrlo so vse tri sestrico, pomrle bre« spovedi, bre/, blagoslova, nij jih krila blagoslovljena zemlja, starka jo trupla sama za grebla na tem lo mestu šepetajo neiiniljivo besedo.   Ni cvet ui trava nij porasla grobov,
tako novi so bili šest let, kakor bi bili nasuti včerajšnjega dno in hi koga čakali Vsako noč bila jo videti starka Sukuriha /nošenih las, velega obraza, iz katerega so štrlelo kosti, hodila jo okolo grobov svojih hčerk me taj 6 neka zrna proti polunoči, zahodu in poldnevu, soditi ju bilo po krčuvitoni kreinženju ust, da izgovarja besedo zaklotja. Nikdo pa si nij upal blizo, da bi videl iu čut kaj počno in govori.
Pa vso se spreminja na tem svetu. Zveza
treh narodov ho je razdila, kakor pajčuvina. Moskvo popleuivši hrumele ho četo Perokop ske na Poljsko. Zbor jo potrdil občno vojno, obroki so minili, plemstvo je zasedlo konje Atuinan jo dobil pismo od zbora in kralja. Vse Kozaštvo se jo vzdignilo na negov mig;l|oj — strah in zmešnjava je bila pred njim, mor ,enjo in požiganje /a njim.
Bodi si  slučajno,   bodi si  usojeno, ravno na tem mestu, kjer so bile pokopane ono tri
seli no, sejo imela utaboriti Četa latinska; nijso šo ur/jahali konj, kar pridete iz Solot-Vinikoga lesa krdelo liu/arjev, kakor sokoli z razpetimi krili uadiije. Strašno so se klali, kipela jo kri, bojna sreča jo omahovala, kar pridirjajo od /urhinic, sem kozaške sotnijo in vsuje so toča kopij na Pisurmanu — razpršilo se je Tutorstvu na IterdiČov, da so potopi v llnilnpiotii bojno polje jo bilo tako gosto s tmpll polnilo, kakor njiva s snopi o bogatoj želvi; pa nikdo so ni I radoval zmago, ker poginili so vsi trije načelniki. Sukuriha se prikaže v noe praznično opravljena, kakor na
veselo godovanje,  hladnim obratom zre na
uničenje,   ko   pa   sagleda načelnika Kozakov
mrtvega ležati na grobu najmlajšo hčerko, bo
divje ziismcjo iu bije trup  /.  DOgO,   kakor hi ga hotela v zemljo zabiti. Zapazivši potem Ta barja Muza,   zagrabi ga za kodro,  krvave in polno prahu,  ter ga  privleče na grob svoje
ratistično Hvoje stališče, ali vendar je vesela prikazen, čo ae največja dva avstrijsko slovanska naroda, ki sta hodila tako dolgo vsak svoj pot, približujeta vedno bolj in bolj.
Neizmerno važnosti pa jo zjodinjonjo (*'o-hov glede na promembo na jugu. Naj opomnimo tu na neko „diplomntično" epizodo. Pisalo se jo preil nekimi tedni mnogo o tem, kako je naš minister zunanjih zadev opravičeval pri svojih najbližnjib rniakih okupacijo Ilosno in Hercegovine. Odprl jo — kakor smo hrnli — slavni mož v pogovoru z nekim „diplomatom" knjigo, kateroj so jo poznalo, da jo njen gospodar večkrat vzamo v roke. In 1>ral jo iz to knjigo odstavek, kjer jo bilo razloženo, kako so ho prod menda tisoč, leti vrinili viteški Magjnri moj evropsko Slovane, razcepili jih na dva kraja, Hvosti .si. da ho tako resili zgodovinsko svojo nalogo. Na hrbtu knjigo pa je bilo razvidno, da je to knjigo pisal Piilneky. „Jednak položaj — povzel ie potem  modri   mož — imamo  zdai v Avstriji
pred seboj......in tako ho ho sprijaznili
