Rofibrioa ofačaot f£tO LUL 9& 187 V LluHjoni, u ponetfelleb 19 augusta 1929. tene Bar fehafc vsak čast popoktoe, U»tma neddfe ia prinifte, — hmccifl do 90 petit ft Din 2.—> do 100 vrst Din 250, večji inseraH petit vrsta Din 4.—. Popast po dogovor«. laserite! davek poscbcl »Slovenski Narod« *e0a lota i fcootiw> Mi— Dfn, a Inozemstvo 300,— Dm. — Rokoptel se m rraiajo, — Nait telefonske iiertlk« to: 3122, 3123, 3124, 312S to 3124. „Zeppelin" prispel v Tokio Davi ob 8. je zrakopIov„Grof Zeppelin" dospe! v Tokio in je tako v 88 urah priletel iz Berlina v Tokio - Nepopisno navdušenje v Tokiju Friedrichshafen, 19. avgusta. Po 74urnem poletu je zrakoplov »Groi Zeppelin« včeraj popoldne po preletu sibirske pustinje dosegel pri Ochotsku vzhodno azijsko obalo ter je ob idealne m vremenu z rekordno brzino, povprečno 170 do 200 km na uro nadaljeval polet proti To-kiu. Davi je po preletu Ochotskega morja dosegel japonsko otočje. Prvotno je nameraval v ravni crti leteti proti Tokiu, na zadnjih 1100 km pa je zrakoplov zašel v gosto meglo in dež, zaradi česar je moral spremeniti smer. Dr. Eckener je davi prosil japonsko vlado, da dovoli pred-lagano spremembo. Japonski prometni minister je takoj izdal potrebno do voljenje, nakar je »Zeppelin« pri rtu Okamui krenil mesto proti otoku Sado južnnozapadno od otoka Kokaido in pozneje vzhodno od otoka Honda. Dr. Eckener je ob enem sporocil, da zaradi manevriranja ne bo pristal takoj po prihodu v Tokio, kamor namerava dospe ti okrog poldneva, marvec se le proti večeru. Tokio, 19. avgusta. Vse mesto mrzlično pričalnije prihoda nemškega zračnega orjaka. Vsako uro izidejo posebne izdaje listov s toenimi porocUi o stanju zrakoplova. Za polet vlada tako veliko zanimanje, da ljudje prodajalcem listov naravnost trgajo posebne izdaje iz rok. Na letališcu je pripravljeno vojaštvo, da bo pomagalo pri pristajanju. Že več dni sosez japonskimi zrakoplovi vršile vežbe* tako da je moštvo dobro izurjeno. Tuđi mikado se zelo zanima za prihod Zeppelina ter je izrazil željo, da bi takoj po pristanku zrakoplova sprejel dr. Eckenerja v svečani avđijenci. Po zadnjih vesteh se zrakoplov z rekordno brzino bliža mestu. — Tokijo, 19. avgusta. Zrakoplov »Zeppelin« je danes ob 8. zjutraj dosegel Tokijo in s tem absolviral prvo etapo svojega svetovnega poleta. Kmalu po S. uri se je pojavil zrakoplov nad mestom ter je med nepopisnimi ovacijami obeinstva, ki je bilo do zadnjega na ulici krožil nad mestom. Najprvo je obkrožil palačo japonskega cesarja (mikada), nato pa je nekaj časa krožil zelo nizko nad mestom in nato poletel nad Yokohamo. Dež, ki je padal vse do poznih jutranjih iir, je med tem ponehal in ob krasnem solnčnem vremenu »Zeppelin« opoldne se vedno kroži nad mestom. Računa se, da bo pristal sele popoldne okrog 3. ure. Vsi listi posvečajo prihodu »Zeppelina« obširne pozdravne članke, v katerih se bavijo z velikim pomenom tega poleta. Pred vsem povdarjajo veliko važnost zračne zveze za gospodarsko življenje, ker bo mogel, če bo postavljen redni zrakoplovni promet potnik prevaliti ogromno pot iz Pariza do Tokija, za katero rabi sedaj po morju 42 dni, v komaj štirih dneh. — Tokio, 19. avgusta. Ob 12. pono-t\ srednje evropskega Časa ie zrakoplov »Grof Zeppelin« letei nad mestom Mo-roran na iaponskem otoku 'Jeso. Pri poletu preko otoka Jeso je zrakoplovu nagajalo megleno in deževno vreme, ki pa ni ustvarjalo nikakih ne v a mosti. »Grof Zeppelin« Je nato usmeni svoj polet v premi crti naravnost proti otoku Sado, od koder bo skušal v prvih jutra-njih urah doseći Tokiio. — Tokio, 19. avgusta. Ob 6. zjutraj srednje evropskega časa se je zrakoplov »Zeppelin« nahaial kakih 200 km od Tokija- »Grof Zeppelin« bo preletel tuđi mesto Jokahamo, nakar bo pred svojim postankom na tokijskem letališcu Kasanigaura fzvršil več krogov nad iaponsko prestolico. Že od polnoči se vale na tokijsko letališče ogromne mase obeinstva, da b! prisostvovale Prihodu in pristanku »Grofa Zeppelina«. Vojaške oblasti so podvzele obsežne varnostne mere, da ne bi došlo do ne- redOv in nesreč. Letališče je krog in krog zastraženo z močnimi vojaskimi kordoni. Ogromne mase radovednežev se zbirajo tuđi okoli palače japonskega cesarja, kjer je nemsko poslanstvo objavilo, da bo »Grof Zeppelin« pred svojim pristankom na tokijskem letališcu izvršit v znak spostovanja do japonskega vladarja in japonskega naroda več krogov nad cesarskimi palačami. Zeppelin bo na tem mestu lete| dokaj nizko, tako da se bo nudil liudem veličasten prizor. — Tokio, 19. avgusta. Kmalu po uri se je na obzorju pokazala crna pika in kmalu nato se je že bližal nemški zrakoplov »Grof Zeppelin«. Več mili-jonsko mesto je z nepopisnim veseljem pozdravilo prihod »Zeppelina« v japonsko prestolico. Mesto je bilo svečano okrašeno. Po ulicah je zastal ves prO-met. Okrog poldneva je priletel »Zeppelin« nad mesto. Spusti! se je dokaj nizko in posadka, kakor tuđi potniki so živahno odzdravljali vzklikanju in po. zdravom navdušenega prebivalstva. »Grof Zeppelin« je krenil najprej nad palačo japonskega cesarja, kjer je iz. vršil več krogov in oddal v čast jap°n-skerau vladarju in japonskemu narodu, nato pa je krožil nad mestom in okolico. Pristal bo še le tekom popoldneva. Letališče nudi veličastno sliko. Na letališcu je zbranih nad 300.000 lnidi. Vojaštvo koma i vzdržuje red. — Dunaj. 16. avgusta. Posebni po-ročevalec >>\eue Freie Presse«, ki no-tuje na zrakoplovu »Zeppelin« okoli sveta, poroča. da se dr. Eckener zaveda težkoč. ki i1h bo imel pri poletu preko sovjetske Rusije, zlasti oa preko nedo-glednth ruska step m gozdov v Aziji. Dr. Eckener je za vsak slučaj oborožil oosadko z večjim številom pusk in municije, tako da bo posadka oborožena. ako bi moral zrakoplov pristati v neofr-Lhidenlh krajih centralne Azije. Smemice za izvajanje zakona o samoupravnih cestah Okrožnica ministra javnih del o plače vanfu odkupnin£ za oseb- no delo pri popravljanja čest« — Beograd, 19. avgusta. Minister javnih del je poslal vsem ministrom okrožnico o izvajanju zakona o samoupravnih cestah, v kateri odreja med drugim: Zakon o samoupravnih cestah z dne S. ma.ia 1929 je stopil v veljavo 13. juni-ja t. 1. Da bi se ta zakon čim hitreje in čim pr>i>oineTŠe uvedel v življenje in da bi se samoupravne ceste (oblastne in obćinske) čimprej spravile v dobro stanje za promet, sem že pred uzakonit-vijo tega zakona s svojo okrožnico z dne 28. maja 1929 opozoril velike župane na važnost določb tega zakona in jih pozval, da s temi določbami sezna-nja tuđi kamisarje oblastnih semoirprav in da jih opozore na to, da bodo odgovorni za vsako omahljivost pri izvaja-nju tega zakona. Ker primanjkuje v glavnem vsem oblastem denarnih sredstev za popravilo svojih čest, sem s to okrožnico opozoril zlasti na tretji del zakona in posebej še na posđavje o uporabi ljudske moči (S§ 37 do 47) ter odredil, da se imajo že letos od 15. julija do 15. septembra popravljati ceste z ljudsko rnočjo, in sicer tafco, da se v smislu § 76, zakona o samoupravnih cestah uporaba ljudske moči izkonsti do 50% od predvidenega maksimuma v § 41. tega zakona. S tem v zvezi sem odredil, da se ima na podlagi zadnjega odstavka § 38, navedenega zakona pobirati odkupmna za osebno delo za to leto od vseh državnih, oblastnih in občinskih ura-d-nrkov in uslužbencev civilnega in voja-skega reda (vključno oficirje) kakor tuđi duhovnike vseh veroizpovedi in upo-koience. Na ta nacm od njihovih julij-skih prejemkov nabrani denar naj bi se uporabil na pol za oblastne in na pol občinske ceste. Podoficirji in kaplarji, kakor tuđi orožniki so oproščeni plači-la te odkupnine. Zato naj se od vseh uradnikov in uslužbencev odtegne od prejemkov za mesec september 50% odkupnine za osebno delo za to leto (§ 38 v zvezi s § 76) zakona o upravnih cestah, to je zne-sek niihove osnovne in položaine plače za pokirugi dan, v kolikor se to že ni odtegnilo od njihovih prejemkov za te-koči mesec na zahtevo velikih županov ali komisarjev oblastnih samouprav z ozirom na mojo prvo okrožnico. Oblastni in občinski uradniki in uslužbenci ter duhovniki kakor tuđi kontraktualni uradniki in dnevničarji, ki prejemajo svoje prejemke v globalnih vsotah, nišo dolžni plačevati odkupnino po zadnjem odstavku § 38 zakona o samoupravnih cestah, temvec plačajo mesto odkupnine za osebno delo predpi-sane mezde na podlagi določb § 40 zakona o samoupravnih cestah. Gradiščanski Hrvatje v Zagrebu — Zagreb, 19. avgusta. S Hrvati iz Gra-diščanskega (Bursenlanda), ki so včeraj prispeli v Zagreb, je prišlo tuđi nekoliko koroških Siovencev. Popoldne ie našim bratom iz sosedne Avstrije Jugoslovenska Matica priredila v Maksimiru zakusko, zve-čer pa so bili gosti narodnega gledališča. Gostje so ohiskali tuđi razne funkcionarje v Zagrebu, med drugim velikega župana, mestnega župana, komisarja oblasti in druge. Nekaj časa so bili tuđi na učiteljski veselici, kjer jih je pozdravil g. Lujo Kraja-ćić. Gradiščanski prvaki in koroški Slovenci ostanejo še danes v Zagrebu, nakar odpotujeio v torek v Split. Že!e?niška nesreća v Ameriki — Columbus. 