fc« POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD. ™
■rsdnlitvo ju v Kopitarjevih ulicah Stev. 2.
(vbod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
h/.—12. ure dopoldne. Rakopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74.
V Ljubliani, v ponedeljek, 20. junija 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je r Kopitarjevih ulicah Stev. i,
Vsprejema naročnino. Inserate In reklamacije. — Imeratl se računajo enostopna petitvrsta (dolžina n milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, aa trikrat
9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsla M b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Uprarnlikega telefona iter. 188.
Hinavci.
Pod tem naslovom smo priobčili v sobota članek, v katerem smo odkrito povedali svoje mnenje o družbi katera se pere v „Slov. Narodu" z obrekovanjem poštenih ljudi.
Na ta članek smo dobili sledeči veleza-nimivi dopis:
Slavnemu uredništvu »Slovenca«
v Ljubljani.
V	uvodnem članku natisnjenem v »Slovencu« i dne 18. junija 1.1. it. 137 se mi podtika izrek „da so družinske razmere te družbe (to je liberalne inteligence) tako posebne, da kliiejo po — bordelu."
Izjavljam, da je ta meni podtaknjeni izrek popolnoma izmišljen.
Sklieevaje se na § 19. tiskovnega zakona proBim slavno uredništvo, da natisne ta popravek v prihodnji številki »Slovenca«.
V	Ljubljani, dne 18. junija 1904
Hein, ces. kr. deželni predsednik.
Vkljub temu popravku vzdržujemo mi svoje sobotno poročilov popolnem obsegu.
Stvar ima pa še drugačno lice. Gospodu baronu Heinu je dobro znano, da so »klerikalci« svoj čas s tisočer mi podpisi protestirali proti ustanovitvi gotove hiše. To je bil glas ljudstva, katerega so gotovi krogi oholo prezirali.
Nastal je pa znani škandal v Ljubljani, vsled katerega so pri&le na dan take goro-stasnosti, da je bilo neobhodno potrebno, ta lavod zapreti. In zdaj leže pri baronu Heinu ie celi kupi ponudb in prošenj trgovcev in trgovk s človeškim mesom, ki hočejo liberalni »inteligenci« prirediti primeren zavod.
Pravimo: »liberalni inteligenci", kajti gospod baron Hein nam je priča, da »klerikalci«, ki ustno in pismeno protestirajo proti taki najfrivolnejši, najslabši in najbolj
nečloveški »ureditvi" prostitucije, vendar ne »kličejo po bordelu«^ . flp jtjtoifno te besede, ampak liberalci.
Če se je zdelo g. baronu Heinu potrebno, da odvrne od sebe sum, da ima take pojme o nravnih razmerah ljubljanskih libe-raloev — tedaj mu vemo mi povedati boljši način, nego je pa ta popravek: zavrne naj tiste umazane papirje in naj Ljubljano obvaruje pred sramoto, kakršno je doživela v zadnjem času.
Mi vemo, da je g. baronu Heinu težko. Kajti res je, da je v Ljubljani oni del inteligence, ki ima brezprimerno velik političen vpliv, nravno bolj izprijen, kakor pa v drugih večjih mestih. Kdor je poslušal pogovore ljubljanske liberalne inteligence, ta mora priznati, da je ta družba jako globoko padla. A nravna policija je vendar za to tukaj, da nravne izgrede preprečuje, ne pa, da jih pospešuje.
Vzdržujoč svoje besede, mi torej pro-poniramo Nj. ekscelenoi sledeče: Če hoče on liberalno inteligenco res rešiti očitka, da njene »posebne" razmere kličejo po bordelu — naj prepreči novo tako ustanovitev v Ljubljani!
Rusko - japonska vojska.
Boji na poluotoku Liaotun.
Kakor smo že poročali, Bta se v krva-vam boju pomerila ruBki general Stakelberg ln japonski general Oku, v katerita so bili Rusi prisiljeni se umakniti proti severu.
Brezdvojbeno je, da so Rusi hoteli s svojim kretanjem pomagati oblegani trdnjavi Port Arturju in deloma se jim je ta namen posrečil, ker bo morali Japcnoi oslabiti svoje moči in nastopiti proti Rusom.
Za končni izid poraz Stakelbergovih od delkov seve tudi ni merodajen, saj je vsakdo vedel, da se ti oddelki ne bodo mogli ako pride do velikega japonskega napada, vzdržati proti številnejšemu sovražniku. Rusi so
menda tudi vedeli, da b temi oddelki ne bodo premagali sovražnika in da bi morali poslnti veliko večje oddelke, če bi hoteli osvoboditi Port Aitur, zato je pa bil skoro gotovo res njihov namen Japonce pri oble ganju Poit Arturja v toliko nadlegovati, da so se morali z obleganjem znatno zakasniti Vprašanje je le, če so pravočasno skrbeli, da jim Japonci ne odreŽejo povratka.
Japonci namreč nameravajo, kakor se glase najnovejša poročila, zastaviti umikajočim se Stakelbergovim četam pot in se v ta namen japonske čete pomikajo proti Kajčovu in Dačičavu. OdVafankova do Kajčova in Dačičava je pa pet dni hoda in ni nikakor izključeno, da sei Japoncem njihov na men posreči.
Baronu Stakelbergu slede namreč tri japonske divizije: čete japonskega generala Nodza so blizo njegovega levega krila, na severozahodni strani je 1. japonska armada generala Kurokija in se bode moral Stakelberg umikati cb morskem obrežju, a tudi to je nevarno, ker ro se Japonci že izkrcali v bližini Hajčena. Stakelberg bode moral zelo hiteti, če se bode hotel s svojimi četami cgniti objemu japonske armade.
Dosedaj so na suhem Japonci porazili že trikrat Ruse, in sicer: 1. maja ob Jalu, 2G. maja pri Kinčovu in sedaj 15. junija pri Vafankovu. Vsekakor so se v vseh treh bojih morali Rusi boriti proti Japonski premoči in so imeli sorazmerno malo čet v ognju.
V zadnjem boju so bili japonski vojaki brez težke prtljage, kar ni malo pripomoglo k njihovemu uspehu, medtem ko so se ruski vojaki morali boriti z vso svojo težko prtljago, ki pač znatno ovira vojaka pri kretanju v boju.
Deli japonske prve armade pod Kuroki-jevim 'poveljstvom se pomikajo v zelo široki črti neprestano, četudi počasi proti severu. Kuropatkin se v istotako široki vrsti umika. Vprašanje nastane, jeli ruska tak tika prava. Nekateri listi pravijo, da je teren za rusko pehoto skrajno neugoden, da se mora vpoštevati tudi dejstvo, ker se v tem terenu ruska konjenica, ki daleko prekaša japonsko, ne more razviti. Razni vojaški krogi so mnenja, da je Kuropatkinova taktika podobna oni,, ki jo je 1.1849. rabil v pie
monteško - avstrijski vojski piemonteški višji general Poljak Chrzanc wsky. Tudi teren v Mandžuriji v marsikaterem oziru spominja na bojišče pri Montari in Novari. Daleč raz-tegnena ruska vojna črta bode v odločilnem trenotku preprečila hitro združenje ruskih čet in tako pravijo nemški listi, ni nemogoče, da doživi ruska armada v kratkem poraz kakor ga je doživela piemonteška J. 1849., ko jo je premagal slavni Radecki, kateremu se tudi ni bilo treba ozirati na kak vojni svet in je morebiti ravno zato tako slavno zmagoval. Nemški listi, ki to ugibajo seve nimajo prilike, da bi pregledali Kuropatki-novo taktiko, katere načrte ohrani zase in tako so za sedaj taka pričakovanja le — ugibanja.
Stakelbergovo umikanje.
Pariz, 19. junija. »Esbo de Pariš« poroča, da so v Petrogradu razširjene govorice, da znašajo izgube Stakelbergove armade mrtvih, ranjenih in ujetih 1 0. 000 mož.
Berolin, 19. junija. Brzojavka iz Petrograda poroča, da so visoki vojaški kregi v Petrogradu zaradi razpada Stakelbergove armade zelo razburjeni. Baje Stakelbergova armada zaradi švojih izgub ne more priti več v pošte v. Levo krilo, ki je bilo brez topov, je japonsko topništvo baje popolnoma uničilo. Govori se, da so imeli Rusi 1 4. 0 0 0 mrtvih.
Kolin, 19. junij«. »Koln. Ztg.« brzo-javljajo iz Petrograda, da gosta četa japonske pehote prodira v smeri proti V a -f a n t i e n u.
London, 19 junija. Reut. urad poroča iz Petrograda: 110 pri Vafankovu ranjenih Rusov, med njimi 55 častnikov je prišlo v Liaojan. Skupna ruska izguba je 2000 mož. Stakelbergove čete korakajo sedaj proti severu. Pri Vafankovu je stalo 42 ruskih bataljonov proti 44 japonskim bataljonom, a Japonci so imeli veliko topniško premoč nad Rusi, ker so imeli nad 200 topov. Petro grajske vesti označujejo za izmišljotino vest, da bi bil Stakelberg izgubil 10 000 mož in
LISTEK.
Sanje v noči pred konferenco.
Iz dijaškega življenja. Spisal Blagoljub.
Upibal sem luč in se vlegel v posteljo. Ura je odbila pol toči in trepalnice bo se mi že sklepale k sladkemu spanju, kar se odpro prav na tiho sicer škripajoča vrata in v sobo vstopi visoka, čudno oblečena postava. Dasi je bila v sobi tema, vendar aem dobro razločil obraz in postavo tega čudnega človeka, — če je bil res človek in ne kako drugo bitje v človeški podobi. Njegov obraz mi je bil neznan, bil je mračen in zagorel, a oči so bile svitle in bistre. Ogrnen je bil z dolgo, sivo haljo, na glavi je imel lavorov venec, na nogah pa rujave opanke.
Nekoliko se ogleduje po temni sobici, potem pa Bi primakne stol k mizi in sede nanj. Ne čaka dolgo, kar potrka nekdo na vrata. »Naprej«, v>li moj gost z močnim, niikim glasom, V sobo stopi starček veselega, vedrega obraza.
»Haire, Demostenes f« pozdravi prišlec, ki ni bil nihče drugi, kakor Ciceron. Takoj
sem ga spoznal, kajti do pičice je bil podoben Giceronu, ki ga imam naslikanega v neki šolski knjigi. V roki je imel nekak zvezek, ki ga pa nisem mogel natančneje ogledati, kajti skrival ga je pod svojo snežno-belo togo.
Nista se še dobro pozdravila stara učenjaka, ko Btopijo v sobo drugi veljaki. Kakor Bem spoznal pozneje iz njih govorov, bo bili prišleci sami doktorji: Močnik, Wal lentin, Zeehe in Wappler. Demostenu in Giceronu so se spoštljivo poklonili, potem pa so sedli krog majhne črne mize, kjer sem ravnokar še jaz gospodaril. Nekako radovedno je gledal veseli Ciceron molčeče obraze svojih sosedov in videlo se mu je, da bi se nad vse rad začel ž njimi pogovarjati, a moral je čakati, da bo zbor polnoštevilen, kajti še nekaj sedežev je bilo praznih.
Zopet Be odpro vrata in v sobo stopi viaogi, resni Virgil, vodeč za roko »lepega starčka Homera. Ciceron vstane b svojega sedeža, se jima pokloni in ju pelje na častno mesto ca mizo.
Še štirje prostori so prazni. Težko in s strahom sem že pričakoval, kdo še pride v zbor takih učenjakov. Ni mi bilo treba
dolgo čakati. Vrata se odpro in v sobico vstopita dva moža v zelenih frakih iz osemnajstega stoletja. To sta Goethe in Schiller. Globoko se priklonita slavnemu zboru in se vsedeta na prazne prostore.
Še dveh zborovavcev ni bilo. Ciceron se je že nestrpno premikal na stolu in venomer govoril — seveda potiho, da ni motil drugih — k svojemu sosedu Demostenu, ta mu je pa s kratkimi, točnimi besedami odgovarjal. Zdajci se odpro vrata in v sobo stopita dva meža z dolgima škofovskima palicama v rokah. Oblečena sta v dolgo, togi podobno obleko. Prvi je bolj majhne postave, mladeniškega obraza, milih oči, drugi pa visok, močan mož od nog do glave. Takoj sem ju spoznal in srce mi je veselja plulo pod gorko odejo. Slovanska brata sta to, sv. Ciril in Metod. Začudeno so ju pogledovali zborovavci, le Močniku se je oko veselja iskrilo. Poklonila sta se zbrani gospodi in se vsedla na svoje sedeže. Zbor je polnoštevilen.