vsaj nekateri mag jurski politiki z bosen^ko okupacijo. In na več krajih pelo so so najo-dcnkrat himno velikemu državniku, ki nam je pridobil lepo število novih državljanov, o ka terih so fio par mesecev prejo nij dru/oga vedlo, nego da so „v roke vsekava jo" ter da jim „visi srajca črez pas". Nam pa ho to velike premembe v političnih nazorih nič čudne no zdo. pnč smo pa do Čistega preverjeni, da nam 1 tesno in Hercegovino nij pridobila „zvita" Andrassvjova politiki, D6 vpljiv „slovnnskih generalov", ta hudi Birah borzijansko politiko, temveč, v prvej vrsti evropska karta. Zarad tega nas tudi ona interpretacija Palaekvjevo zgodovino in tako odkritosrčni izraz An-drassvovo politiko nij prav nič vstrašil. Tu imamo preti seboj velikansko na t urno moči, in nujveči napor posameznih, čo so tako vpljiv-nib ljudi j, more jih sicer nekoliko časa ovirati — kar so bo prej ko no tudi zgodilo — aH nikdar no vstaviti in zadušiti. Seveda je najprej treba, da se avstrijsko Slovnnstvo, ki ima vendar užo precej kulturnih mnčij, doma ojači in konsolidira, Hoveda jo potreba enotnega programa, da ho no razpršijo moči v domučej borbi — iu tu imajo Cehi težavno ali lepo nalogo. Da pa se poprime jo te nalogo z vspehom, je potreba, da so jedini mej soboj, in v tem obziru navdaja nas češka Hprava g najlepšimi nadurni.
Politični razgled.
srednje hčerko, tam ga vržo na zemljo ;škri paje z zobmi, bije z glavo ob tla in kropi z mohamoilausko krvjo grob svojo hčerko. Na posled prevrača trupla ladiov, in ko najde ljubljenca najstareju hčere, ga zgrabi bliskoma H kremplji kakor jastreb vrabca, Ur nese prevešajoče so truplo iu jo vrže na grob naj-Btar.šo; zdaj poskoči, peklensko plcskno z (Hunima, kakor otrok, kadar so mu spolni volja: ali so jo potom v zemljo vdrla, ali v zrak zletela, tega ho no ve, ker od tistega časa nij bilo ne sluha ne duha po njej. Neki starec skrit, za nasipom jo je videl listi vcči r in ko ga mino prvi strah gre in pove ljudem. Vsi seljani 00 so zbrali z lopatami, možje iu žene, zložili so vso ubite brez razločka narodnosti in vire skupaj zraven treh načelnikov iu nasuli visoko gomilo, tako zvano gomilo treh sester ali gomilo Sukurihu.
[\ot rttii J«* «l«»>.ol«,>.
V Ljubljani D), avgusta V IVrtf/i jo bila sodnijska hišna preiskava v redakcijah lOolial demokratičnih časopisov „Dodouenost". „Deheoko listy", „Orga-nizaee" in pri demokratih : Joula, Sedmihorskv in Kanka. Več spisov bilo jo knnlUknvanih.
Po ffi r<if.tkfin so vršo volitve za deželni sabor. Izvoljeni ho v večini volilnih okrajev kandidat jo vladno-narodno stranke, mej njimi dr. Mrazovih v Zagrebu, pa Še le po hudem volilnem boji. Hrvatskega mibora brez starega izkušenega narodnega boritelja dr. Mra-zoviča si pač ne moremo misliti. Zato nikakor
no odobrujemo postopanja opoilolfe, da jo h
tako silo proti njegovoj volit vi agitovala, in za koga? za slaboglasnega nekdanjega Raueho-voga biriča Deželica. V Sinji jo izvoljen opo-zicijonalec dr. Folnogovič.
Viitiiil«' dri.ave. Iz IV#»*o#/f<rr#<» so poroča da grme rala Me/oncova nijso z revolverji napadli, nego ga jo jeden z bodalcem pod srco sunil, a na njegovega Hpremljevalca Makarova, generala žandurmskcga koru, je drug streljal z revolverjem Napadnikov šo nijso dobili, (ioneral Mezencov jo vsled rane umrl. Kar se pripoveduje o tem, da bodo Rini svojo armado izpred San Štefana domov pozvali jo neistina. Trdi so pak nasprotno, da bodo Kosku v soglasji z Angleško pustila svojo armado toliko časa pred ('irigradoni. da bode lieemer-ska Turčija izvedla vso točko berlinskega ugovora.