19. avgusta. V Pensilva-niii je iztiril brzovlak, ki ie vozil v Okiio. Ranjenih ie bilo 37 oseb. med temi štiri esebe težko. Pm^lnnil^ L UArlnilrnui rlmi4lii(4 I I IU»V|«|tU f% }jWWttmUfl IM U4LMI I Politična konsolidacija v Grčiji Važen sporazum med Venizelosom in Kondilisom — Pred rekonstrukcijo vlade — Atene, 19. avgusta. Današnja »Patris« objavlja iz političnih krojov informacijo, da je bil na sestanku med Venizelosom in Kondihsom v Parizu dosežen ivvpoln sprv-razum o sodelovanju med Kondihsotn in se-danjo vlado, šio je za to, da vlada imenuje Kondilisove;a kandidata Papasa za državnega podtajnika v ministrstvu narodnega zdravia. Zatem ie bil dosežen rudi sporazum glede spojitve ministrstva vojske in min'strstva mornarice v enotno mini-strstvo narodne obrambe. Novo ministrstvo bo obsezalo tuđi letalstvo. Pri tej milila pa beleži list sovorico, da bo zunanii m:m-ster Mihalokopulos izstopil iz vlade. Atene, 17. avjusta a. Tukajimi list »Ct-nos< komentira sporazum, ki ie bil skle-njen med V'enizelosom in Kondilinom, in tr-di, da s tem še nišo resena vsa vprašanji, ki so v zvez-i z vstopom Kondilis^ve skupine v vlado. List zatrjuie nadalje, da ostane Mi.ialokopulos v vsakem primeru v vla* di in da ne n>ore biti govora o kaki njecovi demisiji, ćelo te bi vstopil v vlado sam Kondilis. Rudniska nesreća v Nemcip Vsled eksplozije plinov se je porušil rov premogovnika in je zasitio 16 rudarjev — Konigshutte, 19. avgusta. V veli* kem premogovniku Sv. Anton je eks-plodiral jamski plin in porušil velik del rovov. Pri tem je zasulo 16 rudarjev. Na pomoč poslana ekspedicija zelo težko prodira proti središču eksplozije. ker so ceh ddi rovov zasuti. Doslej so izkopaJi že 6 trupci, ki pa so tako raz-mesarjena, da n»i mogoče ugotoviti identitete ponesrečenih rudarjev^ Vodstvo rudnika misli, da je slična usoda doletela tuđi ostalih 10 n ***«**v. Strašna katastrofa v Indiji 120 milijonov ton vode obsegajoce ledemsko jezero se je ne-nadoma zlilo v dolino in poplavilo ćele pokrajine - Doslej so našteli 2000 mrtvih Zimla, (Indija) 19. avgusta. V Kakakorumskem gorovju fe prišlo do strahovite katastrofe. Na vrhu gorovja je zafezeno od ledenikov ogromno jezero, ki leži v visini 5000 m in vsebuje po sodbi strokovnjakov približno 120 milijonov ton vode. Včeraj fc ledeni jez pri Shvoku ledeni jez nenadoma popusti! in ogromna masa vode se je zlila v sosedne doline Reka Indits je v par urah narasla za 15 m ter poplavila v svojem gornjem toku vso okolico. Nesteto vaši in naselbin je izginilo v vodi. Davi je voda zalila mesto Attok, ki ste je okrog 40 tisoc prebhralcev. Oblasti so k sreči mesto še pravocasno evakuirale. Posebni le-talski oddelki nadzorujejo gibanje vode in signaliziralo o preteči nevarnosti prizadete kraje. Ker se led pod pritiskom vode vedno bolj rusi, se računa, da bo katastrofa sele v par dneh dosegla vrhunec. Po dosedanjih vesteh je izgubilo življenje okrog 2 tisoč ljudi, docim je materijalna škoda v opustošenih krajih za enkrat še neprecenljiva. V spodnjem delu Indusa so oblasti ukrenile vse potrebno, da se v primeru poplave prepreci večja katastrofa. Prelom ledenika je edinstveni primer naravnih ka-tastrof. Kdo je veleposestnik — Beograd, 19. avgusta. Po tolmačcnju. ki ga je izdalo ministrstvo poljcdelstva je smatrati za veleposestnika samo dotičnega, ki je lastnik najma nj 50 ha zemlje. Krvave posledice prevelikega spoiinega navdušenja — Zagreb, 19. avgusta. Na včeraKnu tekmi med Ilirijo in Sokolom se je pripetil ttžek incident, ki bo morda stal življenje človeka. Ko je Ilirija dosegla izravnalni gol, je gledalec Martin štampar za^l v tako navdušenje, da je pograh 1 steklenico od vougorta in jo zagnal med občinstvo. Steklenica je zadela sledalea Franjo Pa-višića v glavo. Pavišić je hil težko ranjen in ie takoj padel v nezavest. Poklicana re^ilna postaja je prepeljala težko ranje-nesa Pavišića v bolnico. Redarstvo je. are-tiralo štamparja in ga prepelialo v policijske zapore. Dopusti za kongres Fidaka — Beograd, 19. avgiiPta. Ministr?tvo pro-pvfte in Narodna banka ?ta odobrila dopust veem onim svojim uradnikom, ki s«» name-ravajo udeležiti mednarodnega kongresa Fidaka. Plagiatorski proces pred beo-grajskim sodišcem mp — Beograd, 19. avgusta. Za 2O. t. m. j^ napovedana sodna razprava o to£bi £ime Pandurovića proti dr. Svetislavu :>tefanovi-ću, ki je fivoj*»?a?no obdoliil Pandurovića. da je potom Srpske književne zadruge »zdal njegov prevod >Hamleta- pod svojim imenom ter pa nazva 1 za plagiatorja. V beo-tirajekih književnih kro^ih vlada veliko zanimanje v\ to mzpravo. Ni pa £e jvno, ali se bo sploh mogla vrSiti, ker spad« zadeva bržkone med one, ki ?o rešene z ladnjo amnestijo tiskovnih deliktov. Nalivi v Ameriki — Santiago. 10. avgus^u. V. zapad* nem predelu Čila so izbruhnile po s\\* ni vročini velikanske nevihte, združe« ne z velikimi nalivi. Padlo je toliko dežja, kakor še nikdar doslej. Zaradi tega so vse reke hipoma narasle ter poplavile več pokrajin. Zelezniška pro* ga Valparaiso=Antofagasta je na mno« gih krajih prekinjena, ker so narasli hudourniki odnesli mostove ter razde» jali profjo. Posebno veliko škodo so napravile poplave v mestih Papozt. Taltal in Kaldera. Med nevihto so ob* čutili tuđi par moćnih zaporednih potresnih sunkov, ki pa nišo napravili posebne škode. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: 22.SZ7S, Berlin 13.555—13.5*5 (13.57), Bruselj 9.9211, Budimpešta 9 944?, Curin 1094.4—1097.4 (1095.91, Dunaj S.nm> do S.03O? (8.0253), London 275.82—276.h2 (276.22), Newyork 56.87, Pariz 22\ Pra^a 1f^.>n~i69 (16G.60). Trst 297AS. Efekti: Čelika 170 d. Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona W0 d.. Kreditni 170 d., Vevče 130 d., Ru^e 275—2«5, Stavbna 50 d., ^ešir ias d., Kr. ind. dr, 245 zali. ZAGREB^KA BORZA. Devize : London 275.82-J7o.h2. New-york 56.77—56.97, Pariz 222.ni~224.Ol, Mi-lan 296.80—298.80. Curih 10 944-10 974. Amsterdam 22.7973-22.8575, Berlin 13.555 do 13.555. Dunaj 801.02—804.02 Prata 168.20—169. Budimpešta 9.9192-9.9492. INOZEMSKA BORZA. Curih: 25.20 75. Newyork 519.90. Pa-t.z 25.35 25. Milan 27.18, Madrid 76 25. Ber, lin 123.80, Dunaj 73.23, Beozrad 9.1275. Praga 15.38 5. Bukareita 3.08, Budimpešta 90.70. Sofija 3L75. ., ■ ■ ■■■>¥ ■P , -■ ■ -' * Stran 2 .-v/vENSK! NAROD«, dne 19. av?usta 1929, *9km. 167 Bodoča velika in današnja Ljubljana Razdelitev prebivalstva današnje Ljubljane« — VeUka Ljubljana na pohodu. — Občinstd svet« — DoKnosti in pravice prebivalstva- — Obcinska socijalna politika. Sedaj, ko se dela na temeljiti pre* ustrojitvi in modernizaciji naše notra* nje ter vsesplošne državne uprave, ta* ko posebno na gospodarskem, finanč* nem, prosvetnem in socialnem polju ter na polju izenačenja državne zako* nodaje, od katere zakonodaje more* mo pričakovati tuđi nov, velevažen za* kon o občinah, hoćemo v naslednjih člankih predočiti svojim čitateljem nekoliko slik prihodnje, sedanje in pretekle Ljubljane kot predstavnice največje in najvažnejše občinske sa« mouprave na slovenski zemlji. Ljubljanski občinski red ali zakon, ki je star že 19 let in seveda ne odgo* varja povsem duhu modernega časa naše nacijonalne države, deli prebivala ce ljubljanskega avtonomnega mestav občane in tujce; mestne občane deli pa nadalje v mestne domaćine in mest* ne druznike. Med mestne domaćine štejemo dr* žavljane naše kraljevine, ki imajo do* movinsko pravico v ljubljanski mestni Disa Ljubljane in njene okolice ter šte-tia T>rebivalcev, to je dne 31. januaija 1938, ko je štelo mesto Ljubljana 57.116 prebivalcev, bi po natančnih racu nih štela Ljubljana tega dne skupaj 73.569 prebivalcev. In ker se sedajije okoli®ke občine izredno hitro in krepko razvljajo — na račun današnje Ljubljane ter bodoče Velike Ljubljane seveda —♦ bi štela že danes Velika Ljubljana nejako 76 do 78.000 prebivalcev ter bi — pri rednih razmerah, kot so danes, ln po ublaži-tvi stanovanjske krize, kar moramo iz-rečno povdariti — dosegla Velika Ljubljana prvi storisočak nekako v 8 do 10 letih, torej približno ob prlliki dvajset-Ietnesra jubileja osvobojenja «ter osa-mosvojitve našega troimenega naroda. Ta centralizacija prebivaTstva v eno občins-ko telo bi pa ne bila blagoslov samo za prebivalce ljubljanske ja me-sta, temveč v pogledu zdravstva in higijene sploh. razvoja obrti, trgovine in industrije, dalje sploŠnesa gospodar- Ljubtjana ob potresu 1. 