Nekaj časa so vsi molčali, nato pa vstane Ciceron z vso slovesnostjo, držeč v roki majhen zvezek. Vsi so uprli vanj radovedno svoje oči, meni pa je v gorki postelji kar sapa zastajala. Nekoliko se ozre
govornik po svojih zborovavcih, potem pa začne:
„Reverendissimi collegae! Zbrali smo se zopet v tej sobici, da sodimo dijaka Gaja Vinofila. Bodimo strogi in pravični, sodimo ga po njegovem zasluženju! Nič naj se mu ne spregleda, nič prizanese, a tudi nič preveč ne doda na njegovo že itak precej obteženo vest! Nekdaj je bil, kakor veste, ex-cellentissimi viri, še precej dober in marljiv dijak, sčm en čas se je pa hudo, hudo zanemaril. Nobenega pravega veselja nima več do učenja, naše slavne spise pusti ležati na prazni polici in le redkokedaj se še ozre v nas, pa še takrat skrajno površno. Ali ni to največja zanikrnost? Kar se mene tiče, jaz mu to hudo zamerim. Če bi jaz še živel na onem svetu — česar me pa višnji Jupiter varuj! — jaz bi mu tako govoril, da bi ležal pred mano, kakor je svoje dni pobegnil izpred mene uporni Katilina. S tako površnostjo čita moj govor, da me kar jeza zgrabi, če pomislim, kako sem se jaz trudil, ko sem ga sestavljal in narekoval svojemu prijatelju Tironu. Kar sem jaz s trudom cele noči sestavljal, prečita v petih, desetih minutah! Ali sem si tako slavo, tako ljubezen, tako pozornost pridobil s svojimi govori?
da |bi eno njegovo divizijo Japonci popolnoma uniiili.
General Kuropatkin prodira?
London, 19. junij«. »Daily Chro-ničle« poročajo iz lokava: General Kuropatkin je v aredo zapustil Liaojan, da prevzame vrhovno poveijništvo ruske armade, ki prodira proti Port Arturju. (?)
London. 19 iun. »Daily Ex?reasu« poročajo iz Čifu: General Kuropatkin je poslal dve diviiiji proti jugu v pomoč umi kajoči se Stakelbergovi armadi. A japonski generaal Nodzu je bližje Stakelbergovi armadi, kakor ruska pomoč. Stakelberg j e b a j e r a n j e n.
Vojaka na morju
Admiral Skrydlov, ki je imel nalogo poveljevati mogočnemu ruskemu brodovju v Port Arturju, se je moral zadovoljiti s poveljstvom malega ruskega vojnega brodovja v Viadivostoku. Priznati moramo, da se Skrydlov trudi izvršiti svojo nalogo, ker se mu je posrečilo ovirati prevoz iz Japonske v Korejo, akoravno mu uide zaradi velike množice otokov marsikaka japonska prevozna ladja. A posrečilo se mu je prestreči tri prevozne ladje in dve od njih uničiti, še eno prevozno ladjo Japonci pogrešajo in jo jti vladivostoško brodovje najbrže tudi uničilo. Nekatera poročila pravijo, da so J a -ponci pri tem izgubili več vojakov, kakor sojih izgubili v bojuob reki Jalu. Iz Londona pa poročajo: Kakor se glase najnovejša poročila, vladivostoško brodovje Japoncem ni povzročilo take škode, kakor so mislili po-četkoma. Rusi so sicer res uničili ladjo ,,Hitahumaru", a pri tem je le kakih 400 japonskih vojakov izgubilo življenje. Mnogo jih je tudi poskočilo v vodo in so se poskušali rešiti s plavanjem. Koliko so pri tem izgubili Japonci na vojnem materialu, to pač širša javnost ne bode izvedela.
Tokio, 19. junija. Prevozno ladjo „Izumaru" so Rusi potopili v sredo v bližini Ošima. Popotnike in moštvo je rešil „Gromoboj".
P e t r o g r a'd, 19. junija. Ruski brzojavni agenturi brzojavljajo iz Mukdena: Kakor se poroča iz zanesljivih virov, jena s potopljenima japonskima prevoznima parnikoma „H i t a -h i m a r u" in »S a d o m a r u" utonil enceljaponski pešpolk s poveljnikom in zastavo.
London, 19. junija. Iz Čifu poročajo: Akopram ni nobenih uradnih poročil o izgubah na japonskih transportnih ladjah, so tu mnenja, da je utonilo najmanj 5000 mož. Na .Sadomaru" je bilo navadno 3000 mož. Parnika „Katsuto-nomaru" in „Sikokumaru", ki sta bila odposlana na pomoč, sta se potopila. Tudi topničarica „Jamato", ki je prišla na pomoč, se je ponesrečila.
Port Artur.
Pariz, 19 junija. Listi poročajo, da je generalni konzul Harcov dobil brzojavko svoiega sina, ki poveljuje neki torpedovki, katera je prepeljala vozno pošto iz Port Arturja v Tiensin, v kateri sporoča, da je stališče v Port Arturju dobro.
Petrograd, 19 junija. Ruska brzojavna agentura je včeraj sporočila iz L ao-
Kazni, najstrožje kazni je vreden, kdor nas tako prezira! Ali nimam pravice kaznovati ga? Navedel bi vam lahko, fortissimi viri, mnogo slučajev, kako so nekdaj strogo kaznovali take grešnike, in tudi jaz bi ga lahko po vsej pravici kaznoval z najhujšo kaznijo. Toda, da ne bo kdo tožil in očital, da sem pretrd, da sem krivičen, mu hočem za sedaj še prizanesti s smrtno kaznijo, obsodim pa ga na triletno ječo v Tulijanum, kjer naj se uči temeljiteje študirati, kjer naj se uči ljubiti in spoštovati učene može! To je moje mnenje, moja obsodba, iustissimi iudices!"
Globoka tišina je zavladala po teh besedah v moji sobici. Tu se vzdigne s svojega sedeža Vergil tako resno in grozeče, kakor vstaja maščevanja željan duh iz tesnega groba. Meni je že vroče prihajalo, toda kmalu sem se potolažil, ko sem zaslišal njegov mili glas.
»Jasno in modro«, je začel z mehkim glasom, »nam je očrtal slavni Ciceron dija-kovo učenje, a jaz se ne strinjam ž njim, jaz ga ne obsojam tako strogo, kakor strogi moj prednik. Res se včasih nasmihava mojemu junaku, pa jaz sem tega ie vajen! Saj se skoro vsak posmehuje tarnanju in vzdihovanju Enejevemu, pa jaz imam za take posmehovanja trdo kožo in vem sam najbclje, kaj sem pisal. Tudi njegovemu posmehovanju rad opuščam, zlasti ker vidim, da on vendarle z ljubeznijo in veseljem
jana: Natančna ic Port Arturja došla poro« čila pravijo, da niao Japonoi do 14. t. m. napadli Port Arturja niti od morske niti od kopne strani. Poskušali ao Japonoi že v če trtič aapreti z ladijami potigalkami vhod v portartursko pristanišče. Dve ladji ata bili od strelov naših baterij sadeti in pogrez njeni, druge ao ae umaknile.
Petrograd, 19 junija. Dopisnik ruske brzojavne agenture brzojavlja iz Liaojana : Kaker poročajo iz Port Arturja. je vest inozemskih agentur in Japoncev, da ao se ruske topničarice potopile, neoanovana. Naše brodovje v Port Arturju je nepokvarjeno ter popolnoma popravljeno. Vojaštvo in prebivalci ao zelo navdušeni. Vojaki željno pričakujejo boja. Vai eo prepričani, da nobena še tako velika mod ne more zavzeti Port Arturja. Večina prebivalcev je stopila med prostovoljce; 600 portarturskih žensk se ie ponudilo trdn|avskemu poveljniku, da bodo skrbele za ranjence. V mestu in trdnjavi vlada popolen red. Port Artu je za šest mesecev preskrbljen z živežem, oziroma še celo sa eno leto, ako bodo hranili z zalogami. Daairavno ae je zadnje dni že pričelo popolno obleganje, vendar se je posrečilo. vtihotapiti mnogo živine. Funt mesa velja 25 kopejk, steklenica piva 60 kopejk, steklenica šampanca pa 8 rubljev. V Port Arturju so tudi prebivalci iz Daljnega, ki poročajo, da je požar v Daljnem napravil malo Škode. Japonci so pomorili Kitajce, ki ao plenili po mestu. Japonske prednje straže stoje 24 vrst od Port Arturja onstran postaje Inčensa in 3 vrste cd ruskih prednjih stral. Prišlo je ie do manjših prask.
Baltiško brodovje?
London, 19 junija. Kakor poročajo iz Madrid?, so v četrtek videli štirideset vojnih ladij na morju pluti v južnozahodni smeri rta Priorskega. V Madridu so mnenja, da je bilo to rusko baltiško brodovje, ki pluje na vzhodnoazijsko bojišče.
Kronstadt, 19. junija. Upravnik mer nariškega ministrstva generalniajutant Avellen in poveljnik 2. tihomorskoga brodovja kon treadmiral Rožestvenskij sta si te dni ogledala oklopnice ^Imperator", „Aleksander III.", »Knez Suvarov", „Orel", „Sisoj Veliki", „Osljablja" in „Navarina\
Doba deževja.
Deževna doba se bliža in, kakor zatrju jejo poznavalci onih krajev, bo premikanje čet v tej dobi popolnoma onemogočeno. Rusija je lahko hvaležna Kuropatkinu — pravi berolinski vojaški kritik Reventlow — da je po dobrem premišljevanju držal svoje čete nazaj. Ako ne pride do bitke pred deževno dobo in do večjega premikanja vojske
—	pravi kritik dalje — pride ruska vojska po tej dobi do take premoči, da bo sposobna za ofenzivo.
Kuropatkin se torej ni pomaknil proti jugu, kar je znamenje, da nima zelena miza nanj nobenega upiiva. (Nekateri listi so nam reč pisali, da mu je car ukazal prodirati proti Pcrt Arturju.) Poslal je proti jugu le nekaj oddelkov, ki nai vznemirjajo sovražnika. S splošnim prodiranjem proti Kuropatkinu ne bi zamogel sedaj Kuroki s svojimi šibkimi močmi nič pridobiti, pač pa mnogo izgubiti
—	tako zaključuje kritik.
prebira mojega Eneja. Jaz ne predlagam no bene kazni!«
Zopet ista tišina, le Ciceron ni mogel prikriti svoje nevolje. Nato vptane Vergilov sosed, Demosten.
»Slišal sem, možje zborovalci, kar sta govorila in predlagala moja prednika. A jaz S9 ne strinjam ne z enim ne z drugim. Kazen je zaslužil ta dijak, a ne tako hude, kakor jo je predlagal vrli Ciceron. Res je, kar je trdil Ciceron, da je Gaj Vinofil lenuh. Čita sicer moje govore, a kako jih čita! S tako površnostjo in s tako nespametjo, da ne vem, ali bi se smejal ali jezil! Jaz sem ae prepričal, možje-zborovalci, da je kriv, toda — bodi rečeno v njegovo blaginjo — krivda ni samo na njegovi strani. Mnogo ima na vesti tudi pedagog, ki mu tako pe-dantično razlaga moje govore. Če stika in išče in slednjič v svoji naivnosti tudi najde v mojih govorih nebroj lepot in namenov, za katere jaz niti vedel nisem, ja«, ki sem govore pisal in govoril, vprašam vas, možje zborovalci, ali ni to sholasterija ? Morda utegne kdo izmed vas reči: ti ga zsgo varjaš! Nikakor ne, saj tudi Filipa nisem nikdar zagovarjal. Jaz torej predlagam, možje zborovalci, da ga kaznujemo, a kaien naj bo manjSa, kakor jo je določil Ciceron, določi naj jo pa ves zbor tako, da bo njemu v blaginjo, nam pa v čast!«
(Konec sledi.)
London, 19. junija. Iz Čitu poročajo : Ruska k r i ž a r i o a »N o v i k«, je na begu pred Japonoi v port-artursko pristanišče zadela na podmorki podkop. Težko poškodovano so jo torpedovke odpeljale » pri* stanišče. — Ganeral Sto3sl je z dvema polkoma planil v svrho poizvedovanja iz trd njave. Po dveurnem boju se je moral zopet s precejšnjimi izgubami umakniti nazaj.
Gospodarski polom na Japonskem
Skrajno napenjanje vseh sil že kaže svoje posledice na Japonskem. Prvi polom se je pokazal pri banki v Osaki. Njen del« niški kapital znaša 6 milijonov jenov (okoli 16 milijonov kron). Vzrok propadu je vojska, ki je kurze silno znižala. V Londonu je vsled tega nastala silna panika , k e r m i s 1 i j o , di je to ic č e t e k — konca.
Čevljev manjka.
Petrograd, 19 junija. »Rusko Slovo« javlja, da trpi ruska vojska na po manjkanju lahkih čevljev. Vojaki morajo v sedanji vročini še vedno nositi teike zimske škornje. — Vsled tega je mnogo vojakov zbolelo.
General Nadsu smrtno ranjen ?
Pariz, 18. junija. „Petit Journal« po roča iz Petrograda. da je bil japonski poveljnik general Nodzu v bitki pri Telisi smrtno ranjen.
K smrti obsojen.
Petrograd, 18 junija. Vojno sodišče je obsodilo mornarja Teodora Kuznina, ki je zakrivil veliki požar v Kronstadtu, k smrti na vislicah.
Potopljena ladja.
London, 18. junija. (Koresp. urad ) Uradno: Uničevalec torpedovk »Zporobov« je v ustju Jincekiana zadel ob skalo in se je potopil.
Spomin Makarova.
Petrograd, 18. junija. Maka rovu nameravajo postaviti v Kronstadtu spomenik. Njegovo literarno ostalino bo izdal admiral Avelan.
Ruska častnika o Port Arturju.