f*ot-f*f se protivi na vseh straneh sklepe berlinskega kongresa izvršiti. Tudi ("'mej gori se ona ustavlja Knez črnogorski jo jako Uljudno zahteval od Safvot-pašo izvršenje onegi dela berlinskega ugovora, kateri določuje za-menjo dotičnih krajev. Porta noče odstopiti Črnej gori pO berlinskem ugovoru joj pripo znanega zemljišča. Isto tako porta šo nij ltu som izpraznila Datuma. Avstriji nasproti vedo se pak Turška le kar drzno smelo. Sultan je bil namreč angleško kraljbo prosil, naj ona mej porto in Avstrijo porseduje, da bi ta no zusela Bosne in Hercegovino. KakoŠon odgovor jo bil na to dobil, to pripovedujejo novino različno, a kraljica podpisala jo lastnoročno berlinski ugovor, in ozirajo se na to, je ona dala Turskoj takov odgovor, kakor ga zasluži.
fjf'fi.V** /ane sad svojo bivšo dvoumno politike. Ne le, da jej porta v jednoj noti, katero jo evropskim velovlastim razposlala, odreka vsako praVO v EDO tj sanje mej, in jej očita bojazljivost, iu tigainoštvo, nego porta vsem kongresnim sklepom vklpib utrja vse važno strategično krajo v Tesaliji iu Kpiru, iu jih prcskrbljujo z Kruppnvimi kanoni. (Irskej raji se zdaj tako godi v teh zoinlinh, kakor se je šo nedavno slovauskej v Itulguriji itd. Turki zdaj v Tesaliji, Kpiru in Maeedoniji požigajo iu ropajo, a vlada turška z jednom okom nečo ničcsii videti, z drugim pa šo to odobrava
Iz itiiiim so javita, da je papež poslal knezu It sniarku predloge, vsled katerih bi se smeli izgnani okotio na Nemškem zopet vrniti (tu misli, da naj vlada v to le privoli, no da bi bilo treba Škotom še posebno prositi.
I/, Ur i l i »nt so poroča, da so bode komi siju, katera bodo imela   nalog organizacijo za
vshodujo ftumelljo Izdelati, Bošla 18, septembra v Carigradu. Komisija ea Bolgarijo so suide
istega dne v onem mestu, kjer so bodo ruski
komisar nastani).
Dopisi.
I k l*r*l4 4'£u I ». avgusta |D.v. dop, Dno s  t. m. vršila ^e je pri tukajšnjem «>kt glav. dopolnilna volitev dveh udov v pomno, eni okrajni šolski svet.
Pri bej volitvl so bile sastopane vso ob čine po svojih lupanih in Hvotovalolh UviemAi občino Šentjernej, omarjeta In Trebelno. od
danih je bilo 50 glasov, izmej  katerih  jih je
občinski svetovalec g. Alojzij Djrmelj iz Koštanja prejel 50, občinski Hvotofalec g. TllaŽ Hribar iz Kako 34, Z to volifvijo Hmomo biti prav zadovoljni, ker sta imenovana dva prav vneta zi omiko našega naroda, zraven pa tudi v denarnih zadevah primerno varčna, kar bo gotovo dobro služilo pri sest avl jnn j u prihodnjega šolskega preliminara, da so novci privolijo le za neizogibljive Šolske potrebščine, katero nijso majhno, ker mora šolski okraj — kateri obsega Krško, Kostanjevico, Mokronog in K idečo — skrbeti za vso stvarne potrebo in za učiteljsko plače.
Včeraj pak so bili povabljeni udje pomno-lenega okr. šola, sveta k seji, v katerej so ho za tukajšnjo meščansko šolo ravnatelj in
učitelj Imela Itbrati  Vsi ml jo bili so navioDaf,
kateri so z veliko večino glasov po temeljitem posvetovanju imenovati za proviz. ravna-
telja g. .1. Lapajneta iz Llntomera In za učitelja g. Vinko Vidmarja iz Ljubljane. K tej volitvi si lehko čestita naša mlada šola in pričakovati smemo, da bodeta imenovana dva gospodu zaupanje volileev z marljivim in vspo-ftnim delovanjem opravičevala.