1895. -— Pogled od frančiškansfke cer- kve proti Stritarjevi ulici občini, dočim so mestni družniki sicer naši državljani, nišo pa domovinsko pristojni v Ljubljano, dasiravno so morda hišni ali zemljiški posestniki, ali samostojni obrtniki ali trgovci v Ljubljani, ter plačujejo direktne dav* ke. ali pa tuđi samo stanujejo v na* sem mestu ter plačujejo direktne dav* ke od svojih dohodkov, s katerimi pač preživljajo svojce in sebe. Ljubljansko občinsko domaćinstvo ali ljubljansko domovinstvo morejo pridobiti samo naši državljani na pod* lagi dolocil veljavnega domovinskega zakona iz leta 1863, oziroma 1896: ino* zemci pa na podlagi novega moderne* ga državljanskega zakona ki ga je iz* dala naša vlada koncem lanskega leta. Kakor je našim čitateljem že zna* no, je v začetku tekočega leta štela Ljubljana 57.246 prebivalcev, to je v Ljubljano pristojnih domačinov, dalje v tuje občine pristojnih ljubljanskih družnikov ter tujcevsinozemcev. Po računih našega magistrata pa šteje da* nes Ljubljana 75 do 82.000 v Ljublja* no pristojnih občinskih domačinov, od katerih živi in stanuje le nizek odsto» tek v mestu samem; velika večina les teh domačinov živi namreč v mestni okolici ali na deželi v Sloveniji ter po ostali naši državi, raztresena je pa tu* di po drugih državah Evrope ter delih sveta. Današnja Ljubljana je v popolnem nasprotstvu s predvojno Ljubljano. V predvojni Ljubljani so tvorili većino občinski domaćini; kot smo pa zgoraj omenili, tega danes ni več. Ker se je prekvasila povojna Ljubljana v izra* žito uradnisko in delavsko tnesio, — obstoječe povečini iz priseljencev, ki nišo bili rojeni v našem mestu — tvo* rijo le*ti mestni družniki, ki so pri« stojni v tuje občine, danes v Ljubljani većino. Ta fakt je posebno zanimiv z ozi* rom na bodoči razvoj ljubljanskega mesta. Računati moramo namreč z dejstvom, da se bo sedanja Ljubljana kot prestolica Slovenije — razvila v doglednem času v Veliko Ljubljana Kulturne, socijalne, gospodarske in druge činjenice javnega življenja da« našnje Ljubljane, kakor tuđi današnje njene neposredne okolice, to tuđi nujs no zahtevajo. To važno dejstvo je samo se vprašanje časa! Z ozirom na navedene važne činjenice javnega življenja današnje Ljubljane ter ćele njene neposredne okolice se bo moralo današnji Ljubljani v do-fclednesm času inkorporirati v celoti al: deloma vse okoliške občrne, ki mejć danes na naše mesto. V svoj mestni pomerij bo T>rej ali slej objela Velika Ljubljana dkoliške občine Vič z G(linearni in Rožno dolino. Zgornjo SišTco, .težiico. Moste s Selom in Placem ter del sedanjih samostojnih okoliskiti ob-Č2n Dobrunj ai Rudnika. Ako bi bilo le-te občine, v kolUkor st>odajo v današnji delokro* ljubljanske policijske direkcije, združene z Ljirtv teno n. iff. žeob priiiki zadnjeca po- skega naDredka ter v soc'jalnem pogledu itd. tuđi blagoslov za vse ljub-ljanskemu mestu inkorporirane občinske edinice. Ojflejmo si se nekoliko današnjio Ljubljano. Vsi v Ljubljani danes stanuioči mestni domačiir in mestni družniki ter ino-zemski tujci morajo po obstoječih zakonitih določilih izpolnjevati vse, kar ljubljanski občinski svet — s-estoječ iz 49 občinskih svetovalcev z mestnim županom na čelu — sklene v svojem zakonitem področju. Vsi mestni občani in tuki moraio Dlačevati zakonite davštrne, medtem ko i'majo v Ljubljano pristojni mestni domaćini med drugimi številnimi zakfr nitmi pravicami tuđi pravo do mestne podpore ali popolne preskrbe. to je, da jih ljubljanska mestna obeina podpira ali ćelo preskrbi za primer, ako vsled starosti ali bolezni onemorejo ali morda obubožajo tako, da se ne morejo Dreživljat: ali preskrbovati sami. Ker tvoriio danasnjo Ljubljano pretežno le srednji in nižji sloji — takozvanih »milijonarskih« slojev naše le-do mesto danes skoro ne pozna ter jih zato v ljubljanskem praktičnem življenju ne moremo resno šteti —, je bil občinski svet ljubljanski primoran, za omtfjenje očrte in še več skritc bede, Iri vlada posebno v nižjih plasteh ljubljanskih domačinov in družnikov, do-ločiti v letošnjem ljubljanskem prora-čumu znesek Din 4.880.957, ki pa se je moral radi nepotrditve mestnega proračuna znižati na Din 4,600.957. Že ta postavka mestfiega proračuna je dokaz, da je ljubljanska obcinska uprava na pravi poti ter da vodi ljubljanska mestna občina duhu časa ter življenju in razvoju Ljubljane odgovar-jajoČo socijalno politiko, ki ni v korist samo posameznikom. namreč v nesre-či m bedi živečim ljubljanskim obča-nom, temveč je, ker ostame ta denar povečini v mestuf v gospodarsko korist celokupnemu mestnemu prebival-stvu. Končno je ta jfospodarsko-soci-iaLna politika ljubljanske mestne občine obenem tuđi y veliko korist splošoi polititki naše nacijonalne države. Ta socijalna politika — da se na tem mestu omejimo 3e na to — je povsem y duhu kraljeve-sra manifesta od letošnjesra 6. jajiuarja. Da pa pridejo vsi navedeni momenti do pravegra izraza, je odvisno le še od načina deta>lme porabe razpolotžlji-vega k red rta od Din 4,600.957- kar je pa naloga samostojnega sociialnega urada ljubljanske^a magistrata. Koledar. — Danes: Ponedeljek, 19. avsrusta 1929, katoličani: Ludvik, pravoslavni 6. avgusta. Današnje prlredltve. Kino Matica: Dama iz lože št. 13. (Gre-ta Qarbo). Kino ideal: Njegovo najjačje orožje. (Harrv Rel). Dežurne lekarne. Danes: Sušnik, Marijin trz, Kuralt, Oosposvetska cesta. Umor v Iški Loki Sobotno obširno poročilo o bestijal-nem umoru Martina Kraljica v Iški Loki izpopolnujemo §c z nekaterimi zna-čilnimi podrobnostmi. Sodna obdukcija trupla Ufnorjenega Kraljica, ki jo je iz-vedel sodni zdravnik dr. Suher, je ugo-tovila, da je bil Martin Kraljić udarjen z ušesom sekire na obe senci. Smrt je morala nastopiti že pri prvetn silnem udarcu. Morilka Marija Kraljić je v pre-iskovainem zaporu na zunaj popolno-ma ravnodušna, brezbrižna in ćelo apa-tićna. Trdovratno taji dejanje. Zago-varja se kratkoenalo: »O umoru nić ne vem. Če mož pravi ,da sem ga jaz umorila, ne morem pomagati. Lahko govori, kar hoče. To-liJco vem, da je Martin odšel od doma in se ni več vrnil.« Danes dopoldne >e preiskovalni sod-niik dr. Stojkovič priče] z natančnejšim zasliSevtanjem posestnika Franca Kraljića, nato pa z zaslišanjem morilke Marije Kraljić, nakar bosta oba med-sebojno konfrontirarfia. Zlata poroka Ljubljančana Mestno zavetišče za onemogle v Japlje-vi ulici je letos že drugič imelo priliko praz-novati izredno domače slavje, zlato poroko onemoglih članov zavetišča. Ljubljančan Janez Hafner je včeraj s svojo ženo sla-vil zlato poroko. Rojen je bil 7. maja leta 1857 v Ljubljani in krščen v sv. Petra cer-kvi. Je pristen šentpeterčan, čil in zdrav in poln izvirnega humorja. Ko je odraste! je stopil v službo pri ne k da nj i južni železnici ter je bil već let kot železniški delavec zaposlen na Dunaju. Tam se je tuđi 17. av-gusta 1879 porocil s svojo druiico Franči-ško, roj. Volje, ki je zagledala luč sveta 15. avgusta 1. 1855 v Predosljah pri Kra-nju. Živela sta harmonično in mirno zakonsko življenje, zvestobo sta si ohranila do zadnjih let ter se vedno medsebojno pod-pirala. Iz njiju zakona je bilo 12 otrok, od katerih jih še živi deset. Nad 40 let je delal Janez Hafner pri železnici, nakar je dobil zelo skromno pokoj-nino; sedaj prejema 70 E>in na mesec. To mu je za priboljšek, kajti v zavetišču imata oba popolno preskrbo. Svečanosti zlate poroke se je udeležilo 7 že odraŠenih otrok z vzemi vnuki in vnu-kinjami. Njiju gtroci so raztreseni po širnem svetu, dva sinova sta v Amerika, en sin — železniški ključavničar Fran Hafner biva na Ceškoslovaškem v Ustju ob Labi, kjer je bil na programu narodnosocijalistične stranke ćelo izvoljen v tamošnji občinski svet, ena hči pa je omožena v Ischlu na Štajerskem, nckdanjem letovišču Habsbur-žanov. Lepe svečanosti zlate poroke sta se udeležila tuđi Fran Hafner in Ernestina iz Ischla. V mestnih primerno okrašenih av-tomobilih m koćijah sta se zlatoporočenca s pričama mag. direktorjem dr. Miljutinom Zarnikom in mag. nadoficijalom Brnimirom Kozincem odpeljala najprej v šentpetersko cerkev, kjer je opravil kaplan Cuderman primerne zlatoporočne ceremonije. Nato je mestna občina priredila v obednici zavetišča primerno zakusko, kjer so se izrekle prav prisrčne napitnice na čast obema zla-toporočencema. Vrsto napitnic je otvoril mag. direktor dr. Zarnik, ki je v humori-stiČnem govoru očrtal sicer skromno življenje zakoncev, nato so še čestitali kaplan Cuderman, nadoficijal Branimir Kozine, upravitelj zavetišča g. Lojze Sedej. GIo-boko ginjen se je slavljenec Hainer v mo-žatem govoru zahvalil zastopnikom mestne občine za izkazano gostoljubje, v imenu ce-lokupne rodbine g. Fran Hafner iz Ustja ob Labi. Slavnost je bila prav lepa in pri-srčna. Iz življenja naših rojakov v Ameriki V kraju Carlisle se je smrtno ponesre-Čil mlad Slovenec, Edvin Primožič, dijak 3. letnika medicine, ki se je agilno in marljivo udejgtvoval na narodno kultumem polju; bil je časnikar, ljudski učitelj in vzgojitelj. Edvin Primožič je bil na orožnih vaj&h v vojažkem taborišču v Carlisle kot rezervni podporočnik pri svojem polku, Konc«m ju-lija je končal oroiniške vaje in četrtek 25. julija se je hotel vrniti domov v Cleveland. Peljal se je v avtomobilu, nesreća pa je hotela, da se je pri nagli vožnji avtomobil za-letel v obeestni drog, pri čemer se je ubil. Pokojni Edvin je bil rojen 25. decembra L 1906 v Chicagu. DeČek je študiral v Ljubljani gimnazijo* kjer