Kakor poreč* brzojavka iz Liaojana, sta došla v Liaojan 13. t. m. dva ruska častnika, ki sta se priplazila iz Port Arturja skozi japonske straže v štirih dneh. Pripovedovala sta, da so Japonoi zelo zastražili Port Artur, na vsakih 45 metrov stoji japonska straža, Trdnjava je dobro založena z živežem in trgovoi imajo velike zaloge. Vkljub temu dobe čfta le dve tretjini predpisanih jedil. Pikol riža (60 kg) stane 30 rubljev. Kitajci zapuščajo Port Artur, ako le morejo, v džunkah.
Vladivostoško brodovje.
London, 19. junija. Ruske vladivo-stoške križarice zasleduje japonsko bojno brodovje v štirih oddelkih. Japonci so pomnožili svoje brodovje, ki blokira Vladivostok, ker hočejo preprečiti ruskim križari-canri Dovratek v Vladivostok.
Tokio, 19 junija. Vladivostoško brodovje je zapustilo zahodno obrežje tonori škega okraja. Preiskalo je dve trgovski ladji, na katerih je bil tudi angleški častnik ladje »Sidomaru*. Trgovskim ladjam so Rusi do volili prosto vožnjo, ko so izvršili preisko« vanje ladij.
London, 19. junija. Ii Petrograda poročajo, da se je rusko vladivostoško brodovje povrnilo v Vladivostok.
Izpuščanje »zmajev" prepovedano.
Ruski listi poročajo, da je Kuropatkin prepovedal Kitaicem, ki stanujejo v pokra jinah, kjer se bije boj, da ne smejo izpu-sčati »zmajev«. Kakor znano, Kitajci zelo radi izpuščajo »zmaje«, in sicar ne le otroci, ampak tudi odrasli. Rusi pa sumijo, da so Kitajci to svojo zabavo pričeli izrabljati v izdajalske namene ter da z njimi dajejo Japoncem razna znamenja.
Izgube.
Japonci objavljajo sledeče izgube: Na morju 57 častnikov in 1144 mož mrtvih,
Rusi so doslej izgubili največ moštva v bojih pri Sanšilipu (11 častnikov, 150 mož); pri Kinčovu (30 častnikov in 800 mož) in pri Saimatzu (150 mož).
Japonska kupuje ladje.
G1 a s e o v, 19. junija. Parnik „Kirk-dale" 2873 ton, jo angleška parobrodna druiba Kirkdale za 21.500 luntov šterlingov prodala lapenejm.
Potopljene japonske transportne ladje.
Berolin, 19. junija. „LokaIanzeigerju" poročajo iz Tokia : Na japonskih prevoznih ladjah, katere so uničili Rusi, je bilo tudi 7 evropejskih častnikov, ki so se peljali na bojišče. Izmed teh se je rešil nemški častnik Kerr, o ostalih častnikih ni znano, če ao se rešili.
Guerlla-vojska na Koreji.
Ruaki listi pišejo iz Mukdena: Vdelsž-niki ruskega pojasnjevalnega oddelka na Koreji poročalo: Oddelek je deloval dva meseca ter bil često * zelo nevarnem položaju, kakor 10. maja, ko je prodiral proti trdnjavi Ančovu. Toda vaied poveljnikove spretnosti, znanega ozemlja in krajevnih razmer se je vedno spretno ognil vsake nevarnosti. V vsem tem fesu je izgubil oddelek le 1 častnika in 18 mož, došim sta bila dva moža ranjena. Na raznih krajih so vničili Rusi za Japonce pripravljene zaloge živil. Korejske čete se borijo na strani Japoncev, toda se navadno že pri prvih strelih raz-krope. Polja to pomlad Korejci večinoma niao obdelali. V Mandžuriji so se kitajska oblast va zelo prijazno vedla proti temu oddelku.
Italijansko vseučilišče in Slovenci.
Naučno ministrstvo se je pogajalo s senatom vseučilišča v Inomoatu o načinu kako omogočiti ločitev nekaterih učnih stolic juridične fakutete in ustanoviti posebni laški juridični oddelek na vseuiilišču. »Neue Freie Presse« pa ee protivi temu načrtu, češ, da bi na ta način vlada lahko tudi na grafikam vseučilišču ustanovila nekaj slovenskih stslic po § 14. Ko bi bile te stolice ustanovliene, bi pi tem kaka Slovencem prijazna vlada te stolice združila v samostojen oddelek in slovenska fakulteta bi bila na ta način ustanovljena. Slovenski dijaki bi povzročili kak nemir in v interesu miru bi vlada preložila slovensko juridično fakulteto v L ubljano. Proti temu »N^ue Freie Presse« najodločneje ugovarja. Mi pa ugovarjamo sploh proti taki zlobni pisavi »Neue Freie Presse« v tem oziru. Naše stališče je, da ne maramo nikakih paliativn h sredstev, marveč hočemo imeti popolno slovensko vseučilišča v L ubljani. Naši dijaki nimajo navade povzročati nemirov, te povzročajo krivonosi judovski nemški burši, in da ne bodo pred temi kul-turonosci naši dijaki vedno v nevarnosti zahtevamo slovensko vseučilišče, katero nam gre po načelih pravice in enakopravnosti.
Slovanski jeziki v inonakovskl zbornici.
Član katoliškega centra baron Wurtzburg je predlagal, da se naj ustanovi na monakovskem vseučilišču stolica za slovansko filologijo. Liberalec Auer je pobijal ta predlog, češ potem bi se morala ustanoviti tudi japonska stolica! USni minister W«lner je izjavil, da soglaša s poslancem WiKtzburgom, da pa sedanji finančni položaj ne dopušča ustanovitve slovanske staiice. Predlog se obnovi, ko bo finančno stanje Bavarske ugodnejše.
Ogrski državni zbor.
Zbornica je sklenila pričeti proračunsko razpravo za 1. 1904. Nadaljevala je razpravo o ureditvi plač uslužbencev na državnih železnicah. Trgovski minister opomni, da je razprava o tej zadevi dokazala simpatije večine zbornice za ureditev plač železničarjev. Minister je mnenja, da stavko železničarjev ni povzročilo odlaganje te predloge, ker se je stavka pričela potem, ko je bila predloga že predložena drž. zboru. Tudi ni resnično da bi se bilo gibanje železničarjev končalo brez stavke, ako bi vlada ne bila odstavila dveh uradnikov in bi ne bila prepovedala 2. aprila nameravanega shoda železničarjev. Minister opravičuje stališče vlade za čas stavke ter naglaša, da bode s sedanjim osobjem izvršil službo na železnicah in poskušal dvigniti individuelne zmožnosti posameznih železničarjev. Tudi hoče nastopiti proti protekciji. Splošno pa povdarja, da mora vlada pri državnih železnicah varčevati, ako hoče doseči večje obrestovanje v železnicah naloženega kapitala. Priporoča zbornici naj sprejme predlagani zakonski načrt.
Češki dež. zbor.
»Alldeutsche Korrespondenz« poroča iz Prage, da bode češki deželni zbor zopet sklican v drugi polovici meseca oktobra. Pred zborovanjem deželnih zborov bode zasedanje državnega zbora. Pri prihodnjem posvetovanju nemških deželnih poslancsv na Češkem bodo stavili vsenemški poslanci predlog, pod kakimi pogoji so pripravljeni opustiti nemški poslanci obstrukcijo v češkem deželnem zboru.
1.	Čehi morajo opustiti obstrukcijo v državnem zboru;
2.	Zniiati se morajo kvalifikacijski po-goji za deželne uradnike;
3.	Na nova deželna uradniška mesta se mora imenovati *jl Nemcev toliko časa da bode število nemških uradnikov enako številu čeških uradnikov;
4 Za višja uradniška mesta mora biti imenovanih več Nemcev;
5. Zakonito se mora Nemcem zajamčiti v razmerju s številom in z davčno nemško moSjo število deželnih odbornikov, članov deželnozborskih komisij in v vseh deželnih zavodih.
Priloga 138. štev. ^Blov^nen" dnč 20. junija 190
Revizija španskega konkordata.
Mt d spana»o vlado in Vatikanom se ie dalje časa vrše razprave o reviziji*konkordata. Kakor je naznanil v španski zbcrnici ministrski predsednik Maura, bode v krat kem imela zbornica priliko ptčati so z revizijo konkordata.
Poljedelski delavei na Ogrskem.
Na Ogrskem se boje, da bjdo stavkali o žetvi poljedelski delavci. Pred nekaj časom že je poljedelski minister dr. pl. Tallian razposlal vsem ogrskim občinskim uradom okrožnico, v kateri jih opozarja na sredstva, ako bi izbruhnila stavka. Socialni demokratje, ki imajo na Ogrskem med poljedelskimi de lavci mnogo somišljenikov, hujskajo delavstvo ra stavko. Vlada bode najstrožje nastopila, ako bodo poljedelski delavci stavkali.
Angleško.
Norfolški vojvoda že dlje časa deluje na odpravo onega besedila pri kronanju angleškega kralja, ki je žaljivo za katoli čane. O ojegovem tozadevnem predlogu bode v kratkem razpravljala angleška gosposka zbornica
V	angleškem ministrstvu je prišlo do nesporazumljenja zaradi vojne reforme, ka teri nasprotujejo posamezni člani ministrstva.
Francosko.
V	francoski zbornici je v soboto poslanec Prache vprašal vlado, zakaj se določbe zborovalnega in tiskovnega zakona ne iz polnujejo tudi napram framasonom. Posla nec L fl rre je trdil, da framasoni brezpo gojno spoštujejo francoske postave.
Med nacionalnimi krogi je razširjena govorica, da namerava francoska vlada iz vršiti preiskavo v vseh vladi sovražnih zvezah.
Ameriško vojno brodovje v Sredozemskem morju.
Ameriško bojno brodovje, ki je bilo za sidrano pred Lizbono, bode obiskalo avstrij* ska in grška morska pristanišča, kjer bode ostalo nekaj tednov. V teh pristaniščih bode brodovje pomnoženo s stalnim evropskim oddelkom ameriške mornarica in odpluje potem proti Turčiji. Brodovje ima namen prisiliti Turčijo, da zagotovi Američanom iste pravice, katere imajo podaniki nekaterih evropskih veleviastij.
Laški državni poslanec — iz-selnik.
B.všega zdravnika v Siciliji, Barbato, so njegovi sccialistiški prijatelji pregovorili, da se je pustil voliti državnim poslancem v ita lijansko zbornico, vsled česar je moral pustiti tudi svojo zdravniško prakso m se je zato preselil v Kalabrijo, kjer se je popol noma posvetil socialistiški propagandi.
Ker pa tudi na Laškem poslanci ne živijo od zraka, so mu njegovi sccialntiški prijatelji obljubili gotovo letno plačo, A sčasoma so mu popolnoma ustavili brez povoda plačo in on s svojo diužino je trpel lakoto.
Ker je bilo prejšnje njegovo mesto na Siciliji že zasedeno, je bil popolnoma brez službe.
Ker tudi pri sc cislstiškem glasilu „ Avunti« ni bilo nobeno mesto prazno, je sklenil izseliti se v Ameriko. S vej sklep je naznanil v stcialistiškem glasilu „Avantt", kar je po vzročilo splošno pozornost osobito med po-slaniškimi krogi, kjer je bil Barbato zelo dobro znan.
Z Balkana.
Carigrajska pravoslavna sinoda je sklenila poveriti arhimandritu Jakobu v Moskvi posel, da odpotuje v Petrograd, kjer naj se v imenu pravoslavnega patrijarha v Carigradu pri ruskih ministrih in pri ruski sinodi pritoži zaradi bolgarske agitacije v Makedoniji.
V	soboto dopoldne sta imela bolgarski knez in srbski kralj na belgrajskem kolodvoru eno uro trajajoč sestanek, pri katerem je bil navzoč tudi srbski minister za vnanje zadeve Pasid. Sestanek je bil velike politiške važnosti. Poučeni krogi trdijo, da se ni šlo za zvezo med obema državama, pač pa za ohranitev prijateljskih odnošajev. O zvezi pa za sedaj še ne more biti govora, dokler ne bode rešeno makedonsko vprašanje.
Kralj Peter letos ne bode obiskal tujih dvorov in tudi ne bolgarskega. Kronanja srbskega kralja se bolgarski knez ne bode udeležil.
Bolgarski finančni minister bode odpotoval na Dunaj in v Pariz zaradi pogajanj o najetju novega bolgarskega posojila.
Bolgarija in Srbija.
Bolgarski knez Ferdinand se je v petek mimo Belgrada vračal v Sofijo. To priliko je porabil srbski kralj Peter, da je osebno na kolodvoru v Resniku pozdravil kneza. Sicer je bil to le čin uljudnosti, vendar pa kaže, da so med Bolgarijo in Srbijo najboljše razmere. Pokojni kralj Milan je bil v vojski
z Bolgari poražen pri Slivnici, to je bil vzrok, nasprotja do Bolgarije. Tudi kralj Aleksander je bil hladen do bolgarskega vladarja. Zadnji čas pa so med vladarjema in prebivalstvom prijateljske razmere v gospodarskem in političnem oziru. Vesti o zvezi med Srbijo, Bolgarijo in Črnogoro se vedno bolj širijo.
Francosko brodovje pred Solunom.
Berolin. Woitov dopisovalni urad poroča iz Soluna, da je došlo tja 17. t. m., iz amime iz 12 oklopnic in 6 torpedovk obstoječe francosko brodovje. Tam ostane pet dni.
Mednarodni ženski kongres v Berolinu.