Tukajšnji okr. š<>ls svet, in sicer ožji oh-Htoji iz slolečih gg.: okr. glav. Sehonvvottor, okr. Šolski nadzornik \Vmner, kanonik Polak,
dr, Kocell, w. Pfelfer, nadufiitelja Lunđer In
(Jašperin; razen imenovanih gospodov obstoji pomnoženi okr, šola svet, iz sledečih udov in aieer iz. krškooa sodnijskega okraja. Državni poslanec M, Hočevar, in občinski svetovalec IV Sril »ar; iz kostanjeviškega: grof (i. Auer-iperg in nadlejtenant. K. Hribar; iz mokro-Uolkega okraja : župan Tono Zaje in trgovec P, Ponos\ iz radeškoga okraja: občinski ave-
tovalec A. Dermelj In postnib Plasar, — Vlaki
na progi Zidan most — Sisek prevažajo vsaki dan mnogo naših ranjenih in hotnih vojakov iz Bosno, za katero tukajšnjo bralno društvo pridno nabira smodke, vino, pivo, ter drugo okrepča joče stvari. V ta namen so jo tudi konstituiral odbor 1 fi udov,'*) kateri imajo nalog k vsakemu vlaku podati so na postajo Vidom, ter post reči dohaia:očo in iz bojiSča vračajoče so nesrečnike. Želeti je, da tudi sosedne občino vsaka po svojoj moči enako na-bire napravi, ter tukajšnjemu odboru ta humanitarni namen olajšuje
Iv, It-iilta« l.l&til na Krasu. 17. avgusta. [Itviren dopis.] (Hrvatski razglaa na Slovenskem. — Nova geografija.
Sveč a u o s t. ) Kjer bo kolovoz, kateri vodi iz. Preseka v vasico k Itriščkoiu, križa se. lelesnlOO, |0 kakor pOVBOd navadno ua križ-potih ob lelesnej cesti tabla s proglašeni v nemškem in dotičnom jeziku, ki ga ondašnji stanovnici razumejo in govore, tedaj si bodeto mislili: v slovenskom! — Nikakor! Ko sem pred nekoliko dnevi tamkaj hodil, pogledam radovednež to tablo, da hi Čitat slovenski proglas; a čitani hrvatski! — No oporokam, da nam jo stokrat ljubši naš sorodni najbližji jo/ik hrvatski, nego - kakor vzlasti po Oo-rifikem v nekaterih krajih — nam tuji italijanski.    Ali  od   naših  kmetov (no govorim o
Isobraftenih ljudeh),  kateri tam hodevajo in
vozarijo različne tovare, ne moro in ne smo terjati slavno vodstvo južne železnice, da bi so zaradi teh opomou učili hrvaščino. Žuga so, da:   ptko bude   [pak stokakva učinio, bit
čo......u ;  tedaj   bore kmet,  kateri ne ve
zakona   iu  so  novedoma lo nekoliko pregreši
*) Uli-j dotično notico moj „doumoimi Htv.irnil-.
U rod o.
2oper obstoječe postave, se strogo kaznuje, — ker ne ve zakaj! — Naj se slavno vodstvo ozira tudi nekoliko na nas! —
V jednoj zadnjih številk dunajskega rWelt-blatta" sem čital slodečo anekdoto: „Mlada učenka (tam gori nekje v nemškem rajLu) prosi svojega očeta dve marki iu nekaj pene-zev za „novi zemljepis", katerega je g. učitelj v šoli priporočil; oče, nič slabega sluteč, jtj da. zahtevani denar, in dekletce kupi — knjigo ljubezenskih pisem za mlade ljudi (briefsteller flir junge verliebtej. Ko druzega due hčerke nij doma, gre radovedni oče iskat mej druge knjige — znamenite „nove geografije". Lehko si misliš, dragi čitatelj, kako je bd oče vesel, da si je pridna učenka svojo knjižnico obogatela s tako slavnim proizvodom obogatela 1 Nij mi tudi treba dodati in natanko popisovati, kako jej je dobri oče razlagal npet delov eveta" iz te geografije! — Ne bi vam kratil prostora z jednakimi anekdotami, g. urednik, da mi nij dala k temu povoda druga notica v i s tej številki. Poslušajte, Kranjci! vaš Bled nij vaš; zdaj pripada h Koroškej ! Nij mogoče! V
— Da, da, istina je! „\Veltblatt" se je to naučil iz zgoraj omenjene geografije, da je „Veldes* in Kiiruthen". Da pa nij tiskovni po grešek mesto Veldeu, iz dveh razlogov trdim: prvič, v inalej, G ali 7 vrstic dolgej notici je dvakrat Veldes, in drugič, ker pripoveduje, da je prišel prevzv. knezoškof ljubljanski birmo vat v „ Vel de.** in Kiirnthen". Kolikor je meni znano, škof ljubljanski ne hodi birmovat v Verbo (Velden) na Koroško! Tako pozna zemljepis oni kulturni narod, kateri povsod nekaj pusti, kjer hodi, a še to — smrdi!