je dovrtil 6 razredov, nato pa se je vrnil ▼ Ameriko, kjer je Štu-diral medicino. Bil je zelo nadarjen dijak in letošnjo jesen bi moral promovirati za dok-torja medicine. Kot časnikar «e je Primo-iie" udeJBtvoval pri »Cleveland Journalu<. V Newyorku je podlegel dolgi in tavrat-ni bolesni rojak Pavle Ogrioe, v kraju Fal-lon, drfeva Newyork, pa Je podlegel operaciji ▼ najlepSi dobi svojega življenja 17-letni France Rebol. Pokojni je bil rodom iz Deoverja, driava Colorado. V Calumetu, driava BCicfaigan, je preminula t starosti 54 let vdova Ana GraSek. Podlegla je tefld in dolgi bolezni 23. julija t L V CaJumetu je fiTela 35 let in je bila •ploino priljubljenaa. — V Pueblu, država Colorado, je umri rojak Franc Kogoviek, star iele 45 let. Podlegel je plju&iici dne 21. julija. Pokojnik je bil doma ix Planine pri Rakeku. V kraju Klein, driava Montana, se je pri delu prehladi 1 Joaip Pecovnik, p. d. PavOcov ix Luč, na Sp. Stajerakem. Cez tri dni je podlegel nevarni pljučnici. — V iartem kraju je umrla tuđi rojakinja Marija Kanči«. V Jolietu, držva Illinois, so prohibicijski agenti zalotili dom a 60 pivovarno pri rojaku Josipu Kompareju. Zaplenili so pri njem štiri sode piva in vse priprave za itdelova-nje pijace, obenem pa je bil obeojen na 300 dolarjev, to je 11.2000 Din globe. Po 10 letlta osrobo]ene Slovenske Krajine PtcmUta v Morski Soboti in Doh# Lcndavi___Vidiki nore^a nacijonalnega itrlienKu Murska Sobota, 18. av^usta. Za južne in zapadu« Slovence in ćelo za one okrog Maribora, Ormoža in Ljutomera — za najbližje sosede so prekmurski kra-ji in ljudje nekaj posebnega. Res, dosti je razlik v načinu življenja in miselnosti, naj-večjo mejo in razliko pa tvori usoda Slovenske Krajine, Dolgih tisoč let je trajalo narodno sirženjstvo, od leta do leta se je krčilo število Slovencev in Sele v zadnjem trenotku je prišla resitev, da se je smrti in pozabljenju otel zadnji del nekdanje mogoč-ne Kocljeve kneževine. Tik o preobratu je naenkrat stopilo na plan nekaj mladih, narodno zavednih ljudi, ki so zahtevali na vsak način proč od Mad-žarov. Stopili so v jugoslovensko vojsko in po njihovem vzgledu so zavedne jugoslo-venske vrste naglo naraščale. Del takozva-niih vodilnih prekmurskih krogov pa se je bavil tedaj z idejo avtonomije pod Madžarsko. To avtonomijo so si zamišljali v glav-nem v verski in jezikoslovni svobodi in pripravljali so že svoje predloge za madžarsko vlado. Ker je slučajno tedaj na Madžar-skem zavladal boUSevizem, ni prišlo do po-sajanj in je mlada jugoslovenska struja po-tegnila vso Slovensko Krajino za seboj v ujedinjeno domovino. Ob tako nenavadnem pokretu, ki je iz-vedel ujedinjenje, je razumljivo, da imajo tuđi obletnice ujedinjenja v Slovenski Krajini posebno obeleije. 2e od nekdaj ima Slovenska Krajina svoje vodilne kroge, ki so veljali za merodajne v vsakem pogledu. O Prekmurju je razSirjen glas, da imajo Um gotovi voditelji vsako moč in oblast nad rnnožico. Večkrat se je to tuđi uresničilo, tu in tam pa izjalovilo. Zaradi tega ni čuda, da se je tuđi pri pripravan za proslavo 10-letnice ujedinjenja pokazala gotova struja v vscj svoji stari oligarhiji. Predstavljala se je ta struja za edino zasluženo v nacionalne m pogledu in od dela je izključila razna tuđi najstarejša nacionalna in kulturna društva. Tako je bilo izključeno učiteljsko društvo v Dolenji Lendavi in Sokol. Posledice nišo mogle izostati in tako je bila današnja proslaa v Murski Sobo ti v gUvnem nastop. na kakrine so bili v a je ni v dobi političnih in enostran^kih priredite., dočim v Doljni Lendavl enosiranost gotove struje ni prišia toliko do izraza in je bila tu res prisrčna ljudska manifestacija. V Murski Soboti se je po cerkvenih opra-vilih — katoliško je opravil kanonik Slepec, evangelično senior Kovač, izraelit^ko dr. Roth — razvila povorka konjenik., kolcsar-jev, gasilcev, narodnih no5 in občinstva ter se po kratkem obhodu razvrstila okrot tribune pred hotelom Dobrav. Tu so govorili župnik g. Klekl, univ. prof. g. dr. Slavič, do-mačin in bivli dobrovolje^ g. Gregor Mat-jal in v imenu Narodne Odbrane minister v P. g. dr. Kukovec iz Maribora. Kot zastop-ruk Nj. V. kralja se je udelezil proslave pol-kovnik Radović iz Varaždina, kot zastopmk vojnega ministrstva podpolkovnik Stej^Kal 12 Maribora, Navzoči so bili tuđi: oba slovenska oblastna komisarja, sreski poglavar Lipovšek, dvorni svetnik dr. Stare kot za-stopnik mariborskega velikega župana, mariborski župan dr. Juvan in drugu Po banketu je goste in zastopnike oblasti povabil župnik g. Klekl v Cren&ovce na svoj dom, po tem pa so se podali v De-lnjo Lendavo, kjer jih je najprej pozdravil iupan Najbaver. Pred hotelom Krona je bilo kratko zborovanje. NapaJce, zagreiene od neka ten h članov akcUskega odbora, nišo mogle izostati. Do sedanji način življenja v Prekmurju jih je zhtevaL Proslavi 10-lctnke osvobojenja so Skodovale saino navidez. zn idejo in fivhe-nje pa so bile ćelo kortstne. Prekmurje ie moralo spoznati, da bivii vochlnj možje ruso vse in tuđi nekatere vodilne glave m> morale enkrat spoznati resnico. Doslej je nekakina omotica mamila množice in posa-mezne povorke. O proslavi se Je pokarafo, da spada ta omotica in samoprevara v pre-teklost Kakor se Je v zadnjih trenutkih tik ob preobratM naekrat pojavila mlada, sveza in zavedna jugoslovenska sila. tako se rudi ob 10-letnici osvobojenja očituje, da je bođočnost Slovenske krajine v rok ah mladih, idealnih tn nesebičnih narodnih de-lavcev. Spommski dan osvabojenja je kaži-pot novcem narodnec« sivila. Iz policijske kronike Po slabi družbi rada glava boli. — Produkcija cigank Kate in Mare na Opekarski cesti« — Kolesar pri maii, tat s kolesotnl Ljubljana. 19. avgust*. V petek je delal delavec Ivan, doma. iz Kosez. »plav«. Zakaj ne bi? Saj je imel lepo rejeno listnico, v kateri §e je ivotiio 18 metuljčkov. In je zavil v znano mu go* stilnico, kjer si j© privoSčil vsega dobrega preko mere. Bil je prav dobre volje, ki se je pa še stopnjevala, ko je prisedla k njemu živahna mladenka, segla po kozarcu in junaško »eksala«. Potem je dejala. da je lačna in da naj ji Ivan posodi enega kova* ča. Janez jo bil radodaren. Takoj je segel v žep, potegnil iz njega listnico in dal pod-jetni mladenki kar dva kovača. S© nekaj časa sta se dobro zabavala, na kar je mladenka — Fani ji je bilo ime — odftla, do« čim je gostilničar nasekanega Janeza po-stavil pod kap. Spravil ga je pod Jupo t blizini njegove goatilne. Ko se je v soboto zjutraj Janez zbudil, je ves mačkast ugotovii, da mu je izginila lepo rejena listnica, v kateri je moralo biti po njegovi kalkulaciji najmanj š« 14 mo* tuljčkov. Prijavil je zadevo policiji a pri-pombo. da ga je naj brz okradla Fani ka, ki se je toliko sukala okoli njega. Faniko je še isti dan srečal z nekim moškim v Siški in jo povabil, naj gre ž njim. Fanika pa j« ne kam sramežljivo povesila oči in se ponizno izmazala, češ, da je zadržana. Odšla je % dotičnim moskim v znano gostilno, ko jo je pa tam iskal, je ni naSel več. Vse kaže, da to ji postala tla prevroć*. Sedaj jo iiče policija, ubogi J*ne* p« *e prtduča. da se ne bo nikoli ▼ed tako nalesel vina Včeraj io pretrivalci in ptaanti na Opekarski cetti dotiveli nenavadno produkcijo. EKe čitanki. Mara in Kata, »ta se tko« ro do onemoglo»ti o«Iexli božje kapljice. V taketn stanju »ta pričeli izvajati ciganske pleše, pri čemur juna je postalo pre-rroče. Zato »ta •© ilekli ter nadaljevali produkcije kar r Erinem po« t um u, Njuno prodakcijo, ki je tcvo phvabila precej ra< dovođnežev, je prckmU itraluik, ki je pj> jani Ciganki aretiral in ju odpeljal na policijo. Davi sta bih Ciganki radi aespodob* noga in neraoramega obnašanja izročeni aodiiču. Tesar Lcopoid Podriaj z Orlov je h*l ▼čeraj dopokkie pri maii na Rakcrvmku. sto je kolo pm je puctU pred cerkvijo. — Ugodno priliko je naglo izkoristil podjeten tat, ki je 16401 na Podržajero kolo in se naglo odpeljal. Kolo je bik> vredno 1300 diaarjev. SooČi je biio at Vidovdamki cesti vlom-Ijeno v itanovanje goitflničarke Marij« Perlin. Tat je s kleSčami in kladivom, ki ju je naSel v prvi sobi, odprl vrata druge sobe in odnesel srebrno veTiJtico, vredno 40 Din in lepo odejo, vredno 200 Din, tam stanujoči šhrilji Slavi Gostičevi pa 150 Dm gotovine. „Ljubljana v jeseni" Razdelitev razstave ^Ljubljana v jeseni«, ki se vrši od 31. avgusta do 9. septembra, je naslednja: V velikem paviljonu »E« bo skrbno pri-rejena, ponosna razstava izdelkov domače mizarske industrije in obrti in stanovanjske opreme sploh. Posamezne koje bodo okra-šene z umotvori naSih upodabljajočih umet-nikov. Tu bo tuđi razstava hišne industnje in obrtov. Paviljon *F* bo obsejal razstavo raznih strojev. V paviljonu »G« bo prirejen kmetijski sejem (mleko in mlečni izdelki, vino, grozd-je, med); dalje vrtnarska razstava ter razstava kmetijskih strojev in orodja, katere del bo tuđi na prostern. V paviljona »H« bodo nameščeni industrijski in obrtniški izdelki. Paviljon »I« bo