V Berolinu st je viSil 8 dni medna rodni ženski &hod. Tvarina o kateri so na shodu ženske govorile, je bila obsežna. Tvarina je bila razdeljena med štiri sekciio in s cer : za žensko izobrazbo, za žensko delo, za s' cialne naprave in za ženske pravice. Posamezne točke razprav so bile zelo zanimive. Socialni demokrati so priredili v Be rolinu tudi protishod, ker jim mednarodni ženski kongres ni bil dovolj r»d kalen.
Poraz liberalcev na Nizozemskem.
Pri volitzah v državno zboruico na Ni zozemskem so bili liberalci poraženi; pri hodnje leto bode večina v zbornici protili beralna.
Štajerske novice.
š Slavnost na Dobrni. V od nem
štva nasKakovam Dobrni se je včeraj vršila slovenska slavnost, ki je pričala, da ondotno »Bralno društvo« s svojim uspešnim delovanjem za ljudsko probujo stoji na odličnem mestu med slovenskimi izobraževalnimi društvi, ki se dvigujejo k delu za narod po vse; slovenski domovini in k izobraževanjem ustavljajo pot prodirajočemu tujstvu. Sredi Dobrne je na velikanskem mlaju ponosno plapolala slovenska trobojnica, grom topičev pa je dramil tudi zaspance ter jim oznanje-val, da se slovenstvo na Dobrni na svoji zemlji zmagonosno dviguje. Slavnost je bila prav prisrčna. Z veselimi zvoki celjske narodne godbe so dopoldne korakala došla društva, na čelu jim blagorodna kumica, veleposestnica gdč. Terezija G o r š a k iz Drešnje v»si. Na čeiu sprevoda je kora kala dej-utacija »Slovenske krščanako socialno zveze« z razvito zaBtavo, za njo pa »Celjsko pevsko društvo« z zastavo, »Slovensko katoliško izobraževalno društvo« iz otudenic z zastavo, potem pa domače »Bralno društvo«, kateremu so belo oblečene deklice nesle zastavo k blagoslovu. Blagoslov se je vršil pred številnim narodom ped milim nebom pred dobinsko farno cerkvijo. Bago-slovil je zaBtavo č. g. prof. K a r d i n a r ie Celja. Predsednik društva, čast. gospod Sohreiner, je pred blagoslovom v iskrenih besedah pozdravil došlR društva. Ku mica je pripela na zastavo lep trak, posebno krasen je bil pn pogled na navdušena do-hruška dekleta, ki so na zastavo pripela tro bojni trak z geslom: »Z Bogom in Marijo za slovensko domovino*. Po blagoslovu za stave, ki ima na belem polju križ in podobo sngelja, so društva odšla v cerke?, kjer je kazal na pomen blagoslovu zastave cerkveni slavnostni govornik 6. g. profesor Kar-dinar ter kazal, kako se lepo združuje s sveto vero ljubav do redne zemlje in do mačega jezika. Slovesno sveto mašo je da rova! <5. g. kanonik dr. Koren iz Ljubljane. Po sveti maši so društva odšia v sprevodu na slavnostni prostor, kjer se je raz vila živahno zabava. Popoldne po večernicih je prikorakal na Dobrno celjski Sokol. Pri čakovala so ga zuntj Dobrne a godbo vsa društva. Pozdrav bokolem, katerim je res v pravem pomenu »v mislih domovin«« in ki so požrtvovalno pohiteli pomagat dr&mit ljudstvo društvu, ki koraka pod zastavo križa in trobojnice, je bii prisrčen in res nično navdušen. Načelnik govpod d?. K a t 1 o v š e k je v svojem govoru kazal, kako mora biti uspešno narodno delo S Sokolom na čelu se je med gron,ovitimi živio-klici in velikim navdušenjem vršil obhod po Dobrni. Nato se je pričela ljudska veselica. Bila je to res prava izobraževalna veselica in ljudstvo je z napeto pozornostjo sledilo prekrasnemu in dovršenemu petju zborov »Celjskega pevskega društva" in »Slov. del. podpornega društva« iz Celja, katera zbora je vodil z mojstrsko roko g. dr S c h \v a b iz Celja »brnsirtinakega pevskega društva« ter dobrnskega ženskega rbora. Vmes je igrala slovanske skladbe izvrstni« celjska narodna godba. Bili so to lepi prizori, ko se je inteligenca družila s pr.prostim ljud Btvom, ki je vneto poslušalo domače besede in zvoke domačih prsmi. Slavnostni govornik g, dr. E v g e n L a m p o iz Ljubljane jo razvijal potem program slovenske društvene organizacije. Po zdravil je vsa navzoča društva, ki sedelu jejo danes pri delu »Slov. kršč soc. zveze",
ki ai je postavila kot nalogo, organizirati v izobraževalnih drušvih ves slovenski ntrod. To je delo s katerim se mora baviti sedanja slovenska generacija, da položi temelj bolj šumu napredovanju Slovencev v bodočnosti. „Mi ne bomo mirovali, dokler ne bo organizirano vse slovensko ljudstvo od mestnih palač do zadnje hribovske koče. V teh dru društvih pa se mora neprenehoma delati: razširjati se mora dobro časopisje, snovati ljudske knjižnice, vršiti Be morajo redna predavanja o gospodarskih in splošno izobraževalnih tvarinah, gojiti se mora unoet nost in nauk v govorništvu za mlajše člane. Temelj tem društvom mora biti krščansko svetovno nazira-nje, dvigati morajo razumnost in nravnost našega ljudstva, da bo sposobna za nadaljna velika organizatorična dela, ki jih moramo še izvršiti, da se ohranimo. Govornik je opozarjal na lepe uspehe, ki jih je taka organizacija dosegla že drugod, kako je dvignila kulturno cele sloje ljudstva, ter vabil k na daljnjemu snovanju takih društev ia k trdni zvezi vseh naših organizacij. To so naše trdnjave, s katerih branimo vsako ped naše zemlje, da je nam ne prevzame sovražnik. V organizaciji se naše moči zbero okrepe in pomnože — zato je edino le v tem naša rešitev pred sovražnim navalom, — Govoril je tudi starosta celjskega „Sokola" g. dr. K a r 1 o v š e k , ki je kazal na pomen izobrazbe naSega naroda ter v izbranih be sedah pozival posebno ženstvo k narodnemu delu. Slavnost je napravila na ljudstvo globok vtisek. Vsa čast za narodno probujo vneto delujoči dobrnski duhovščini! Dil Bog, da bi nova zastava budila vse slovenske Dobrnčane k delu za čast in slavo domovine!
š Vodja mariborskega mestnega urada obsojen. Kakor smo v soboto med brzojavnimi vestmi poročali, je bil obsojen vodja mestnega urada mariborskega Tax Fridrih na en teden ostrega zapora, poostrenega s postom zaradi goljufije pri volitvah v mestni zastop mariborski, ki se je vršila dne 19. novembra 1.1. Pri tej volitvi sta si stali dve stranki nasproti, soc. demokraška in nemško nacijonalna. Taxu je bilo veliko na tem, da je zmagala nemška stranka, kajti če bi bili zmagali soc. demokrati, bi bilo za njega neprijetno, ker bi mu bili precej gledali na prste. Tax, kateri ni prišel k obravnavi, ampak je poslal svojega zastopnika dr. Mraulagga, je bil obdolžen sledečega de-likta: Ko so se bližale lansko leto občinske volitve, rekel je Tax uradniku Stiegerju, ki je bil tudi obtožen istega delikta s Taxom, da morajo iti vsi uradniki mestnega urada volit. Pri tem je omenil Stieger, da je uradnik stavbenega oddelka Magale pri osemtedenski vojaški izobrazbi pri tukajšnjem deželno-brambovskem polku. Nato ga vpraša Tax, na kak način bi se doseglo, da bi tudi ta šel volit. Slednjič pa mu je rekel, da ga naj on izprosi pri njegovih višjih, ker je znan s častniki. (Stieger je bil nadporočnik). Vsled tega je šel Stieger na dan volitve popoldne k majorju Halmschlager-ju ter ga prosil, da bi dovolil infanteristu Magele popoldne prosto, ker ga rabi vodja mestnega urada za risanje načrtov, za mobilizacijo, katere zna samo Magele risati in kateri morajo biti kmalu gotovi. Major Halmschlager je na to dovolil infateristu Magele, da je šel v civilni obleki k Taxu. Na potu je srečal svojega tovariša uradnika stavbnega oddelka Schlafferja, ki mu je rekel, naj le gre hitro volit, da je tako naročil Tax. Ko ga je Magele vprašal, ali naj gre h Taxu, mu je rekel Schlaffer, da mu o tem ni Tax nič naročil. Na to je šel Magele volit. Kot priče so bili zaslišani: major Halmschlager, infaterist Magele, ki dela ravno sedaj orožno vajo, in uradnik Schlaffer. Major Halmschlager je izpovedal, da je samo pod to pretvezo dobil Magele dovoljenje, da sme v civilni obleki k Taxu, ker se mu je reklo, da mora risati načrte za mobilizacijo. Magele je rekel, da ni on nikoli teh načrtov risal in da jih tudi tedaj ni dobil. Bil je pač v uradu in je videl, da so drugi te načrte risali, toda nihče ga ni pozval, da bi pomagal Dotični načrti so bili gotovi tisti dan ob petih to je 19. novembra ter oddani vojaški oblasti še le 21. novembra. Uradnik Schlaffer je izpovedal, da mu je Tax dopoldne rekel: »Glejte, da gredo vaši kolegi v stavbnem oddelku vsi volit. Glejte, da gre tudi Magele volit, če pride popoldne". Stieger, ki je bil tudi obtožen, se je zagovarjal, da ni vedel, zakaj, da naj pride Magale k Taxu, sploh pa da je Tax njegov predstojnik, katerega mora ubogati. Sodni dvor pod predsedstvom Mosocuttija je oprostil Sti-gerja, Taxa pa obsodil na teden zapora v smislu 277. 4 kaz. zakonika (č. VI zakona z dne 16. dec. 1862). V začetku obravnave je predlagal zagovornik dr. Mraulagg, da se iz-kljufi javnost obravnave z motivacijo, da je Tax vodja tukajšnje politične oblasti I. in-štance in da vsled tega njegov vgled trpi. Sodni dvor pa ti njegovi želji ni ugodil. Ugovor sta vložila državni pravdnik in zagovornik. Prvi radi oproščenja Stiegerja, drugi radi Taxa.
š Izlet v Savinjske planine. Kon
cem tega meseca priredi Savinjska podružnica »Slovenskega planinskega društva" izlet k jubilejski kapelioi zraven Kocbekove koče na Ojstrico in v Logarsko dolino. Izletniki pridejo zvečer 28. t, mes. v Kocbekovo kočo. Drugi dan, t. j. na praznik svetega Petra in Pavla, se bere v kapelici sveta maša okoli 7. do 8. ure zjutraj. Maševal bode preč. gospod oče Engelbert Pollak iz Kamnika. Po božji službi se razidejo izlet niki ali na Ojstrico in čez Škarje v Logarsko dolino, odkoder se dan pozneje gre ali Bkozi Solčavo in Luče nazaj, ali pa v Železno Kapljo, oziroma v kopališče Belo; nekateri gredo od kapelice skozi Bistriško dolino v Kamnik in zopet drugi pa nazaj v Luče. Ker bode pa med izletniki tudi nekaj takib, ki ne lazijo radi po gorah, temveč njih krasoto raje od spodaj navzgor opazujejo, se je tudi za take ukrenilo. Ti prenočujejo v Lučah in drugi dan se napotijo ob Savinji v Solčavo in Logarsko dolino. Pri službi božji so ti lahko v Lučah ali pa v Solčavi. Na sv. Petra dan popoldne se snidejo vsi ti iiletniki pri Piškerntku v Logarski dolini, odkoder je drugi dan skupni od* hod iz Savinjskih planin. Odbor Savinjske podružnice »Slovenskega planinskega društva" pa nujno prosi vse one, ki se izleta udeležiti želijo, naj vsaj do 23. t mes. pod naslovom »Savinjska podružnica sloven skega planinskega društva v Gornjem gradu" oglasijo svojo udeležbo, in če želijo še kake podrobnosti, da se lahko vse pravočasno ukrene. Tudi glede koBila, oziroma večerje pri Piškerniku v Logarski dolini je treba javiti odboru, ker bi drugače bilo lahko mogoče, da se ne bi nrč dobiti utegnilo. V Kocbekovi koči je sicer vino in pivo ter nekaj konzerv, vse drugo pa naj izletniki Be boj vzamejo. Izleta se lahko udeleži vsakdo! Iz Luč do kapelice ni nič nevarno, deloma je strmo, a lahko prideio dame in celo otroci. Kdor sam ne bi hotel nositi svoje prtljage aebej, ima v Lučah nosače in vodnike na razpolago. Zbirališče izletnikov v Lučah je hotel Raduba.
š Kamenje je metal na vlak 14-letni Garb blizu graščine Fal ob koroški železnici. Pri tem je stri pri večernem poštnem vlaku šipo. Kosci so prileteli na nekega potnika. Zaraditega je bil obsojen Garb na tri mesece ječe z mesečnim postom.
š Promoviran je bil na graškem vseučilišču g. b t e f a n Reieh iz Maribora doktorjem prava.