Jutri zvečer namerava sežanski trg prirediti lepo svečanost v čast cesarjevega rojstva; čuje se, da bode godba svirala po Sežani, možnarji bodo pokali, da bo joj! Svečano razsvitljenje po vsem trgu! Kresove bodo žgali ne samo po sežanskih hribih, temveč, kakor se govori, na mnogih kraških visočinah.
— Če se uže spodobi tako vsako leto napraviti, mislim, da letos to ne sme izostati. Mi stojimo na meji italijanskej, rogovileži goriški, tržaški in istrski slovenski renegatjo vedno ščujejo na nas, njihove sovražnike, razobešajo tricolore po cerkvenih zvonikih  in vrhovih, delajo — z vpitjem — za neodrešeno (irre-denta) Italijo, pisarijo po svojih umazanih no-viuah „Indipendente" in dr., da Soča je njihova, Trst je njihov, vse je italijansko, kjer stanuje kak iz dežele „wo die citronen blUh'n" pritepeni capin, kateri se iz naših žuljev živi in nam posmehuje in roga!   Zdaj je ugoden čas, da jim dokažemo, tem ničvredcem, da smo še tu, da v naših prsih utripa zveste srce, udano našemu vladarju, našemu narodu; da ljubimo svojo sveto domovino,  in da smo vedno pripravljeni boriti se, kakor levi, za ©hranjenje svojih bivališč, svojega jezika, ka kor se bore naši bratje in sorodniki po krvi in jeziku zdaj  doli  v Bosni in Hercegovini, proti hajduku Iladži-Loji in  njegovej divjej barbarskoj čredi;   da  rajše žrtvujemo život svoj, da rajše škropimo z vlastno čisto slovan sko krvjo svojo zemljo, nego da bode izdajal fceva pokvarjena in strupena krv OBtudila tla in se širila po naših slovenskih hribih in do linah! — To je navodilo Sežance,  to bode navelo druge kraške vasi, da zažgemo juta zvečer   kresove,  visoko  v  zrak plapolajoče zublje, kateri bodo sovragu naznanjali, kakor so naznanjali krutemu divjaku TurWi.   da še
Živimo, da smo krepki, da vemo za-nje, da smo pripravljeni! S. D.
Domače stvari.
— (Cesarjev rojstveni dan) praznoval Be je, kakor povsodi, tudi v Ljubljani jako slovesno. Vojakov pa je bilo malo, ker se je naša garnizija vsled obširne mobilizacije močno skrčila. O poludue so imeli častniki oficijalen banket v hotelu Evropa. — Tudi iz druzih krajev se nam poroča o slovesnostih, zlasti pak iz tržaške okolice. Prejeli smo toliko dopisov o teh slavnostih iz Dutovelj, Doline, Komnja, Ležane, Podgrada, Klanca, da nam nij mogoče vseh natisniti; dotični gg. dopisniki naj nas torej glede tega oprostijo, ker jim ne moremo ustreči. Konstatiramo pa z veseljem, kako iskreuo gori v srcih naših tržaških Slovencev poleg narodnega čuvstva pleme patrijotizma in lojalnosti, nasproti revolucijonarnemu gibanju lahonstva. Ko bi se to vendar jedenkrat tudi v merodajnih višjih krogih pripoznalo in — cenilo!