vseboval razstavo društva »Zoo*. Razstavljene bođo žive vse 2i-vali, ki žive v prosti naravi naSih krajev. Paviljon »K« bo ob^egal Zadružno razstavo, ki bo prva taka prireditev med na- mi. V paviljonu »4-« bo urejen higijenski muzej. Ta razstava bo obsegala; Splosno higijeno, osebno higijeno, obrtno hieijeno, socijalno higijeno, plemensko higijeno, šol-sko higijeno. Vse te panoge higijene bodo podrobno in nazorno obdelane. To je v glavnem slika, Id bo ostala ne-spremeniena skozi vseh 10 dni. Zunaj na prostem pa se bodo slike skoro dnevno me-nj a vale in dajale sejmi^ču vsak dan drugo lice. Sokol na Ježki je včeraj imel lep praznik. Ob 3. popoMne so njegovi čJani nasto-pili na prijaznem prostoru gostilnc Stiren, s sodelovanjem mnogih gostov okoliških dinltev ljubljanskegm in kamniSkega okrožja k telovadbi, pri kateri so posebno pozornost rbujali v svojih slikovitih narodnih nosah britjc in sestre sokolskega društva iz Novega Sarajeva, ki se mude na ponovnem obisku v Sloveniji. Prireditev je izborno uspela, ter je bilo na njej zastopano tuđi starešinstvo ljubljanske sokolske žu-p« ra JSS. Vsi telovadci ao pokazali dobro izvežbanost NaJpreJ so izva-jali efektne župne vaie (42 telovadcev) zelo dobro in skladno. Ugajal je zlasti nastop ženske dece (66) in moSke dece (51), kakor tndi naraSčajnikov. Vse telovadne točke so bile od mnogoštevilnega obSin-stva pozdravljane z živahnim odobravanjem. Ob zaključku telovadnega nastopa je bilo izrečenih vefi govorov. Med drugi-ml sta govorila za brate iz Bosne br. Vlado Juvan, za župno starešinstvo pa br. prof. N. Marolt, ki Je očrtal smernice so-kolskega dela po 6. januarju ter rKttdra-vil najvišega sokohkega brata Nj. Vel. kralja, nakar je godba zasvirala državno himno. S pozivom, naj brani Sokolstvo neomadeževano tuđi v bodoče svojo zastavo v delu za dobro nale narodne države, je br. Marolt zaključil leno ilavnost, ki ji je sledila na prijetnem vesehJču animirana zabava. Pri prireditvi le »virala godba Sokola I. pod vodstvom br. V. Svajgerja v sploino zadovoljstvo. Sokol na Ježid je lahko ponosen na svojo prireditev in mu Čestitamo k lepemu uspehu. Stev 1S7 •SLOVENSKI NARODc, dne 19. avfcusta \929. Strtn 3 Dnevne vesti. — Ljubljanski velesejem priredi od 31. avgusta do 9. septembra 1929 kulturno in gospodarsko razstavo »Ljubljana v jeseni«. Ta vsakoletna prireditev je zelo priljubljena, kar dokazuje velik obisk iz ćele države. Program razstave: 1. Kmetijski sejem (mleko in mlečni izdelki, vino v sodih in buteljkah, med, grozdje). 2. Vrtnarska raz-siava. 3. Razstava društva Zoo (razstav-ljene so vse živali, ki žive v prosti naravi naših kTajev). 4. Zadružna razstava. 5. Higijenska razstava. 6. Razstavt pohištva in stanovanjske opreme. 7. Razstava do-mače obrti. VIII. Velika razstava kmetij-skih strojev in orodja. 9. Razstava indu-stri.iskiii in obrtnih izdelkov. 10. ZabavišČe (izbrana vina in Jestvine domaćih živil-skih obratov, strelišča, autodrom. hipodrom, Liliputanci, Crnci, variete, zrcalna pala:a itd. 11. Tekmovanje slovenskih frarmonikarjev dne 8. septembra. Permanentne legitimacije za poljutmi večkratni obisk razstave in polovično vožnio na že-teznica stanejo 30 Din. — Naše Izseljeništvo. Po statistiki izse-ljcniškega komisarijata v Zagrebu se je izselilo iz flaše države letos meseca maja v prekomorske dežele 1.868 oseb. Teza me-seca je bilo največ izseljencev Iz Hrvatske u. Slavonije, In sicer oST, i/ Vcjvd.nc 554, iz Dalmacije 253, iz Slovenije 237, iz Srbije ISO, iz Bosne in Hercegovine 36, Iz Crne gore pa 26 Izmed odraslih je bilo 66.4 odst. poljedelcev. Največ jih je odSlo v Ka-nado 572, v Argentini© 563, v Zedinjene države 376, v Urufcuav 149, v Peru 92 itd. V evropske države je odpotovalo do zaslužku meseca maja 1754 oseb, in sicer v Franci-jo 1260, v Belgijo 234, v Luksenburg 210, v Nemčijo 32, na Holandsko 11 in v Čeho-siovaško 7. V mesecu Juliju se ie izselilo iz naše države v prekomorske dežele 1263 oseb. Skupno število izseljencev 9289 v času od 1. januarja do konca iunija t. 1. je manjSe za 1360 oseb ali 12.8 % kakor v istem času lani, čemur je največ vzrok dej-stvo, da sta Kanada in Avstraliia omejili doseljevanje iz naše države. Meseca iunija se jih je izselilo največ iz Voivodine 430. iz Hrvatske 405, iz Dalmacije 153, iz Slovenije 137, iz Srbije 107, iz Bosne in Hercegovine 19. iz Crne gore pa 12. Izmed od-raslin je bilo 59 % poliedelcev. Največ jih ie odšlo v Kanado 445. v Zediniene države 324, v Argentinijo 293, v Uruguay 63, v Avstralijo 61 itd. Iz prekomorskih dežel se 5i*i je vrnilo meseca iunija 781 (lani mese-ca iunja 286) skupno število povratnikov v času od 1. januarja do konca junija t. 1. pa znaša 2.741 oseb, dočim se jih je lani v istem času vrnilo mani, in sicer 2343. V evropske države ie odšlo po zaslužku v tem mesecu 586 oseb in sicer v Luksen-burg 200, v Belgijo 178, v Franci jo 157, na Holandsko 26, in v Svico 25. Od 1. januarja do konca junija se je izselilo v druge evropske države 4813 oseb. — Iz Tržiča. Vpisovanje v deško in de-kliško meščansko solo bo v nedeljo, 1. in v ponedeljek 2. septembra od 8. do 12. v ravnateljevi pisarni. Ponavljalni tu zasebni izpitj se vrše v ponedeljek 26. avgusta pa razporedu. na oglasni deski. Priglašeni kandidati naj se javijo ta dan ob pol 8. v ravnatel'evi pisarni. — Amnestija v novosadskih zaporih. Na podlagi kraljeve amnestije je bilo v petek iz novosadskih zaporov Izpuščenih 13 kaznjencev, ki so radostnih obrazov zapuščali celice. — Nevarno navdušea kibic Včeraj se je v Zagrebu odigrala prvenstvena tekma cned tamošnjo Ilirijo in Sokolom, ki je bila odločilne važnosti za naslov prvaka druge-ga razreda. Ko je Ilirija pri stanju 2:1 izravnala, je pregoreči kibic Martin Štampar pograbi! steklenico jogurta in io vrgel med gledalce. Steklenica priletela Franju Pavi-Šiču na glavo in ga težko ranila. Prepeljall so ga v bolnico, dočim je moral razgreti kibic v zapor. — Poskusen samomor TSletne Slovenke v Zagrebu. V svojem stanovanju na Ilici 84 se ie skušala včeraj zastrupiti 78Ietna starka Cecilija Pavič iz Rajhenburga v Sloveniji. V noči od sobote na nedeljo je pila octovo kislino. Vso noč se je starka zvijala v strahovitih mukan, toda nihče je ni čul. Sele zjutraj so sosedje čuli njeno stokanje, nakar so obvestili rešilno postajo. Starko so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. V smrt io ie Dognala ne-rzmerna beda. Bila je sama na svetu, pre-puščena sebi in usodi na milost in nemilost. — Zopet žrtev kopanja Dri Zagrebu. Včeraj je v Savi pri Zagrebu utonil neki cnladertič, čigar identitete dosedai še nišo mogli uKotoviti Kopalci so sicer videli mladeniča boriti se z valovi, vendar mu ni mogel ninče na pomoč, ker je takoj izgi-nil v vodi in ker ie Sava na kraiu nesreče relo deroča. — Nesreća na Dunavu. V sobeto se je na Dunavu pri Nnvem Sadu prevrnil čoln s šestimi osebami. V čolnu so bile samo Ženske in otroci, od katerih ni nihčc znal plavati. Nevarnost ie bila velika, vendar se je obema čolnarjema, ki sta čoln upravljala, posrećilo vse ljudi resiti iz vode. — Vremc. Včeraj je bilo lepo v vsej državi. Lepo in solnćno vreme ie bilo v Ljubljani, dočim je bilo v Mariboru delo-ma oblačno, istotako tuđi v Skoplju. Naj-večja vročina je bila včeraj v Splitu in v Skoplju, in sicer 35 stopinj v senci, dočim smo jo imeli v Ljubljani 30 stopinj. V Mariboru so beležili 27, v Zagrebu in Beogradu pa 33 stopinj vročine. Barometer je kizal v Ljubljani 760.4 mm. Vremenska na-poved zt jutri se glasi: Lepo in vroče. — V zbirki zakonov« je izsel 30. snopić, ki prinaša poleg manjših zakonov tuđi: Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave. Zakon o notranji upravi. Zakon o j poslovnem redu pri državnem svetu in ' upravnih sodiščih in Zakon o osebnih ime-nih. Knjiga, ki obsega 152 strani, velja s postnino vred Din 29. Naroča se v Knji-garni Tiskovne zadruge v Ljubljani. — Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »FfcANZ JOSEFOVE« srenčice. — Pred-stojniki univerzitetnih Ženskih klinik so-glasno hvalijo pristno »Franz Joselovo« vodo, ker se lahko použije in se milo od-pirajoči učinek zanesljlvo pokaže v krat-kem času brez neprijetnih stranskih poja-vov. Dobi se v seh lekarnah, drogerija.! in špecerijskih trgovinah. t-L I? I inbliane —IJ Smrtna kosa. V sobo to je umri višji rač. svetnik v p. g. Janko M'adiČ, brat kapetana bojnega broda v o. Adolfa Mladica, višjega sodnega svetnika Antona Mladica, strok. učiteljice Marije Mladič in tast obč. svetnika g. Ivana Tavčarja. Pokojnik je bil splošno spoStovana oseb-nost. Pokojnik zapušča soprojjo, hčerko Špelco por. Tavčar in sina art. Doročnika Frana. Pogreb bo jutri v torek ob 5 po-poldne s Hrvatskega trga št. 7. Bodi mu ohranje-n blag spomin. težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalie! —li Obfastnl odbor Udruženja jug. narodnih Železničariev In brodarjev, Llub-Uana, se je preselil iz dosedaniih prosto-rov v TI nadstropje Delavske zbornice. Vhod iz Miklošičeve ceste. TI. vrata (po-leg Čitalnice) IT nađstrop'e. desno. —IJ Neoblčajni svetovn| potnlk. Danes je obiskal naše uredništvo dr. iur. Teodor Gonda, madžarskega pokolenia. ki fe 1. 