š Finančna služba. Prestavljeni so pazniki: K e b r i č iz Radgone v Slovenji gradeo, Alojzij Koren iz Brežic v Šoštanj, Tomaž Obran iz Konjic v Žalec, M. O p r a u s iz Landsberga v St. Peter, Franc Pauiinc iz Celja v Sevnico.
š Na Zigertov stolp so imeli včeraj izlet maribors&i alovenci.
š Velik vihar je bil od sobote na ne deljo v Dobrni in okolici. Vihar je podrl slavoloke, ki so bili postavljeni za slavnost. Zjutraj so vrli slovenski fantje postavili nove slavoloke.
š V Savinji utonili sta pri kopanju
poleg Celja dve ženski.
š Veselioa v mariborski okolioi.
Katoliško izobražotalno društvo na Studencih pri Mariboru vabi k vrtni veselici, ka tera ae vrši v nedeljo, dne 2 6. junija t. i na vrtu gosp. J. Robiča v Lem bahu. Spored : Ob 2 uri popoldne: Šesta nek udov in došlih gostov v društvenih prostorih, potem Bkupni odhod v Lembah. Tam koncert, petje, metanje konfetija, šaljivo streljanje, šaljivi ribji lov. Zvečer: Bengalična razsvetljava. — Ob neugodnem vremenu se vrši vcselica dno 3. julija. Slovenci iz Maribora in okolice, prihitite v obilnem številu na veselico tega za narodno probujo vrlo delujo^ga diuštva.
š Volitve v Šoštanju in Celjani. Celjski občinski svet je čutil potrebo, vme šali se v Soštanjske občinske volitve. Znani N«gri je interpeliral v zadevi volilne komisije. Župan je dejal, da bo že »potrebno ukrenil«. Mi smo mnenja, da bi celjskega župana bolj, nego šoštanjske volitve, moral skrbeti smrad ki prihaja iz celjskega mlina, ter storiti korake, da se ta neznosni smrad odpravi.
š Na mariborskem kolodvoru je
nekemu premikaču vozov zmečkalo obe negi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. junija — Stavka na Javorniku Poročali smo že v soboto, da bo bili delavci na Javorniku in Savi nokoj bolje plačani kakor pa meseca maja. Ta priboljšek je pa takle: Boliši delavci 1 K 60 v. nižji delavci pa 1 K več na „šiht". Delavke po 30 v. več, in drugi delavci po 20 v. več na dan.
Kam plove naše učiteljstvo! Zadnja številka »Popotnika« prinaša na prvem
mestu poročilo Ivana Magerle, pri zborovanju »Pedagog škega društva v Krškem«, dne 19. maja 1904. Prične se poročilo tako: Narava in družiaa sta iz živali vzgojila človeka. Narava in družina pa nista ostali edina vzgojitelja, ki sta privedla človeka na današnjo stopnjo kulture, ampak ae jima je pridružilo še več druzih vzgojiteljev, izmed katerih je šola najvažnejši. »Popotnik, pedagoški in znanstveni list« je to besedilo priobčil brez vsakega komentarja in s tem molče pripo-znal soglasje s poročevalcem, ki se je postavil na stališče, da se je človek razvil iz opice. »Popotnik« je jako neumen znanstven list, ker prinaša fantazije gotovih materiali-stiških pamfletiatov kot znanstveno dokazano stvar. Pozitivna veda je že zdavno dokazala nesmisel Daminove bajke o razvitku človeka iz živali, in s to bajko danes slepe svoje bravce le še judovski socialno demokraški žurnalisti in paoofletisti in pa slovenski liberalni učitelji. Smili se nam uboga slovenska mladina, da ima take učitelje, kakor je — g. Magerle!
Prezentiral je knez Karol Auersperg za župnijo Črmošnjice č. g. Jakoba L e -barja, župnika v Polomu.
Poročil se je danes g. L j u d e v i t S p i l a r , trgovec in posestnik v St. Petru na Krasu z gdč.Leopoldino Turek iz Planine. Čestitamo!
Častni kanoniki. Dekan v Tomaju veleč. g. Matija Sila, župnik Anton L u -petina pri sv. Antonu starem v Trstu in dekan Josip Zupan v Dolini so imenovani častnimi kanoniki katedralnega kapitlja v Trstu.
Jeza nemških juristov vsled odloka juBtičnega ministrstva, da bodo pravne izpite na zagrebškem vseučilišču imeli tudi v Avstriji veljavo, ako bodo dotični pravniki napravili na hrvaškem jeziku tudi v Avstriji dopolnilno skušnjo, je splošna. Graški nemški juristi, na čelu jim rektor Shraup in dekan Steinlechner, so izrazili ministru Hartlu »svoje obžalovanje«.
Misijon bodo obhajali v Dobrničah od 26 junija do 3. julija. Vodili ga bodo čč. oo. jezuiti.
—	Nesreča na gorenjski železnici.
Ponesreči! se je nocoj ponoči v Kranju pod Klancem blizu kolodvora Franc K e r n, 19 let star fant z Rupe. Vlak mu je odtrgal eno nogo in prste na roki. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. — V petek zvečer so trčnili pri premikanju vozov na di ž. kolodvoru v Šiški nekateri vozovi s tako silo skupaj, da so močno poškodovani. — Pri KKrenju ponesrečeni fant je danes popoludne v Ljubljani umrl.
—	Imenovanja v poštni službi.
Poštni kontrolorji Fortunat Marussig in Friderik B i r i n g e r v Trstu, Bernard Pradarutti v Gorici in Guido A n -d e r I i c h v Trstu so imenovani višjimi poštnimi kontrolorji.
—	Smrtna kosa. V Kastvu je umrl, gospod Vinko Marjanovič, vodja ta-mošnjega občinskega urada.
—	S Koprivnika v Bohinju se nam poroča: Dne 14. junija so dozorele pr»e črešnje. Ceste pa še nimamo, četudi smo že v 20. veku.
—	Izlet kranjskih kmetov v S ico. Pod vodst»om adjunkta kmetijske r;ole na Grmu V. Rohrmana bo priredila koncem septen.bra ali začetkom oktobra kmetijska družba izlet nekaterih kranjskih kmetovalcev v Švico, kjer si bodo udtležniki ogledali ondotna gospodarstva.
—	Hrvaške novice Stavka stav cev v Zagrebu je končana. Tudi na Raki je bila stavka, a je žo končana. -— V zaporu obesiti se je hotela v Zagrebu slaboumna Ana Biažun iz Pregrada. — Učitelj ustrelil človeka. Učitelj v Gor. Bojičevci je ustrelil po noči dečka Luka Aramovica, ki mu je kradel črešnje. Deček je mrtev padel s črešnje.
—	Slovani v Pulju so ria shodu pod predsedstvom dr. Lig,nje sklenili, da pri prihodnjih obč. volitvah samostojno nastopiio.
—	Pes ga je raztrgal. Posestnik Andrej GmIc v Skoflidolu na Koroškem so jo spri s Btnom, katerega žena je tudi nastopila proti starejšemu Grilcu. Naenkrat je planil velik domači pes na mladega Grilc«, ki se psa ni mogel obraniti. Pesmu j e tre buh popolnoma raztrgal. Ženo, ki je hotela pomagati s ojennu možu, je pes strašno ogrizel Mladi Grilc je skoro ra to umrl.
—	Nesreča na južni železnici.
Osebni vlak, ki prihaja z Dunaja ( kolu polu-noči v Ljubljano, je včeraj med postajama Lize in Kresnice nenadoma obstal. V Ljub ljani so potniki izvedeli, d« je na progi za*
del ob mal voziček in dva šlo veka. En mož je odletel, drugega je pa železniški stroj raztrgal na drobne kosce. — Dodatno se nam še poroča: Dasi je bila pot preko železnice zaprta, sta dva kmeta z vouom in konjem vender prišla na železniški tir. — Mrtva sta oba. — Danes zjutraj bo dobili tudi kmeta, ki je odletel, mrtvega blizu tira. Konj je u S e 1. Kmeta sta imela na vozu črešnje, katere Bta hotela peljati v Ljubljano. Domnevajo, da sta kmeta na vozu spala. Ko sta se pregraji zapirali, bil je konj z vozom že na tiru, kjer je obstal. Par trenetkov pozneje je privozil vlak in strašna nesreča se je zgodila.
—	Umrla je v Kočevju v starosti 24 let gospa Jožefa L u k a n roj. Verderber, bo proga okrajnega zdravnika.
—	Novloe iz Bohinja Pred kakimi
14 dnevi je vozil Arhov hlapec iz Bistrice pivo iz Lesec. Med potjo so mu konji zavili s ceste proti Savi in hipoma je zdrčalo 16 sodčkov s hlapcem vred v Savo. Hlapec je sicer srečno zlezel iz mrzle kopeli, sodčki pa so plavali v vodi naprej. Čez nekaj dni so vjeli dva, neki posestnik na tielu je vlo-vil jednega, dva posestnika na Mlincu pri Bledu pa sta dobila dva. Tri sodčke so ome njeni odprli in pivo porabili. Seveda ga bodo radi tega nekoliko dražje plačati, kakor ako bi ga prišli pit iz blejskega kota v Bistrico k Athu. Za estale sodu se še ne ve, kdo jih ima v posesti. Eden je pa priplaval celo v Medvode, kjer so pa ljudje, ki bo ga našli, takoj stvar naznanili. — V petek v noči Be je užgala baraka, gostilničarja Tiaota. Pretekli teden je gorelo tudi v več drugih barakah, kar je čisto nekaj navadnega v takih krajih v času, ko gre delo h koncu. — Dne 17. t. m. je prišel nadvojvoda Leopold Sal-vator z več častniki in prideljenim moštvom v Bohinj na štabno potovanje, da si ogle dajo sret. Odtod so namenjeni čez hribe na Goriško.
~ Vojaške vaje V Tržič (Monfal-cone) pride dne 28. t. m. 1300 vojakov in 66 oficirjev ter ostanejo tam do dne 11. julija.
—	Avtomobil v armadi Naša vojna uprava se bavi že dalj časa z vprašanjem, da li bi sa ne dali za prevažanje vojnih po trebščin pri velikih vojaških vajah in potem tudi v vojski uporabljali avtomobili. Kakor poročajo listi, odločila Be je zadnji čas, da bode že pri prihodnjih cesarskih vojaških vajah, ki se bodo vršile na južnem Češkem, poskusila prevažati svoje potrebščine z av tomobili. Naročila je nareč klubu avtomobili-stov na Dunaju, da pripravi za omenjeno vojaške vaje deset avtomobilov.
—	Dr. Graziadio Luzzatto na
begu. I« Gorice poročajo : Na Luzzattovem stanovanju so našli stotine parov čevljev, veliko število klobukov, celo skladišče ovratnic, denarja pa le 13 K 60 h in pa eno zobišče. Graziadio Luzzatto je svoj beg dobro preudaril, in ko je bil na trdnem, je brzojavil, naj naredijo s pisarno, kar hočejo. Sodi se, da si je prisvojil tekom par let tu jega denarja okoli 300.000 K, bržčas pa se pokaže, da še več Uradni »Osserv. tr.« pri občuje nastopni edikt: Proti dr. Graziadio Luzzatto, odvetniku v Gorici, čegar bivališče je nepoznano, sta vložila Henrik in Ariel Malnič iz Kanala tožbo pri c kr. okrožnem sodišču v Gorici radi K 16.751. Na podlagi te tožbe je odrejen prvi rok na dan 4. julija ob 9 uri viredpoludne na tem sodišču, izba št. 22. V varovanje pravic g. dr. Gr. Luzzatto, odvetnika v Gorici, je določen ku-ratorjem g. dr. Gollob, odvetnik v Gorici. Ta kurator bo zastopal toženca v tej pravni stvari na njega nevarnost in troške tako dolgo, dokler sa toženec ali sam ne zglasi na sodišču ali pa imenuje kakega pooblaščenca. — Luzzatto se je hotel omožiti s kristjanko. Kot jud je poBtal italijanski državljan, se je poročil, in prišla sta zopet v Gorico. — Enkrat že je bil na tem, da se ruinira. Državno pravdništvo ga je tožilo, da je kot odvetnik priče zapeljeval h krivemu pričevanju. Dejstvo je bilo dokazano. Zagovornik Frapperti je obrnil stvar tako, da se je Luzzatto v mladostni ognjevitosti, iz prevelike plemenite navdušenosti, v ka teri ni mogel razsoditi dajanj, posluževal nedovoljenih sredstev. Sodiščo je Luzzatta oprostilo, in on je od tega časa Frapportijevo podobo imel neprenehoma na pisalni mizi, da ie iz tega pogleda srkal — »plemenito navdušenost«. — Politično je nattjpil kot najradilialoejSi italijanski nacionalec. Kakor B9 najhujši »Nemci« dunajski judje, tako so tudi v Gorici prapor najpristneišega italijan stva povzdignili — judje, Ustanovili so svojo »Unione«, v kateri je bil Luzzatto tajnik. L. 1897. je bil izvoljen za občinskega svetnika. H^tel je postati na vso silo tudi goriški župan, in je že premišljal, da bi se dal krstiti v ta namen.
—	Cena mesa na Dunaju padla
Na dunajskem živinskem trgu so znatno padle cene, vsled česar so dunajski mesarji znižali cene mesa. Pri govejem mesu so znižali pri kilogramu ceno za 10 v., pri telečjem mesu pa za 30 do 40 v. pri kilogramu.