— (Kanj ene vojake) pripeljal je včeraj v Ljubljano sanitarni vlak. Bilo jih je 104, in vsi od polkov Aleksij in Carjevič (Madžari). Ranjeni so bili v bojih pri Tuzli in Gračanici in mnogo je bilo prav nevarno bolnih mej njimi. Dva sta mej potom umrla. V Ljubljani je za ranjene pripravljenih 1000 ležišč.
— (Našega domačega polka) pali so še sledeči: lejtenat P ogla j, kateri je uže za rano umrl; lejtenant Barbo je ranjen; pogreša se lejtenant Sar t ori.
— (Odbor za oskrbovanje in le-čenje ranjencev) vstanovil bo je v Krškem, kakor se nam piše od tod. Odborniki so sledeči gg.: pl. EUling, Otton pl. Vestenek, Anton Lavrinšek, Ivan Pfeifer in Damian Ku rent. S pomočjo blagodušnih darovalcev pričel je odbor svoje delovanje 15. t. m. Imen dotičnih priobčiti nam denes zaradi pomanjkanja prostora nij mogoče.
— (Cesar) je daroval pogorelcem na Vrhniki — kakor se nam piše od tod — 2000 gld. podpore«
— (Pogorelcem na Vrhniki) je tržaška zavarovalna družba Kiunione Adriatica di Sicurta, katero zastopa za Kranjsko g. trgovec Perdan, uže včeraj, brez da bi njim bila kaj odtegnila, izplačala zavarovalnino v znesku
62G0 gld. Zavarovanih bilo je devet gospodarjev. Točno izplačevanje te družbe je v obče na Vrhniki zadovoljilo.
— (Besedo) napravijo bodoči učitelji v Se m pa s u dne 26. avgusta v gosp. Bajcevej dvorani s sledečim programom: 1. Govor. 2. Venec narodnih pesuij, zbor. 3. Deklamacija. 4. Kožica, zbor. 5. Dvogovor. G. Slovo, čveterospev. 7. Venec narodnih pesnij, zbor. 8. Igra: „Novci za diplomo". O. Sabljenka, zbor. Po „besedi" bode domača zabava.
— (Toča) je 11. avgusta t. 1. zadela velik del fare sv. Urbana nad Ptujem, zlasti Strmec, Loški vrh, Svetmce, Desence in Ju-vanjce; 30. m. m. je potolkla tudi na Notranjskem, kjer so bile zadtte vasi: Vrhov, Vrbiva, Jablanice in Trpčane.
tj moj ril v I Jul»lJ«*ii i.
13. avgustu: Ana Miklič, hči postieščeka, 2 \.r na sv. 1'utra nasipu »t. b5, vh.imI bljuvanja.
15. avgusta: Ivan Liunar, ujetnik i.a gradu, 49 I., za vodenico. — Viljem Andrkul, sin črevljar-jev, 11 1. 8 m., v sv. Fionjana ulicab Št. V, za skro-ielji. — Anton Zajec, aiu mesarjev, t> tu. 16 dnij, na cesarja Jožefa trgu št. '.i, na grižo.
16. avgusta: Ivana Kramar, u. kr. pustnega slugo soproga, Di 1., v Šelenburgovih ulicab šr. 5, morbus Unghtii.
Dunajska borza 10. avgusta.
U*virn<i tftlegratićrio poroOOu.j
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   62 gld. 45 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   .   .   .   t>4   n   40 „
Zlata renta.........72    „   76 „
1860 drž. posojilo......111   „75 „
Akctfe narodne banke   .... 8^0   „   — „
Kreditne akcij«.......261   „75 „
London....... .   . 115   „50 „
Napol..........9   „   27 „
C. kr. cekini........5„bl „
Srebro..........100   „80 n-
Državne marke.......57   „   — „
Karel S. TiU
trffovatvo s knjii/ami in jtapirjem, pod Tranio it. 2, zaloga v stili potrcbnostij za urade in kupciJBtvo ; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vbo potrebnosti za raerjevce (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. -Zapisovalne in opravilno knjigo. Izdeljuiejo se tudi monograuii na pisemski papir, viaitne karte in pisemske zavitke. (158—69)
trti
Wir etnjileliliii:        —fUCktUt.
nls i'eslea und Prelawu'rdlg»te«^=^
Die Regenmantel, NVa^endoofcen (Flachon), Bellfinlagen, fcllsloffe
- - ■' -- «1<!T k. k. pr. Kaln ik ___
von M. J. Elsinger & Sohm
in \Vicn, Neubau, Zollergasge 2,
Lieferanten de* k. und k. Kricrsminlsteriuma, Sr. Maj. Kriegsmarine, vider HumanitKtaanatalten etc. etc.