1925 odšei na potovanje do Orijentu v svrho zbiranja ilustriranih kolekcii raznih držav Doslei je prepotoval Bolgarsko. Turčijo, Sirijo. Palestino. rZgipt, Kipar, Rodos drško del naše države in končno prišei v Slovenijo. kjer namerava ostati mesec dni v svrho zbiranja podatkov raznih naSih kulturnih ustanov in znamenitej-ših oseb. Spoznat; noče pred vse-n kraje in ljudi in ie zbra] doslei že 7 debelih knjig, ki vsebuieio podpise in fotogr?fiie raznih osebnosti. pred vsem oravnikov, ker ie zbirateli paČ sam pravnik, nadalje iz gospodarskeea sveta, časopisia, politike itd. Sploh zbira vse. kar se tiče kul-turnega in iavneg:a ?ivUenia pokrajine Do I. 1935 namerava dokončati svoie potovanje. nakar bo objavil svoie zbirke. Vsekakor ?e njegovo podietie resnega zna-~ajn. Vi 7Hsluži vsako podnoro. —lj Amnestija na deželnem in okrainem sodišču. Podatki za izvedbo zadnje amnestije se tako pri okrainem. kakor tuđi pri deželnem sodišču sele zbirafo. Kakor za-trjujejo. bo pri okrajnem sodišču amnestiranih več sto oseb. ki so bile obtožene raznih prestopkov —IJ Dva Junaka noža. V ljubljansko bolnico so včeraj in danes preoeljali dve žrtvi junakov noža. Na praznik ie zvečer se domov vračajočesa Josipa čimžaria iz Nasov? pri Kamniku napadel z nožem neki Maks Sodnik in ga suni! v desna prsa. Čirnžar je težko poškodnvan in ie njegovo stanje zelo kritično. — Ko se ie davi de-lavec Ivan Tvanovič. stanujoč v baraki na Kette Murnovi cesti, vrnil domov. ga je neki sostanovalec sunil ?. nožem v glavo. V bolnici so Tvanoviča obvezali, na kar ie zavod zapustil. Oba iunaka noža bosta imela opraV'ka z oblastmi —Tj Bedna družina. Oče ie bolan, že poldrugo leto nesrosoben za vsako delo. zadnje rresece biva v zdravilišču na GoU niku. V bedni podstrešn; sobi v Vodmatu pa trpi naivečie pomanjkanje niegova družina: mati s netimi otrnki. Vsi so bolehni. nobeden se še ne more sam Dreživljati. PaČ. naistarejša hčerka pravi, da bi z vsemi svoii-ni močrn? priiela za delo. a kaj hoče sirota, ko ie šibka rekonvale-scentka in bi ji bila edino dobrodošla Ie kakšna zares lažja služba Mnosro je bede na svetu, mnogo pa tud? še hogatiVi ali vsaj takih. ki si tuintam lahko nrihraniio kak boliši grižlia.i. Al: bo kdo izmed njih voljan vsaj malo pomagati tei zares revni družini? Brez podpore so. brez vsega. Ali nat gredo Živi v grob? Storil bo zares človekoljuben čin. kdor se Dnbrisra vsaj z malo podporo za to družino Nien naslov je v nišem uredništvu. —lj UmrlJJvost v Ljubljani. Do 18. av-gusta je v Ljubljani letos umrlo 870 ljudi. Prve mesece je bila umrljivost zelo velika, sedai po leti v vročih dnevih pa je število umrlih začelo nazadovati. h Celja —e VčeraJSnJa nedelJa v Celju. Dasi je prekrasno vreme zvabilo iz Celia zelo veliko turistov in prijateljev proste narave, je imela tuđi Savinja ogromno število svojih častilcev v svojih osvežuiočih valovih. Posebno veselo in zabavno razpoloženie pa ie ustvaril promenadni koncert v mest-nem parku poleg damskega kopališča, ki je zakival pestrobarvni živžav na obeh bregovih in v vodi dopoldne in popoldne. Za take koncerte ie občinstvo agilnemu celjskemu olepševanemu drušnu res iz vsega srca hvaležni. Le škoda, da so ti koncerti precej redki. Popoldne se je vršila na DeČkovem trgu ob števimi udelež-bi prva tombola Zveze jugoslovanskih že-lezničarjev, podružnice Celje, ki je bila namenjena v prid bolnih in onemoglih čla-nov. število dobitkov je bilo izredno veliko in tuđi zlede vrednosti in lepote dobitkov ni bilo nikakih pritožb. Svoie obi-skovalce sta imela tuđi Amski vrh in Stiri grad, kjer niktkor ni manjkalo smeha in dobre volje. —• Hm«l]arska »borza dela« na cai)-»kem kolodvor«. 2e par dni prihajajo v Celje od vseh strani velike mnofice ameli-skih obiralcev, med katerimi imaio ogromno večino ženske vseh starosti. Z belo po- kritimi canjami se drenjajo iz ljubljanskih in mariborskih vlakov na prostorni peron tukaišnjesa kolodvora in prestopajo po veliki večini v savinjski vlak. ki jih po-tem razvozi na hmeljišča širom Savinjske deline. Nekaj jih pa poberejo in agažirajo celjski okoliški hmeljarji ter iih odpeljejo z lojterskimi vozovi v svoje rnmeljnike. V zadnjih treh dnevih ie bilo opažati vse-vprek občutno pomanjkanje obiralcev in so se nekateri hmeljarji zanie dobesedno pulili. Vandar pa upajo, da bo dotok obiralcev, oziroma obiralk te dni narastel in da bo potreba delovnih moči v celoti krita —e Dedščina cirkusa »Columbije<. Policiji je prijavil Josip B., da mu je osta! dolžan ravnatelj cirusa »Columbiie«. ki ie gostoval pred dnevi v Celju, za njegovo igranje v cirkuškem orkestru \H0 Din Isto se je zgodilo še dvema tukaišnjima glasbenima umetnikoma iz Gaberja. Cirkus je romal iz Celja v Trbovl e in zda* bv p^w težko dobiti od ravnatelja omeniene pare. —e Dve kolesarski tatvlnl. Slikarske-mu pomočnku Stanku lioiohariu je ukra-del neznan ^kolesar« v petek popoldne z domačega dvortšča »Za kresijo« \S*) Din vredno kolo. Posestn'ku Josipu Oplotniku pa je ukradel neznan priiatelj kolesarskega Športa 1750 Din vredno kolo iz veže sre-Nkega poglavarstva v času, ko se ie Oplet-nik po opravkih mudil v nekem uradu. O tatovih doslei se ni nobeneza sledu. —c Izgubljeno. Perica Ana Požun, sta-aujoča na Cankarjevi cesti . je izgubila pred dnevi med potjo od Savinie do doma 1 25lT>in vredno vrv za sušenje oerila. — Posestnik in čevljar Ant. KadenSek z Doi-?e gore. občina Ponikva. ie izgubi] na ce!j-skem kolodvoru svojo usnjato listnico. v kateri je ime! ražen 50 Din gotovine tuđi več važnin dokumentov. Otvoritev planinske koče na Mirni gori Po večletnih težkočah so včeraj otvorili v Beli krajini nov lep planinski dom Dolgo pred otvoritvijo planinske koče Crnonieljske podružnice SPD so ča^-opi^i opozarjali aa kraeote tega novega razgle<1-nika, ki nudi prijateljem prirode čudovit razgled po vsej širni Beli Krajini, aa raz eeŽDO hrvatsko ravan in na očake naših Kamniskih planin Zato ni čudno, če je včerajšnji otvoritvi prisostvovalo tako lepo Itevilo naših turistov, ki so prihiteli iz vse Slovenije po do bro markiranih poteh iz Semiča. Črnomlia in Koprivnika. da si ogledajo nov. res idilični planinski dom. Koca, postavljena 1048 m nad morsko mladino, je oku?no grajena iz klesanega kamou. ima lepe. svetle in prostorne sobe in Dri jazeo balkonček Po Čudovitem naključju ?em na potu spozna! prvega graditelja te koče, ueiteljj Ivana Zagažna, ki me je o postanku doma n, zr*sl©dovan po dri. pravdni^tvu zaradi na-miSljene goljufije in končno so »e zaneisli očitki proti meni tuđi v čatopisih. PosU-li-ea tega je bila, da so me nekateri upn:ki zaceli #odnij«ko itterjevati. Ker iern hil te-daja lastnik parcele, co mi zasegli \€*) premičnino in nepremifcnino. Poleg te^a mi je bila zaseženaa plača na okroglo 35.000 Din. Ostal sem torej brez vsega, poleg te-ga «em bil ie premeKen, tako da nisem mo-gel i meti več vpliva na potek nadaljnjih del. AH bi ae mf\% priti tedaj 4« pmn*M*v% iu dela Madaljevati? Imel sem endeten dopust za tast ran je dolgov in dovrStev planinske koče. Po svoji najboljši moči 6em se trudil, da v tem letu dovrtim delo. Vpeljal «em oMirno n»-biralno akcijo in ustanovil v Ljubljani be-lokranjski narodni odbor, v katerem ao bi- le najodlionejse osebnosti v^eh ^trank in stanov. Med ajinu dvoma dama ga i-ranja Tavčarjeva, pokojni g dr. Gregor Zerjnv, pe»nik Oton Zupančif. jiredsednik Slov. \*ih-tiintsk^ga društva dr. Tominšek. dr \iku Zupančič s eoprogro. prof. Šaša Santel s so-prego, dvorni svetnik Suklje, ing. baklje itd itd. Vsa ta m dru^a imena pricajo, -ia bi «e s;iniran)e planinskega doma lahko izvršilo v uajkrajšem času Vendar so moji aasprot-niki preprecili tuđi to. vrgli seme aezaupa-nja v celotoo akcijo Meii tem mi ie bil dopust ukinjen in moral s^m na^topiti svoje urvo službeno mesto na Sveti gori nad Liti jo. On.enili »te »odno postupanje Ali bi mi o tem lahko kaj povedali? Drevno pravdništvo v Novem ni^stu je triki j ustavilo »odno postopanje pi*->M meni, ko je uvidelo da mi nihče ne more dokazati nobenega nepostenega dela Na poila-gi blagajntške knjige, katero ^em škrhno vodu. seiu dokazal. da sem vse prejemke vsakt- akcije ohrnil v korist domu., di *«?m sam večkrat iz svojega moral marsikak račun poravnati, kje i^le da bi «i prilastil ko.1.] uaineaieni denar Kot rečeno: moj? pošteno deio je drž. pravdni>tvo i>riznalo «* teci c'a je v.-»l;r kazen>ko po»t«vaiii«j »* pram meoi ukinilo Pole« te<;a lanjnfik< «ič' in jih pozval da poravnalo šk">d»>, prodan se bo kemčno do mirne poravnave. Ker sem uvidel, da trenutno u i izh »da. s^m se umaknil in pr-.