—	Ponarejaleo denarja. Pred tržaškimi porotniki se je vršila kazenska razprava proti 60 letnemu Ivanu Jardaš, doma iz Kastva, radi zločina sokrivde v ponare-jevanju bankovcev, zagrešenega potom stavljenja ponarejenih bankovcev v promet. Obsojen je bil na tri leta težke ječe.
—	Strela ubila mater ln sina. Iz Orašca v Dalmaciji javljajo, da je 10. junija udarila strela skozi stari dimnik v hišo nekega kmeta ter v istem hipu ubila pri mizi njega in njegovo mater.
—	Sadna razstava na Gorenjskem. V svrho prireditve letošnje sadae razstave na Gorenjskem se je preteklo nedeljo konstituiral sledeči odbor zajedno z raznimi od-seki in sicer: Častnim predsednikom raz stave je bil izvoljen preblagorodni gospod Oton p 1. D e t e 1 a , c. kr. okrajni glavar v Radovljici; predsednikom g. Ivan Faj-d i g a , posestnik v Radovljici; podpredsednikom g. F r. R u s , nadučitelj na Bledu; tajnikom g. Andrej Gerčar, naduči telj v Radevljici; blagajnikom g. Jožef A ž m a n , nadučitelj v Breznici. V odseke bo bili izvoljeni: a) vprirejevalni odsek gg.: Iv. Semerl, Franc Kočijančičin Anton Pogačnik; b)v nadzorovalni odsek gg.: Anton Potočnik; V. Jan, Janez Zark, Fr. Rus inFrd. Mihi; c) v sprejemni odsek gg.: d r. Janko Vilfan, A. Grčar, V. H u -dovernik; d) v častni odsek gg.: general L i n e r v Begunjah, Oton pl.De-t e 1 a , c. kr. okr. glavar v Radovljici in Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani; e) v razsojevalni odsek gg.: Gustav Pire, učitelj kmetijstva, general L i n e r , nadučitelj Rus in nadučitelj Z e r e v n i k.
—	Uradna obleka odvetnikov. Ju stično ministrsivo jo dovolilo odvetnikom, da smejo nastopiti kot zagovorniki v ta!arju in baretu vselej, kadar morajo nastopiti v uradni obleki sodniki in državni pravdnik.
—	Z Bleda. Na Bledu smo dobili druzega policaja, tako da imamo sedaj dva. — Občinski odbor je sklenil v zadnji svoji seji, da se napravi za vas Rečico lastni vodovod. — Zdraviška komisija je kupila 22 oralov obsegajoči svet „Stražo", iz katere je krasen razgled po jezerski gladini. Tukaj se napravi lep modem park, ki bo javen, torej vsakomur pristopen. V njem se postavi godbeni paviljon, kjer bo svirala zdraviška godba. — Zdraviški list bo letos izhajal vsako sredo zjutraj. Od 1. majnika do 15. junija je došlo na Bled 232 tujcev.
—	Nadvojvoda Leopold Salvator je obedoval 17. t. m. v hotelu „Mallner" na Bledu, 18. t. m. je prišel skozi bistriški predor k sv. Luciji, kjer je prenočil. Včeraj si je ogledal železniško progo do Gorice.
—	Pri upravnem sodišču bo poju-tranjem razprava o pritožbi Franca Prevca in tovarišev iz Sele proti dežel, odboru radi določenih kazni.
—	Wallburg pred sodiščem v Budimpešti. Priti baronu Ernstu Wall-burgu je bila v Budimpešti sodnijska razprava o zadevi, zaradi katere je bil svoj čas agent M»ks Staudinger obsojen v Ljubljani. Ernstu Wailburgu očitajo, da je v družbi s Staudingerjem ponaredil na iz ljubljanske vojaške matrike iztrganem listu postavke, s katerimi je hotel dokazati legitimnost za kona med nadvojvodom Ernstom in Lavro Skubličevo. K razpravi je bil povabljen tudi Staudinger, ki je sedaj na Dunaju. Ko je bil zaslišan Wa!lburg, se je prebralo neko Staudingerjevo pismo, v katerem je zahte val od Wa!lburga denar in mu žugal z ovadbo ponarejanja, čo se mu ne pošlje de narja. Zagovornik je predlagal, da naj sodišče zasliši sledeče priče: sestro barona Wallburga, Klotildo Simic, Dunajčana Josipa Vogel, stol nega dekana v Ljubljani, kanonika Zamejca, dunajskega odvetnikaSpitzerja in policijskega komisarja v Ljub ljani, Robido. Zahteval je tudi, da naj sodišče zasliši d?a izvedenca, kinajkon-statirata, je li je bil list Lktično ponarejen. Predlogu se je pr družil tudi državni pravd nik in sodišfe je preložilo ebravnavo toliko časa, da bodo pristojna avstrijska sodiiča iz vršila zabtnvanja.
—	Shoda industrijcev na Bledu se
je udeležilo 50 oseb, med katerimi jih je bilo 14 s Koroškega. Sklenilo se je ustanoviti za Gorenjsko podružnico industrijske zveze. Deželni predsednik baron Hein je želel, naj bi podružnica delovala, da pride več industrije v našo deželo. Imenom deželnega odbora je pozdravil udeležnike deželni odbornik gosp. P. Grasselli, menda nemški. Ravnatelj R i e g e r je priporočal, da bi se zgradilo mnogo postranskih železniških prog h glavni novi železniški črti in da se napravi električna zveza med Tržičem in Bo-rovljami. V pripravljalnem odboru so samo nemški industrijci.
—	Tvrdke, ki imajo v Belgradu in pa v Kapstadu kupčijske zveze, dobe v pisarni trg. in obrt. zbornice i Liubljani zaupno naznanilo o neki ondotni tvrdki.
—	Nezgoda. Marija Kucler z Gorio
pri Brezovici je padla z voza in si zlomila nogo.
—	Izpod Stola se nam piše: V Vrbi pri Kralju so hoteli tatje vlomiti; skrvili so že omrežje pri oknu, domači pa bo slišali ropot ter jih 6e v pravem času prepodili. — V soboto zvečer Bta na cesti napadla dva hudobneža g. stud. iur. Jankota Dolžana iz Zabreznice, ko se je z bicikljem peljal proti domu, ter zahtevala denar. Gosp. Dolžan pa jima ni dal denarja, ampak je prvega sunil b kolesom, da je obležal, drugega pa prav pošteno natepel. Odkar delajo železnico, so napadi in vlomi na dnevnem redu, da človek ni varen ponoči brez orožja. — Na Breznici je razpisana služba organista.
—	Kamniško zdravišče. Iz Kamnika se nam piše: V našem zdravišču se je pričelo nekoliko živahnejše življenje. Nekaj tujcev je že prišlo sem iskat zdravja. Zlasti pa se veselč nad lepo ckolioo, kamor je ob tako ugodnem vremenu mogoče vsak dan napraviti izlet. Zdravniško vodstvo je letoa vendar ustreglo dolgo gojeni želji Slovenoev in razobeša vsako nedeljo našo narodno-deželno zastavo. Tudi je napravilo povsodi dvojezične napise, tako da je kamniško zdravišče danes res mednarodno zdravišče na slovenskih tleh. Kamniški Slovenci so to dejstvo tudi takoj pohvalno vzeli na znanje in prirejajo sedaj v zdravišču vsak četrtek in vsako nedeljo ob^ pol 9. uri zvečer keg-Ijačke zabave. Kdor pride torej ta dva dneva zvečer v zdravišče, dobi tam vselej domačo narodno družbo. Sploh bi pa tudi priporočali Slovencem, ki iščejo zdravja in zabave v tujih toplicah in kopeljih, najrajši pridejo sem v Kamnik, že zato, da pokažemo svetu, da nas je vendar še nekaj. Tudi bi priporočali našim društvom, da napravijo včasih izlete v Kamnik in obiščejo tudi zdravišče v povzdigo narodnega življenja na naših tleh! — Uprav neumljivo pa se nam zdi, zakaj intrigirajo letos tukajšnji takozvani Nemci tako proti nam Slovencem; ali jim ni prav, da kegljamo v zdravišču? Zlasti se baje čuti gospa lastnica kopališča hudo raz žaljeno, kedar vidi slovensko deželno trobojnico vihrati na drogu, oaj smo vendar slovenskega rodu. Ali naj vihra vsako nedeljo v zdravišču naSa zastava na drogu, ali pa nas ne bo več v zdravišče. Tudi nas lahko na isti način p r e ž e n o , kakor so svoje dni pregnali najboljše g o s t e H r v s t e , ki so več let brez uspeha zahtevali dvojezičnih napisov. Zslimo tudi, da gospod gostilničar naroči slovenske jedilna liste. Predzadnjo nedeljo so naročili iz Domžal tirolske uslužbence tvrdke Lad slatter. Ti so izjavili, da prihodnjo nedeljo ne pridejo več, če bo visela »ruska" zastava. No, zastava zadnjo nedeljo nI visela, — nemških Tirolcev pa tudi ni bilo! Grozi se tudi z bojkotom od strani tukajšnjih nem škutarjev, in res sedaj nekateri niti več skozi park ne gtedo. Tako jih bode v oči naša deželna zastava. Polovičarstva ne trpimo in ga tudi ne bomo podpirali. Če pa vodstvo zdravišča sodi in stori drugače, pa tudi prav. Potem vemo, kaj nam je storiti. Počakati hočemo, kaj ukrenejo.
Spectator.
—- Filoksera v Dalmaciji. Iz vinorodne Dalmacije prihaja žalostna vest, da se je pojavila trtna uš tudi v splitskem okraju. Na vratih je torej Kaštelim, kraju, kjer se prideluje največ in najboljšega vina. Nesrečna vinska klavzula je kriva, da niso v Dalmaciji že oddavna nasajeni vinogradi z amerikansko trto.
—	Svilodi. Iz Gorice poročajo, dc je cena svilodom letos zelo nizka. Minolo sredo n. pr. so prodali 1906 kg svilodov in sicer se je plačevala bolja vrsta svilsdov po 2 K 10 v., slabša vrsta pa po 1 K 40 v.
—	Kače na pošti. V sredo zvečer sta prišla z brzovlakom v Gorico dva zavoja iz Dubrovnika. Ko so ju položili na pošti na klop, je švignila iz enega zavoja 1 m dolga kača, iz druzega pa je dvignila druga glavo Poštni uslužbenci so se seveda prestrašili, ali se je posrečilo ju hitro prijeti in potisniti nazaj v zavoje. Zavoja sta bila naslovljena na nekega zdravnika.
—	V kamniškem zdravišču je bilo do včeraj 17 gostov, večinoma s Kranjskega, eden s L-eškega, dva s Keroškega, trije s Hrvaškega.
—	Podružnico društva sv. Rafaela so ustanovili v Trstu. Družba, ki začne delovati dne 29. junija, ima namen, da z dobrim svetom in dejanjem pomaga onim izseljencem, ki skozi Trst potujejo v Ameriko. Več jutri.
Ljubljanske novice.
Sorodnik ameriškega generala Schleyja v Ljubljani? Poročali smo že pred leti, da je vratar na tukajšnjem južnem kolodvoru g. S c h 1 e y pisal ameriškemu admiralu Schleyu in ga vprašal, ako je njegov sorodnik. Sedaj mu je admiral Schley iz Washingtona odpisal. V pismu pravi admiral, da izhaja od Tomaža Schleya. Ljubljanski g. Schley trdi isto in ker je tudi rodbina tukajšnjega g. Schleya s Pruskega, kakor ona admirala Schleya, ni ne-
mogoče, da imamo sorodnike ameriškega admirala Schleya v Ljubljani. Admiral je g. Schlevu svetoval, naj si preskrbi izpiske iz cerkvenih knjig. Ni izključeno, da vratar tukajšnjega južnega kolodvora postane še bogat mož.
Poročil ae je danes v Lesoah G r e • gor Prosen, uslužbenec državne železnice, z gdč. Franjo Lappain, hčerko tamošojega hišnega posestnika. Čestitamo 1
V Ameriko je šlo predvčerajšnjim 15 Kranjeev.
Posebni vlak Goričanov pride k sokol-ski slavnosti v sobot} 16. julija ob pol 7. uri zvefier.
Cirkus Lorch, ki je dcsedaj potoval večinoma le po Nemčiji. Angleškem in Švici, pride skoro gotovo v L ubljano. V kratkem pride v Gradec.
Ljubljanski obč. svet ima jutri izredno sejo. Na dnevnem redu je podaljšanje pogodbe s plinovo družbo, oddaja ustanov učencem obrtne šole, prošnja Lichtenthurm-ovega zavoda za mnumeracijo.
Veselica v Rožni dolini je bila včeraj uprav velikanska. Prodanih je bilo okolu 7000 vstopnic. Veselica se je vršila po določenem sporedu v splošno za dovoljnost občinstva.
Lovsko društvo »Krim« se snuje v Ljubljani
Med vožnjo v bolnico umrl. K poljskemu čuvaju v Črni vasi Antonu Čelešniku je pri šel pred štirimi dnevi 50 let stari bolni krojač AntonCankar iz Polhovega Gradca. Včeraj zjutraj ga je hotel Čelešnik z vozom prepeljati v bolnico, a Cankar je med potom umrl.
Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer društveni koncert v S v i c a r i j i. Začetek ob 8. uri zvečer. — Člani so prosti vstopnine, nečlani plačajo 40 vin.
Lovsko razstavo namerava prirediti meseca septembra tukajšnje lovsko društvo.
Na Rožniku Včeraj je imelo I ljublj. del. konsumno društvo sv. mašo na Rožniku. Udeležba je bila velika in je bila cerkev natlačeno polna.
Nabor. K naknadnemu naboru je danes prišlo 46 mladeničev. Potrjenih je bilo 6.
Cena mesa. Telečje meso je bilo v soboto ceneje. Danes je župan imel posvetovanje z mesarji. Čujemo, da je nek mesar že obljubil, ako se ne udajo njegovi tovariši, da bo s 1. prih. mesecem sam pričel meso prodajati ceneje.
Električno razsvetljena trnovska cerkev. Povodom 50 letnice blagoslovljenja temeljnega kamna trnovske župne cerkve v Ljubljani po knezoškofu Antonu Alojziju Wolfu bo kresni večer in v soboto zvečer trnovska cerkev žarela v električnih lučih. Priprave za razsvetljavo se že vrše in bo to res nekaj posebno lepega.
Izlet »Glasbene Mat ce" se je včeraj vr šil v Šmartno pri Litiji ob obilni udeležbi. Pred bmartnem je izletnike čakalo ognje gasno društvo, pevBko društvo „Zvon" z zaBtavo in godbo. Dekleta so pripela izlet nikom šopke. Izletnikom na čast so Smar tinci postavili slavolok in izobesili zastave ter pozdravljali izletnike z gromenjem to pičev. Izletniki so si ogledali okolico Win-dischgraetzovega gradu. Pri prosti zabavi so pekli koštrune in veselo petje je odmevalo daleč naokrog. R»zume se, da govorov ni manjkalo.
Zahvala. Odbor »Ljubljanske društvene godbe« zahvaljuje se najtopleje vsem, ki so v toliko pripomogli, da se je vrtna veselica dne 15. t. mes. kar najsijajneje vršila. V prvi vrsti gre največja zahvala slavnemu pevskemu društvu »sla vec« za krasno petje, cenjenim gospicam za prodajo številk, osobito pa slavnemu občin stvu za mnogoštevilen obisk. Se enkrat, hvala vsem !
»Baraba" ! Na starem trgu v Ljubljani imajo papigo, ki so jo prav liberalno naučila govoriti, kliče namreč vsakemu »baraba«. Nekaterim »Narodovo" izobraženim je to zelo všeč in je zato dolgo časa poslušajo, da jih večkrat po imenu pokliče.
Književnost in umetnost.
* Der Nationalitaten und Ver-fasBungaconflict in OeBterreich. To
važno vprašanje razpravlja na|boljši češki krščanski sociolog RudolfVrbav svojem izbornem delu z zgoraj navedenim naslovom. Pisatelj razpravlja vprašanje, kdo moti notranji mir v habsburški monarhiji. V čeških in avstrijskih deželah hočejo Scho-nererjanoi in nemški nacionalci ponižati Av-atrijo tako, da bi postala vzhodna marka Nemčije in rajši bi bili poslušni veličanstvu v Berolinu, kakor svojemu cesarju. Na jugu države pa razširja in ščuva prebivalstvo zlasti v Trstu, Istriji, na Primorskem in južnem Tirolskem proti Avstriji »Italia irredenta", ki bi rada uničila Slovence in Hrvate, da bi laško kraljestvo moglo zasesti te dežele. Divjanje Schonererjancev na štajerskem in Koroškem proti Slovencem izpopolnuje to
sliko. Na Ogrskem pa hočejo pristaši Košuta in vladna židovsko-liberalna stranka popolnoma aničiti Slovake in Rumune. Evropa je blisu socialna revolucije, spanija je skoro uničena, Italijo so oropali tatovi in Francosko molzejo panamisti in :tidje. Velika revščina vlada med ljudstvom. Nezadovoljnost v Avstriji ia hujskanje posameznih narodnostij povzročili so največ židje in židovsko časopisie. Narodno na sprotstvo bi nikdar ne bilo doseglo take mere, ako bi židovsko časopisje ne ščuvalo in obujalo strasti v korist velikemu kapitalu. Pisatelj se obširno bavi s federališko ure jeno Avstrijo in o važnih socialno-politiško-gospodarskih vprašanjih. Kdor boče dobiti natančno sliko o nevarnostih, ki žugajo uničiti Avstrijo, mu najtopleje priporočamo zanimivo delo dr. Vrb e. Knjiga stane 8 K 40. v., naročila izvršuje knjigotržnioa G. Franci, Fraga I. (Melantricharasse.)
Cerkveni letopis. V Požunu je umrl 16. t. m. titularni škof Franc btron Horecky. Rojen je bil leta 1819. Njegov oče je bn c. kr. dvornik in veleposestnik. Vkljub mncgim zaprekam je postal duhovnik, v katerem stanu je strogo izvrševal svoje dolžnosti.
Pij X. V Vatikanu se sedaj vrše veliki sprejemi. Trikrat na teden ima papež sv. mašo v kenzistorialni kapeli, po kateri sprejme vselej več sto ptujcav. Razun teh splošnih avdijenc pa še papež sprejema mnogo oseb vsak dan v zasebnih avdijenc»h v svoji sprejemni sobi in v vatikanski knjižici. Tudi popoludne, ko se poda na sprt hod v vatikanske vrtove, blagoBlovlja obiskovalce, ki si ogledujejo vatikanske zna nenitosti, in ob tej priliki govori lahko vsakdo ž njim in mu poljubi roko. Ob nedeljah so pa običajni veliki sprejemi.
Spomin na Aleksandra.
O umorjenem srbskem kralju Aleksandru je pri sodnijski razpravi rekel zaradi pone-verjenja zatoženi minister Teodorovic: „Pri ranjkem kralju sem bil jaz kakor tudi vsi drugi ministri popolna ničla. Kralj je zapovedal in mi smo morali slepo ubogati. Zato je revež tudi padel. Ubogal sem kralja tako, kakor so ga ubogali naprednjaki in radikalci."
Bazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Predrznost. Iz Brna se poroča: Tukajšnji brivec Kozdera je stavil s krotilcem živali, da se bo v levji kletki oljil. Sedaj so pa sklenili nekateri ondotni meščani, da bodo igrali v kletki tarok ter pri tem kadili in pili. — Grozen vihar je divjal na otoku Kuba in je povzročil velikansko škodo. Mnogo ljudi je izgubilo življenje. — V devetindevetdeset-1 e t n o j e č o. Is E Paro, Texas, v Ameriki poročajo: Tukajšnje sodišče spoznalo je Arturja A. Eloly,a iz Los Angelesa, Cal., kateri je v ljubosumnosti umoril mladeniča iz Cmcinnati, O., imenom Daniel Mitchella, krivim umorom prvega reda, radi česar ga je obsodilo v — 99ietno ječo. — Stavka v Niči. Uslužbenci električne železnice so pričeli stavkati, ker je uprava odpustila štiri njihove tovariše. Skušali bo ovirati promet ter so prevrnili nekoliko vozov električne železnice. Posredovalo je orožništvo. — Bučelni roj — prometna zavora. Iz Budimpešte poročajo: 17. t. m. je priletel iz neke stranske ulice na Andras-syjevo cesto velik gost bučelni roj. Noben voznik si ni upal peljati z vozom po tej cesti in promet je bil za nekoliko časa po polnoma zaprt. Naenkrat je stala cela vrsta voz in ob obeh straneh polno ljudstva, ki se je norčevalo iz bojazljivih voznikov. Končno se je pa tam stoječi stražnik naveličal gledati to vrvenje ter je skušal s sabljo pregnati roj. Toda zadel je slabo. Roj se je namreč spustil v njega ter ga popolnoma opikal. Nato je prihitel neki mož s cestno brizgalnico ter pričel brizgati vodo v roj To je šele pregnalo buflele.
Oprosčenje stavkarskega odbora železničarjev na Ogrskem. Kakor smo že poročal), je budimpeštansko sodišče oprostilo člane železničarskega stavkarskega od bora. Ko je predsednik sodišča naznanil to> zadeven sklep je ša pristavil: To je razsodba sodnega dvora. Mogoče, da s tem sklepom ne bode vsakdo pomirjen, a mi smo pre pričani, da nas ustava ni zato o s k r b e 1 a s p r a v i c o sodnijske neodvisnosti, da bi izdali našemu prepričanju nasprotno razsodbo." Ta stavek je bil naperjen proti ogrski vladi, ki je, kakor znano, za-ukazala sodnijsko zasledovanje stavkarskega odbora železničarjev.
Nova zlata zemlja. Veliko ztato žilo so našli pred nekatorimi dnevi v področju Mont Stuarta v državi VVashington v severni Ameriki.
Angleški vrtovi Iz Londona pišejo : Ako trdim, da na Angleškem mnogo pleme nitašev izda za olepšavo svojih vrtov in par kov več, kakor vse angleško ministrstvo, je
ta moja trditev popolnoma resnična. Razven tega izda še 10.000 Angležev višjih slojev samo za plačo vrtnarjem in njihovim pomočnikom nad 48 milijonov kron. Za cvetlice in rastline pa izdajo po mnenju tešča-kov do 24 milijonov kron. 5000 angleških plemenitašev in bogatašev izdaje ia to stvar po 12 000 do 24.000 kron in še čez, drugi na se zadovoljijo i 4800 do 12.000 kronami. Za tisoče vrtov se porabi letno 300 do 3000 kron. Revnejši sloji, ki si na morejo nabaviti svojega lastnega vrta, pridno goje cvetke v svojih sobah. S a celo v najrevnejši hiši se tega ne pogreša. Veliko zaslug za gojitev cvetja so si pridobila londonska šolska oblastva, ki vsako leto dele med učence semena in rastline ter napravljajo razstave cvetja, na katerih obdaruje najmarljivejše gojitelje cvetja z lepimi darovi. Najdragocenejše vrte imajo aristokratje Trentham Hali, Welbeek, Albey, lord Bute. Walbeck Albeyev vrt za selenjavo in sadje obsega 30 akrov. Njegov sadni vrt je dolg četrt milje ter vreden 600 000 kron. Neki plemenitaš severne Angleške si je naročil za svoje vrtove več vagonov norveških in škotskih jelk, za katere je plačal 480.000 kron. Te jelke je potem nasadil okoli svo-fga vrta. kot bramba proti premočnim ve trovom. V takih vrtovih dela pogosto 80 do 90 vrtnarjev, ki dobivajo dobre plače. Baron Siihioder je na primer dal za svoio zbirko orhirfei 900 000 kron, Sir Trevor Lswrence 700 000 in Cdamberlain do 1,000 000 kron. Bivši kolonimlni minister je imel v 13 steklenih hiš 600 okrasnih orhidej.
Modeli za nosove. Kako iznajdljiv je človeški duh, da pomaga naravi ter zboljša njene nedostatke! Kaj so vse mazila ter drugi pripomočki proti najnovejši iznajdbi, katero inserira neki pariški ženski list. Ta inserat se glasi: »Priprava za zboljšanje nosa. Z njo sa nosovi zožujejo in zmanjšu jejo. Na zahtevo se pošiljajo modeli. To bo toaletno mizo dam pomnožilo za eno pripravo
Čudna šolska nalezljiva bolezen.
»Neue Ziiricher Ztg.« poroča: V Bazelju vlada med stariši in učitelji dekliške šole veliko razburjenje. L e več tednov napada učenke med poukom stresanje. Učenkam se tresejo roke in noge. Vae opominjanje in prigovarjanje nič'ne pomaga Najpreje je napadla ta bolezen le eno učenko, toda se kmalu razširila še na druge učenke in druge razrede. Na zdravnikov nasvet so oprostili vsako tako učenko šolskega pouka. Ta bolezen se je v Bazelju že prikazala 1.1903. Zdravniki svetujejo, naj sa take otroke oprcsti telovadbe, pisanja in ročnih del ter naj se mnogo gibljejo no prostem.
Žida obsojena zaradi ponarejanja živil. Prodajalec konjaka, žid Henrik Bondy, je bil na Dunaju zaridi ponarejanja živil obsojen na tri tedne strogega zaoora in na 700 K globe, njegov pomočnik Grankl pa na teden zapora.
Poroka učiteljic. Na neko pritožbo je upravno sodišče izjavilo, da se smatra brez dovoljenja kompetentnih oblastij izvršeno poroko učiteljice kot prostovoljen izstop iz službe.