(109—48)
a — -no o
e3 v
■ji
i S. 2P 5 8* ~ 8
Z.U * \ o <V 5 d HM      < g»
cd b g S    « J?
= •2  W '
1*
«3
o
NOL?* CD
Ig-
I 5 m
s i-1
i
C
S* g k
(ti u a>
so B
r < a>
I l ^
f"K' a'
H 7 H
£t "l o'
0 80 u a;
1 i
S o
2'riti, pvnvl, l>lot/oiiumii ,Junrx lluff-ovi »laitut pi-vjiurati Imt-Jit varmtvmo imtrkv, t'tinJl*rno V c. hi: ar.-o(/. drzavttti. (Slika Umtjtlrtlhit .J<inrx JloJf->i.) Nhulna fcuftt in tnoku zu otiofie -S-ikrat oilllkomnl.   ( latuuuiljrttjv i>o»luvtiiiJ<t isii.t
IzdateJj in uredmk Maks Armič.
* 2
S 51
Tri zdravstvena poročila.
Zoper kata.r, kašelj, hripavost, bolezen v prsih, želodci in grlu.
fer. tlvormj fttliriki nlmluih jt>f]>tirtitoc f/(i.v/» ,h»nrz<i Hoff-a, tlvoruviftt prrnkrblJi'vulcH uliurnj vnrh   t-rrujmkih elmtttrjrv mu UunaJI, IliiiiimtHlin.ntr H.
1'ar ii il iut Kib-'l'urcimo, Iti. ui>rila 1W7B. Kakur sum opazoval, jo i>ri\jeto zilruviluu iiivu od ulailneKa vkutrakta iloliru v|iljivutu nu mojegu bolnika J rad jo iiijo in ruti *<•       irjritrfjit; vbIuiI tega Vab
|iruHini,  tla takoj proti |n. n.....u povzuljii imilji-ti! b8 »klonio Bvojugu
Mdmvilntga ]iir<t ««l WO<itt0pra ikntitiklu m l ruut JIo/J'-in'r uhititic čokoloih' i. iiuhIovoiii : „Hlagun>iliuiiiii go inulu Albertu Huttiier-ju, dirukturju Jliitra-riidinkov". KaH Stoli, desi. poaluuoc.
ĐotaiOWte, 7. julija 187M. Vaio lilagorodji' ! roiljom Vnni ttt ltl gl. za iirudpluču tor ni usojuiu Ta« zopet kakih no Bklouio svojega dobroga blagoiiouiicga z<lr<iellne(/a jtlrt- »d shfln> ,i't (k.ttrnktu i ,.   .i /:, IUrzrvifzy, grajski vodju v
»:••! •.....m- uit tiuliBkcm pri liulicv.u.
Aiitati, H. julija 1878. 1'roaim Vna ,   poSljito ml 6o 6 sklonio ziintvllurj/a jiirn ml itadntga tlcrntrahta Ln jn-mn-f/a bonbona ođ titulu.  Po ral)ljenji
prvih ti skltniu i litini so uit) bolJBogu ; v prihodnjo bodom Vam svoju provorjoujo ituztianil. JŠtrjtiit liliniy v Aiitauu pri Matlorudorfu.
IJoliiva bo pri gospodu U. 1'irt'oli-Ju, lokarju v Ljubljani. (212—t) 1'rotlujaloi tlobiviijo oenuju.
H
Ni
x * H S
1't'vi,   jtravl nlvs litiji i<ivljiij<>< i hla(/»>ntH)t i .Itint: ll»j]'-nr urmii »Ititlui Im>hIiou Jr v ri/tnjt r«-mi ]><ijiirju, l<r Jv bil v lliHvtiifin ulmUtukit jtoslurnnju •/•//.•#•.!( oiltlktut.
Lasmiiia m tibk „Narodue titskarne".
78580^