^rrl »ežo breinen na-tančoeiSri zgodovino nameravam pa opisati v brošuri, ki bo natančno prikazala vsa dela za zgraditev koce To je zgodba prvega graditelja g. učite* lja Zagažna. V koliko »o njegove tožbe in obtožbe uprevičene — ne vem. Povedal sem le to, kar sem zvedel od njega. Danes stoji lep planinski dom dograj<°n in v pono* je lahko lastnifi — podružnici SPD. Pričkanja posameznikov pa gotovo oe bodo motila turistov, naeprotno, najbolj razvajeni planinec »e bo gotovo razvnel ob prirodnih krasotah te čudovite pokrajine Mož s 15 imeni Poročah smo te dni, da je policija v Vc-likem Bećkereku tretirala nekega pustolov-ca, ki je imel pri sebi 15 legitimacij, glasečih se na različra imena. Mož je zatrjeval, da se piše Samuel Reiss. Policija mu ni verje-la in njene domneve so se izkazale kot upravičene. Te dni se ie namreč na policiji javila neka ženska z otrokom, ki je dejala. da je domnevni Reiss, o čigar aretaciji je čitala v listih, naibrže identlčen z njenim možen Emerikom Kissom, s katerim je ži-vela v divjem zakonu in $ katerim ima tuđi otroka. Ko so jo odpeljali v zapore, je takoj spoznala svojega »moia«, vendar se je delal Kiss nevednega. Morda bi se mu po-srečilo izmarati se, ako ne bi otrok s krikom »oče, oče* skočil k njemu in ga objel. Emerik Kiss je kljub temu se vedno zatrjeval, da se piše Reiss in je trdil, da se je svoji ženi samo nalagal, da se piSe Kiss. Policija sumi, da ima lopov, ki je tuđi že hotel iz zaporov nobesniti, težke grehe na vesti in da se zato skriva pod tujim imenom. Kako odstranimo pege? Pcge so neprijetna zadeva. Pozim! r.h *icer ne opaz *i o. zato pa sa po-rtilad' in poleti, ko pnćnr solnee inten-zivntje r>rir>e\ati Noli in često ćelo i.erJMttrK) v 4nc Ptzz raletimo fK> vseir; telesu. naH*oeostci» Da na ob*a-zli ho^u licih. čelu rokah. prsih 'n ria hrbtu. Na.ir.re se r>ece r>ojavilo r»ri pla vetaskah. dasi tuđi pri Jrnolaskati n4-so ziema. Pr osebah svetle. prozome r-r\t\ se boli rx)2oste in i:itenziv-nej?-3. Naravno, da pege v estetičnem po-2iedu zelo motiio in kvari>o polt. Naj bo ženska — nežni srvol se čuti namreč nafbolj prizadetejra — Je tako mikav-na prikupna. nesre so v&ndar neprijet-na zadeva, k: zelo mot jo. Res te sicer. da v starosti nesre običa.rno iz^inejo, toda to ie <;laha tolažba. Pege. W so nekako izločanje ternnih barvrnih snovi, pigmenta, so za mars'katereza gospoda, še bolj pa za ženske nepriietna zadeva in vsako poletje, ko so pege zopet pojjostei'še. se vs.akdo nehot« 7rx>tt vprašuje, kako ih odpraviti? Moderna kozmetika in znanost sta se doslei že mn-o^o trudili z odpravo pea:, k] r>a se iima v rx>lni meri ni r>osrečila. Pred pesrami so se liudje včasih sku-šali varovati z rdečrni ali rujavimi ^olnčniki, temnorumenimi t>aK5olafli, šTokokrajnimi klobuki itd. Pri današ-nii mod ie seveda vse to nemogoče! Kdor se torej hoče izngniti pejfain, se mora umikati solneu. Sotncu, ki je vir zdravia in sreče! Razna kozmetrična sredstva, ki so jih do sedaj uporablj-e-vali, nišo posebno učnkovala. Pos-lcu-§ali so z srobovcem (Bimstein), belje-nvem pol ti, ko-mi>l!ciraTiim Vbriz2:ava-njem. raznimi preparati, ki so ve£:mo-ma vsehovali živo srebro, vo-dami. ki so bile preparirane z boraksom, z li-mon;nim sokom, z luščenjem kože itid, Na.imoderneiše, najerfiostavn-ejšc, najbolj praktčno in higijensko sredstvo. k>i se dandanes že z velikim uspehom uporablia, pa je obsevanje z ultravioletnim! žarki, s takozvanim všinskim solncem. Vpliv Žarkov kre-menčeve svetilis-ke je naravnost feno-menale-n. Z intenzivnim obsevan-jem s kremenčevo svetiljiio, ki >o lahko zdravTiik individualno vsak hi-p prila-srodi. se ^hko doseže \Teckraitno zapo-redno lu^čenie kože, s čemur se vrhnje kožne plasti. ki so močno pigmen-tirane. popolnoma odstratri(>o. Na ta nači.n ie mogoče pege za vedno odstraniti in vsatodo se bo lahko brez-skrbn-o izpostavljal blagodemim solnč-nim žarkom. Komur ni lfubo luščerrje kože. se hh-ko posluži druuega načina. S pega-rrti posuta mesta ve treba intenzivno, vendar pa tenko mazat: s kremo, ka-tere glavna podla ga ie takozvani euce-rin. obenem pa ie treba tuđi obsevati z umetndm solncem. Po obsevan>u je treba obra^ ali prizadeto mesto zopet namazati s kremo. Tako >e treba po-stopati naiman.i teden dni. Rezultat ie iepa enakomerna bronasta trajna pigmenlacja kože, ki popoboma za-krije pege. Na ta način se koža ne lu-§či in ostane volina ter mehka kakor baržun. Prevelfta vnema. Stavbnik je nadzorovaj za:radl>o in zalotil delavca z rokam: v žepn, kaKo ;e druge opazoval pri delu. Razjarjen za ye nahrulil: — Takih Hudi, kakor %te vi ne nw-rem rabiti. Tu imate svojo tedensko mezdo. pa r>o.idite k vragu! Delavec >e bil pres^rteče-n, notemi pa ie sprejei denar in odšel. Stavt>en% ie nato ves iezen poisikal nolirja. da b" še tega ozmerjal, ker ne paz; na de-lavce. — Gosnod, mu je dejal poHr, saj oni ni bil pri nis zatMDsIen. prišei je samo vr>raSat. če imamo kat dela zanj. Iz muzeja, Sltrga: Ta mumija je ravno 3000 let !n 23 dni stara. Tujec: Kako r>a morete v«d«ti to tako točno? Shi-ga: Veste, jaz sem vstoDci tu \ slu*bo pred 23 đn-evi in takrat ie bila stara 3000 let. Pri urarju — Ura, ki srte mi >o prodiH, ni ni£ vredna. Po treh mesecih žc n« zrt več. Tn ste rekli, da jamčite, da bo Sla e moje življenje. — Veste, takrat ste se mi zdeli ta-ko bolni. Na oteti. Dunes st« krasna, gospodična, 1m»-kor dvajsetletoa vrtnica. RADION pere sam! ,/To je zategadeij", povdarja gospa Mica, „ker je ofročje perilo slabo oprano. Od zapranega pc-rila dobi ubogi ofročiček srbečc izpuš-čajc. Vporabljaj samo RADION in ne bo se ti več kaj takega pripetilo Otročje perilo pere in razkuiuje obenem, le Schichtov RADION Stran 4 »SCOVENSKI NAROD*, dne 19. avgusta 1929. tpv I *< / tAugust Jšlanche: ^* SVa valovih strasti Jloman — Dvojno pravico imam zahtevatl, da me poslušate in ubogate, — je na-daljeval pohabljenec. — Nisem samo invalid, ki je žrtvoval obe nogi za svo-bodo. marveč sem tuđi oče tistega. ki ga hoćete osvobod. ti. Sem oče Arman-da Cambona. Armand ie moj edini sin. on je edino, kar me še veže na življe-nie. Toda raie bi 2a videl umreti v ječi, nego da bi moral gledati, kako si je ljudstvo uma žalo roke s krvjo ireobo-roženega uietnika. In če bi bi ArcnaiTd med nami. sem -trdno prepričan, da bi se strinjal s svojim očetom. Vsi so povesili oči in molčali. Z ljudstvom se da vedno govorit:, samo na pravo struno je treba zabren-kati. Monsieur, — je dejal invalid ujete-mu častniku. — prosti ste in takoj se laftko vrnete k svojim vojakom. Mor-da ste mislili, da je ljudsko krvoločna zver in da so mu vsa plemenita čusjtva tu ja. Zdaj v/di'te, da ni tako. Vašega ujetni-štva je konec. Vrnite se k svojim vojakom in prevzemite povelj-stvo, fca.iti stražiti morate svoje ujet-nilce. da vam ne pobegnejo ali da jift ljudstvo ne osvobodi. Zar>omn.te si ^ da jih vam iztrgamo ali pa pademo do zadniega. — Da, da! — so zaklicali vsi*in za-čeli objema'ti invalida tako navduseno, da je malo manjkalo, da ga nišo za-du'šili. — Vzemite svoi pas nazai, — je dejal Alphonse dela\^cu. ki mu ga je bil posodil. — Pozab.I sem, da ima delavec x>as samo zato. da si preteg-ne z njim prazen in lačen želodec. — Recite vojakom, naj vam odpro vrata in stopite na dvorišce. — je dejal invalid uietniku. — Nihče se vas ne srne doiakniti. dokler se ne zapro za vam; vrata. Čim Pa stopite na dvorišce, ste zopet naš sovražnik. Osvobojeni Častnik je stisnil invalidu roko in odšel na dvorišce k straži. Vrata so se zaprla za njim. čim je pa stal na dvorišeu, se je obrni'l k vratom :n zaklical: — Pravkar sem gleda! smrti v oči, zdaj sem pa svoboden. Toda Česar bi malo prej ne bil stori! za vse na svetu, storim zdai prostovoljno. Izro-čim vam ujetnika. ki ga zahtevate. ker nočem biti vaš dolžnik. Ves trz ie spreiel to velikodušnost z viharn;m odobravanjem in tuđi vo-jaki so navdušeno pritnevali. — Bravo! Bravo! Živela vojska! — so kričali od vseh strani. Armandov oče se je naslonil na vrata in rados't mu je odsevala iz oči. Na časrnikovo povelje so privedli ;z kleti na dvorišče ujetega Armanda Cambona, katerega so spreieli revo-Iucijonani z nepopisnim navdušeniem. Naš junak je bil zelo bled. Na barikadi ie bil težko ranjen in izgubM je mnogo krvi. Glavo je imel obvezane Njegov T>rvi pogled je veljal ocetu n Armand je razprostrl roke, da bi ga objel, pa ni mogel do rtjega, kajti med njima so bila železna vrata. — Armand, Armand, slnko moj, dete moje! — je vzkliknil oče in po iju -bil iztegnjeno sinovo roko. — Si ra-nien. te hudo boli, smko dragi? — To je malenkost, — ie odgovori] Armand. — S puskmim kopitom sem jo dobil po glavi, nezavesten sem se zgrudil na barikado. Ko sem se zave-del. sem bil s tovarili v Jeci... —Požuri se! — ga je prekiml oče. — Svoboden si. dožut: se, Ie urno k nam! — Svoboden? — je vprašal Armand in se začuđeno ozrl po dvorišču. kjer so stali vojakl z nasajenimi bajoneti. — Da. monsieur. svobodni ste. — je -pritrdil nedavno osvobojeni Častnik. — Pojdite in zahvalite se očetu, temu poštenjaku, kajti njemu se morate zahvaliti za svobođo. — Pod kakšnimi pogoii so me iz-pustili? — je vprašal Armand, ki mu ni