Dunajska občina proti podraženju mesa. Dunajski krščansko socialni občinski svet se bode v eni svoji prihodnji seji posvetoval o sredstvih, kako preprečiti in omejiti podraženje mesa. Pred vsem bode du najska občina ustanovila sprejemni urad za živino in tako preprečila delovanje judovskih živinskih mešetarjev, ki skrbe za to, da če prižene kmet na dunajski živinski se menj ceneno živino, da ne dobi kupca. Sprejemnemu uradu bode lahko vsak oddal živino in ta urad bode tudi skrbel zato, da bodo lahko mesarji na debelo neposredno pri ur»du kupili živino, kakor jim bode tudi v zvezi z depjzitno banko preskrbel kredit. A tudi na to se že pripravlja dunajska ob čina, da bode prodajala konzumentom meso na drobno, ako no bodo znižane cene mesa in če bodo mesarji dalali s prevelikim dobičkom. S tem bode skrbela dunajska občina tako za korist mestnega prebivalstva kakor tudi na korist kmeta. Omogočiti hoče kmetu, da kmetovalec živino neposredno brez prekupcev lahko prodal svojo živino in da bode na ta način meso ceneje, ker ravno pri živini draže prekupci ceno kakor tudi pri druzih trgovskih predmetih. Ta ureditev bode pač pred vsem zadela v živo ju dovske prekupca, ki so največ vzrok, da je postala na dunajskem trgu cena živine tako visoka. Ob enem bodo dunajska občina tudi v lastni režiji preskrbela klanje živine, tako, da bodo mesarji lahko kupili od občine meso in s tem bodo mesarji obvarovani stroštov in škode, ki jo jim dostikrat povzroči hra-nenje neprodanega mesa.
Klobase iz slonovega mesa V Gentu v Belgiji so morali te dni ubiti slona, ki je živel že dolgo vrsto let v zoološkem vrtu. Njegovo meso je kupil neki tamkajšnji mesar, ki je naredil iz njega 3800 funt. frank-furtarskih klobasic, ki jih je čudovito hitro prodal. Vsi, ki so poskušali te klobasioe, so rekli, da bo bile prav delikatne. Srce, ki je tehtalo 40 funtov, je prodal na »fete".
Taltfonska ln brzojavni poročila.
J&ponako-ruaka vojska.
Tokio, 20. junija. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: O boju pri Vafankovu se še poroča: Rusi so imeli boljše stališče, vsled čeaar je bila večja premoč Japonoev zjednačena. Japonski general je potisnil Ruse v fu bonsko dolino, ko je najprej desno, potem pa levo sovražnikovo krilo prisilil, da se umakne. Japonci so se ves daa trdovratno borili. Rusi so se upirali z veliko odločnostjo in so se prišeli umikati, ko so bili že skoro popolnoma obkoljeni. Puitili so na mestu 600 mrtvih. Levemu japonskemu krilu se je posrečilo vjeti 900 umikajočih se Rusov. Japonci bo izgubili 900 mož, med katerimi je 8 častnikov mrtvih, 14 ranjenih.
Tokio, 20. junija. (Kor. urad.) Rusko vladivostoško brodovje je včeraj izginilo na višini pri Nenašisaki. Odplulo je proti severu. Ne ve se, če preži nanj na višini pri Vladivostoku brodovje admirala Kamimura. Kamimura je imel dovolj časa, da vkjub meglo pride tja. Ker se je bati, da je vladivostoško brodovje ušlo, se pojavljajo ostri napadi na Kamimuro. V občinstvu je živahno gibanje za to, da se Kamimuro nadomesti z drugo osebo.
London, 20. junija. Po Japonskem je vedno večja nezadovoljnost z admiralom Kamimura. Govori se, da bo v kratkem odstavljen, nekateri mu celo svetujejo, naj sam izvrši samomor.
Dunaj, 20. junija. DaneB je prišlo nekaj vesti o Port Arturju, a nobenih vesti ni o dogodkih v japonskem morju in o dogodkih v središču poluotoka Liaotun. Dočim so nekatera poročila trdila, da so škode, katere jo zadaf Skrydlov Japoncem, manjše, nego Be je prvotno trdilo, torej pod 1000 mož, se sedaj vzdržujejo vesti, da se je potopil najmanj en japonski polk, torej vsaj 3000 Japoncev.
London. 20. junija. Poroča se, da je Skrydlov poleg transportnega parnika „Izu-mimaru«, o katerem so mislili Japonoi, da je rešen, potopil še nekaj drugih transportnih parnikov. Japonski častniki na ladjah ao izvršili samomor.
London, 20. junija. (Kor. ur.) »Daily Mail" poroča, da so Japonci 16. t. mea. zasedli Hunkaitin, 23 milj zahodno od Fenvančena.
London, 20. junija. O Kurokijevi armadi se poroča, da je nje glavno taborišče za vedno v Fenvančenu. Deževna doba se je baje v petek že začela. S tem bi bil prvi del vojske končan, ker je v globokem blatu skoro nemogoSe prodiranje in se tudi ne more spravljati naprej vojnega materijala. Vojaški atašeji se ne smejo oddaljiti nad 40 milj iz Fenvančena.
Planina, 20. junija. Shod dekliških Marijinih družb na Planinski gori velesijajen. Nad 1700 navdušenih družabnic.
Tabor, 20. junija. Shod mladočeških zaupnikov tukajšnjega okrožja se je danes tu vršil. Poročal je Kramaf, ki je dejal, da bi pri obojestranski dobri volji lahko nastali mirni politični odnošaji na Češkem. To pa more izvršiti le na vse strani prosta vlada. Sicer pride trenotek, ko bo država brez ozira na ustavo, ki je itak malo svobodna, morala napraviti red.
Praga, 20. junija. Mladočehi bodo ta teden priredili po vsej deželi shode, na katerih bodo označili svoje stališče proti vladi.
Dunaj, 20 junija. Delegatje za trg. obravnave med Avstrijo in Nemčijo so došli. Obravnave bodo precej dolgotrajne, ker so na nemške odposlance jako vplivali politični odnošaji, posebno razmerje med Nemčijo in Rusijo.
Carigrad, 20. junija. (Kor. urad.) Posebno poslanstvo, katero je na poti, da izroči cesarju Francu Jožefu I. red Hanedan-i aliOjmanov s sultanovim pismom, obstoji iz načelnika vojne pisarne sultanove, maršala Stkir paša, generala Rama paša in majorja Nedžida beja.
Olomuc, 19. junija. Nadškof B«uer j« prišel včeraj sem.
Ddeteorologlfino poročilo.
Vinu nad morjem 306 2 m, »red nji iraCni Uak 786 01
I	Cu opa- MTUj.	BtaaJ« bvo-■*tn. T U.	Tomp«. returm OeEriJ.	Vttnvi.	N.b.	J1B IS.8
181 9. zvei.J		| 7H4-4	21'0	1 sl. jiah.	del. obl.	
19	7. zjutr. 2. dopoI.	738-2 738 0	15'5 p. m. jvzh. 80 6 1		pol. obl. del. jasno.	8-2
p	a. zvec.	<38-5	16-»	sr. svzh.	jasno.	
20	7. ijutr. 2. popol.	7397 737-8	1H-1 233	sl. jug, sl. jjazh.	: 1	0-0
Srednja temperatura sobote 22 3", norm. 18'1" Srednja temperatura nedelie 17'60, normale 18 2						9
Zahvala.
1071 1-1
Pretečeno zimo sem vsled velike izgube krvi opegal tako, da je vs«k obupal nad mojim ozdravljenjem, iskal sem pomoči zastonj. Tudi zdravniki so me ob-aodili v večnost. Zlo se je razširjalo, in le spretnosti gg. dr. Defrancefchi-ja in dr. Ivana Hubada, zdravnikov v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji, in skrbni postrežbi usmiljenih bratov se moram zahvaliti, da je zlo odstranjeno in sem zopet na potu k nekdanjemu svojemu zdravju. Da pa ima goreča molitev mojih faram v pri tem veliko zaslugo, kdo bi dvomil? Zatortej tem potom kličem vsem iz dna srca: Bog plačaj:
Bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer sem videl toliko trpenja in bolečin in toliko skrbi in usmiljenja do revežev in bolnikov, in tudi sam okušal, priporočam za obilne darove.
Stara Oselica, 18. junija 1904.
Ivan Soukup,H
župnik.
1070
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskenega sočutja povodom bolezni in ob smrti svojega ljubljenega soproga
Matija Benedek
trgovec in c. kr. žandarmerljski straž-mojster v pokoju,
kakor tudi za udeležbo na njegovem zadnjem potu, izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Jiskreno zahvalo. Sv. Kri ž, 17. junija lfc04.
Marija Benedek,
trgovka v Gabrovki.
se dobi
Zastonj »Vozni red"
veljaven od 1. junija do 1. okt. 1904 dne 21. in 22. t. m.
v upravništvu „SIovenca" in v prodajalnici f' H. Ničman, Kopitarjeve ulice 2.
Emajlna glasura, ^r^P-
mete , kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje, les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje kojim dd porcelanu slieno prevlako. V škatljicah po »/, in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL V Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 3 11—7
1054 6-3
isce
strugarja (draksler)
u trajnim delom. Službo je nastopiti takoj. Kje, pove upravništvo »Slovenca«
Muhe so zopel sitne!
Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev, od iz-metkov in mrhovine, trpinčijo človeka in živino.	949 17
Nastavite povsod amerikansko nastav« za muholov
,TANGL EFOOT-
En list velja 10 vinarjev (za 2000 muh) Dobi se povsod. Glavna zaloga za Kranjsko:
EDmUNp KAVČIČ v Ljubljani.
Svltla prostorna
prodajalna
v živahni ulici se takoj odda v najem. Več sc
izve v Židovski ulici št. 4.
**

Umetni obrtnik,
i
kateri vstopi v že obstoječe jako lukrativno podjetje, želi se poročiti z gospodično iz meščanskih krogov z nekoliko premoženjem.
Neanonimne ponudbe s sliko, katera se na vsak način vrne, prosijo se z zagotovilom najstrožje tajnosti pod naslovom
„Umetni obrtnik"
na upravništve tega lista.	1057 (3—3)
Vabilo
na
občni zbor
„Vzajemno podpornega društva"
registrovana zadruga z omejenim Jamstvom
ki bode
dne 4. julija 1904, ob 5. Ufi popoludne v društveni pisarni, Kongresni trg štev. 19.
Poročilo o računskem zaključku za V. odsek.
Opomba: Občni zbor je le tedaj sklepčen, ako se istega udeleži deseti del članov. Ako bi se istega ne udeležilo zadostno število, vrši se drugi občni zbor na podlagi § 27. društvenih pravil.	1069 1—1
Gostilna
in
pekarija
pri „Golarju" vKranju 7
se di od 1. septembra
= v naj c 111=
Pogoje pov6 Josip Kovač v Kranju 6
1061 3—3
St 556.
1044 3-3
Razpis.
Za zgradbo vodovoda za trg Tržič
na 44 700 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne dražbe.
Pismene, vsa dela zapcpadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj ae predloič
do 2. julija t. 1. ol) 12. uri opoldne
podpisanemu občinskemu uradu. Zajetje studenca je že izvršeno.
Ponudbe, katere moraje biti kolekovane b kolekom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom : »Ponudba za prevzetje zgradbe vodovoda za Tržič.« Ponudbi mora biti dodana izreona izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej viebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij Se 5% stavbenih Btroškov v gotovini, ali pa v pupi' larnovarnih vrednostnih papirjih po kurzm ceni.
Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne gledž na viSino po-nudne oene, oziroma če se mu vidi potrebnim, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled pri občinskem uradu.
Občinski urad Tržič,
dne 13. junija 1904. Iidajatelj ln •dcovarai aiadaik: Br. I|sa«l| Žltalk,
St. 598
1043 3-3
Razpis.
Za zgradbo kanala za trg Tržič,
kateri je nameravan pod ljubeljsko državno cesto in je na 10000 kron proračunjen, se bodo oddala dela in dobave potom javne dražbe.
Pismene, vsa dela zapopadajc če ponudbe z nanovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne oene proračunjene naj se predlo?^ do
2. julija t. 1. ob 12. url opoldne
podpisanemu uradu.
Ponudba, katere morajo biti kolekovane s kolekom za jedno krono, doposlati je za pečatene z napisom: »Ponudbe za prevzetje zgradbe kanala za trg Tržič pod ljubeljsko državno cest'1.«
Ponudbi za prevzet e gradbe mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se iim breapogojno ukloni.
Razven t^g* je dodati kot vadij še stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupi-larno varnih papirjih po kurzni ceni.
Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne gledč na višino ponudbe ali cane, ozirama če sa mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbeni pogoji bo na ogled pri občinskem uradu.
Občinski urad Tržič,
dne 13. junija 1904.
Kriška posojilnica Ijijaiste »tole
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
mutiiliiis v Ljubljani | v lastni liisi 1
iv\AA/\/wa	ivvvvvvvt
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—50
41
2 0
t!
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
■C Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vlage sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske Jf r O ,4 r 8/1C/trt posojilnice znaša	j>^4j'^4j 4 *
SUZhran' K 5,089.883-14. D;noa™ K 23,806-306-40. K 98.238-41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih! Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
is
pr* Spreten gostilničar -ms
oženj en, se išče za fafiošnji nastop	1072 3-1
za velifio restavracijo
tifi železniško postajo, Ralera je popolnoma novo moderno urejena in z vsemi potreBšcinami prcs/trStjena.
Pogoji jako ugodni. — Več se poizve v upravništvu tega lista.
Nfli VPfia 7n1non naiboIiša in najcenejša tvrdka za naj vetja £aiuga, naročevanje ozir. nakupovanje a
CopiČev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in mizarje.
Lakov, pristnih angleških, za vo sove.
Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po lU V* in 1 kg.
Jantarjeve glazure za pode.
Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najce-nejše in najboljše.
Rapidola, pripravnega t* vsakovrstne prevlake.
Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva.	288 50--33
Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Schonfelda.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega, sajamCeno trpežnega.
Gipsa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv,suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1.1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, lirnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani.	—

Xiik ,Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.