šio v srlavo. da ni veČ ujetnik. —Brez vsak;ri pogojev, o pogojih ni govora. Samo požuri se! — mu je rrigovarjal oče. — Brez vsakih pogojev, ha! — je vzkliknil Armand in hite! ves srečen k vratom, ki so se odprla pred njim na stežai. Na trgu zbrane množice se je zno-va polastilo nepopisno navdušenje in nebroi rok se je iztegn;!o Droti njemu, da ga obiameio. — Toda, toda. ka i bo pa z mojimi nesrečnimi tovariši? — je vprašal Armand in se ustavil. — Ti ne spada jo k stvari in zato ostaneio tu. — je odgovoril častnik. — Tu ostanejo, pravite? — je vnraša! naš junak in stopil korak na-zaj. — Da! — In jaz naj bi zapustil svoje tovarile! — ie vzkliknil junak barikade. — Jaz naj bi zapustil junaškega Laborda in vse druge vrle tovariše po orožju, ki trpe boli nego jaz! Jaz. ki sem edini še toliko Dr. močeh. da jim lahko stre-žem, naj bi jih srnhoperno in podlo prepustil njihovi usod;! Za koga me pa irnare? Kai mislite, da pod de'.av-sko bluzo ne more utrpati plemenito m zvesto srce? Kaj ste pozab li. da tuđi delavec ve. kaj je čast in dolž-nost? Kdo s: drzne m sliti, da bi b:l Armand Cambon zmožen take podlosti? Kje ie 2:Iava, v kateri se je porodila ta nizkorna misel? Dajte mi jo, di in poteptam v prahl Armand Cambon na.i bi postal strahopetec in :z-da-jalec svojih tovanšev, s katerimi ga veže skupno orelita kri? Ne, nikoli! Monsieur! — ie nadaljeval in se obr-nil k častnfku. — Bodite tako prijazni !n zapovejte vojakom, naj zapro vra-ia. mene pa daite odvesti nazaj. S tovariši zagledam svobodno solnce ali pa ostanem z niimi v ječi! — Armand, dragi Armand! — je vzkliknil invalid. — Mi osvobodimo tvoje brate, mi položmo žanje glave, če bo treba, samo pridi, pridi! Armand je znova stopil k železnim vratom, kjer je stal njegov oče. priiel je njegovo roko skozi mrežo in jo molče poliubil. Stavbno gibanje Na palači Poštn^ hranilnio*-1 na Aleksandrovi cesti se vršijo Ie se manija zidarska ter ključavniearska. mizarskrj in slikarska dela v visokem pritličju in pri tlf*h. V prit-hčju in vieokem pritljčiu bodo imela okna okusne rešetk«4. ki jih j^ napravil ključav-ničarski mojster Rudolf Gever Xa stopaicab &e vrši kamnoeeško d^lo. Prihodnii tedfn se pritrdijo v nje železne oorajp. V palači ?o pritlični, visokopritlioni lokali ter tri nad-stropja. Pod streho je pa vi?oko podstrešje. Vs** tretje in deloma dru^o nad?tropje je namenjeno sedmim uradniskim družioam postne hranilnicp. Drusi prostori bodo v uradno porabo. Procplje palače bosta krasila dva po tri metre visoka kipa, ki jih do-vršuje kipar Jurkovič. V poaedeljek ju bodo vzdignili in postavili na njiiu me>ti. Jasno je, da bo l^pa Al^k?androva cesta s to palačo dosti pridobila na svoji privlačnosti. __ V GregorČičevi ulici si stavi društvo *>Tr- govski dom: štirinadetropno reprezentančno palačo. Zdaj je v delu prvo nadstropje. Ker je v tleh mehak svet, so morali postaviti temeljno zidovje poldTugi meter debelo že-lezobetonsko plosčo. Lahko si mislimo, da je 650 m3 tega materijala stavbo znatno po-dražilo. Zadaj na dvorišču je v grobem se-zidano visokopritlično enonadstropno po-filopje, v katerem bo trgovska sola. Vsa dela na glavnem in dvorisčnem poelopju bo^1o gotova prihodnje leto. Zidanje vodi m^tni stavbenik Miroslav Zupnn. — Mikličeva sti- nnidstropna hi^a na Ma.-arvkovi c^iti je do maloga dograj^na in p^rabna. Vr?i s^ samo ^^ manjs^ d^lo ni balkonu v prvem nad-ftropju t^r zidar.-ko d*lo pri tl*="h zun vi na e^sti. Steklar pa stavi Jipe v vrata in okna v pritlirju. Gost:lni?ki lokal }e že v r.ibi. Zidarska d^la i* impla v rokah Graibena družba. _ fetrto veliko jpo^lopje. ki -e zida, j*» ogromna stjvbn Vzai^mn*3 zivaroval-nirf na odu MikloMč^ve in >Li?.irykove ce-stp. Ziaj se df»la betonska plošca jad trpt-jim nadstropjpin. a zcradba bo zr.i.-l^ i*» za eno nadstropi^. V tl^h bo prostor z^ tel^-vadnico, za kleti in drvarnice. Zidarski dMa izvršuje stavb^nik Ivan Ogrin, kamDr^?b dela pa Alojzii Vodnik. Vsa dela bMo končana prihodnio pomlad. — Pod Rikovnikom .južno od dolpnjske ž>leznice ras*» hitro iz tal ćela va?. Tu vidiš stiri vrste les^nih bi-rak. Xjih število je večje o«i dn** do dn*3. Zdaj jih je približno __ .W Kako pa jih hi- tijo staviti! Te?arji in mizarji gradijo tu-kajžnje hi?A na i jp p^t^k ali ?vetpk. Hise stojijo na 40 do 50 cm visoki betonski po<1-lagi. Lesene stpne se obijajo s trsjem ter ompčpjo z malto, pa >r> viđati kakor zidana. Takih. bolj imenitnih hiš ie ž> sp*t. \' no-tranjo?t nano>ijo le^a in grušča. ni kar priđe lp?pn pod- V to no\o va? j<* nap^ljan vodovod in električna rizsvPtliava. K vsaki hi-si spada tuđi malo vrta zadaj za etavbo, ki je krita z oppko. V to nasplbino je proiekti-ran rp?ha in drevor^d. Cp?ti br> držilj skn^i vas, da bosta na vsaki strani cpMe px> dve vrsti hiš. Tako si danes l.rjdje p°magaio zaradi pomanjkanja cen^nih siinovani. — Ni zapadni ?trani Dunajskp ceste onkraj Stadiona je napravljen betonski tpmplj za visc-kopritliono enonad?tropno ht=o M. in E. POTENJE ROK, NOG itd. zanesljivo odstrani »SUDOR«-mast lekarne »Pri orlu«. Celfe. OTRO^Ki NOGAVICE 'ilGOM K ■L J u č Nafboltše, najtrainetše, zato 13 najcenejše! hrumbhcltzj Pnhojnji telea boto poHiih i^i^/rb^trnskr. pio^čo. na fo pj pnd^ oi'n-je iz zi-iane f'p*=>kf. \o*lo imajo iz m^tn«*-ga voi*"voia in jp i?* \ r35i pri ^raibi k^* je v tleh grušc in grJBOC. to tuđi kiMna j eitanovjuje o pniVli «1«*-Ijvci zadiijo šr^lo k^f.jti >%^t za lenit liuo zidovje vi*okopritltcn^ Pirove hi?^. \ njrj bo klptno, v u»okoprjtlično in poi^tr^iiG ?>ta-nrvanje. Ker je mjterijal za temelj pri i«v-kah in orrekj na vožena, bo Pir.i**\j hi Si kmalu p>J streho in porabna. Zidari.'\j <1^U j»^ pr^vzpl stavbenik r>3ny**l Bitt^lino Ob tt=>h dveh hisah je projektirana ulici, ki poi-dp kakor Mariborska uli« a, vzp-T^doo z Du-najfrku c^*to. Svet za to, >^ n^ z i»t*nf>ra označeno novo uli<"\ bodo vzdignili ia eo m^ter, dj bo v isti viMni kakor Dun^l«Ua oe*ta. Obp h\>i r*o>ti toliko oddaljeni o4 promptup Dunuskp cp^tp, da jima n^ b^ treba zapirati okni in vrata zaradi aailei-npga cestnpga prahu. — V Mariborski uli« i >učejo dela vri krampp in lopata zj h#i©n*Wi temelj visAkopritlični Farnikovi hi?t, v kateri bo tuđi kletno -tan^vanje, ker jp v tleh suh gruščast svpf. Ziiar>ka. tp>ar.ikd, rai-z^rska in vsa dru^n d*>!i morijo biti gotova to jesen in bo hi.ia p<>r ihti t. Zidarska deli je prevzel stavbenik Jo*ip Mi>.-on. V K^baridski ulici stivijo te dm o»«tre>i«»i na visokopritlicno, enonadstropo« Rijnarje-vo hi^-o. Pod to strpho bo klptn-*, >pri- tlično in s.tanov3n,|p v prvem : t»|u. Prihodnii tpdpn se bo pričelo i ometava-vanjem zidu in z vzidavanj^m okpn^kih ok-virov m p^dbojev, na kar bodo izvršili *vo-jp d^lo -e mizirji, pevar^i in slikjrji. V hi-?>i je vod vod in eipktrična napeljava. Tuii tu je v tleh gramo^ io gru^č. ^tavbna d^la izvr^uje zidarski mojster Angelo Battelino. — V hi£i (M. 6) na Rimski op>ti ** pTMe\t-vajo kletni in pnthčni prostori n^kdaj Li-nin?erjeve zdaj Vidmarjeve hiše. Pekovftki mojfcter K. Vidmar preur^j.i rečene prostor« za svojo obrt, kf» se vseli v hifco. — V Kot-n i kov i hisi (st. 6) na Valvazorj- j sp prpurejajo >ob^ v prvpm na4-.:; , rJ .^ sedanjih dveh $ti<.i<->\ »nj bodo napravili tri. — V tehniski visoki soli so izbo!j?.ali hodnike in pod v frobah. Betonske hodnike *o nadomestili s ksilolitom, d*»ske v s^b.ih pa s parketi. — V Jeranovi uliri je • ometana in pobeljena pritlična Kos » hisa. — Na Valvazorjpvem trgu re< i spnski ulici se preurpj.i portal pri hi>i it. ih. R izširili sn g% tako, <} j avtomobili Ishk« >kozenj vozijo. T.u<1i v notranjo*ti ie hiie so se izvršile večjp prpzidave in a-ltpt.arijp. Zdaj se popravlja in h^li stransko prooelj« (v Salendrovi uliri). Ob^ tp d\^ hiM (M. 15. in 17) je kupil od j»r°fa Auprsp^r^a obUM-ni odbor. Vsaka beseda »O par. Plaća »c lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamkot — Na vprašanja brcz znamke ne ___j odgovaHama. - Najmanjši ogfos Dii» 5*—»» ^mm^ Vilo 2 gospodarski>m poslop-jem, a.\^o-Sjaraižo, četrt uxe oddalg-eno od pošte, prodam. Dopise na upravo »SIov. Naroda« pod »Vilai računski svet ni k v p. danrs, dne 17. avgusti 1929 ob 10. uri ive« čer nenadorna zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnik* se bo \-rsil v torek dne 30. avgusfa 1929 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti. Hrvatski trg St. 7 na evangelsko pokopahšče. V Ljubljani, dne 18. avgusta 1^2*5. Ana Mladić, soproga; Spelca Ta\xar, roj. Mladić, hči; Francelj Mladić, artilj. podporučnik, sin; Adolf Mladić, kape; tan bojnega broda v p., brat; Anton Mladić, višji sodni svetnik, brtt; Marija Mladić, strokovna učiteljica, se* stra; Milica Mladić, sinaha; Ivan Tav-čar, občinski svetnik, referent Delav* ske zbornice, zet. ■^^f ^^^1»»^^^^^^^—^p^|^^^^^^^M^—^^a= i» 111 1 »'ii m\ m i ^^»=^-w - ... —i ■ ——■ —-~-------- OnHe: Jotfe> Z^tmOi. — Za »Naro*» dika«*: Fraa JcMffek. — Za «nro ta tmenttrt dd lisU: Otoa CkristoL - Val v Ljubljani.