263. številka, Ljubljana, petek 18. novembra. XIV. iHo« 1881,
SLOVENSKI NAROD.
Iz Vaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poAti prejeman za a \ u 11o •!» nrkU k de/.de ,n eeld lrt<> \>'< gh, t* pol lotu 8 rita četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja ■» dom za celo leto 18 gld., /a četrt leta #ld. SO kr.. za m inesee 1 ffMK in kr. 2« i ■ na dom se računa 10 ki. za me.sec, 3() kr. za četrt leta. — Za tuje d e *. e 1 e toliko već, kolikor boltbina iznaša. - Za gospode učitelje na ljudskih šolah in «m dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta l2 gld. 50 ki., po posti prejemati za četrt leta ijold. — Za o 7. n a n i 1 a se plačuje od četiriBtopiie petit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj 8e izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmatiovel hiši „gledaliSka stolba". Oprav niitTO, na katero  naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, j»i v .Narodnej  tiskarni" v Koimanovej liiil.
--      ■_- ----c--~.---- ■ .„__,____.........
Ganimo se!
ni.
Daljša rana na našem narodnem telesu je pomanjkanje delavnosti; in to, kar smo v prvem članku očitali izobraženim domoljubom, velja v veliko večjej meri Se o našem prostem narodu. Priznati moramo, da sicer lenoba in nedelavnost nijsta splošnji lastnosti našega kmeta, temveč, da se pri njem opazujeta le pod posebnimi okoliščinami. Naš narod je od pamtiveka poljedelsk narod in obdelovanje zemlje mu je Se pred nedavnim časom do-našalo toliko, da je lahko brezkrbno živel in z dohodki svojimi pokritul tudi vse tekoče potrebe. A razmere so se za poljedelca v raz-merno kratkem času obrnile na slabše; razen pomnožitve prebivalstva nastopila je tudi po-množitev davkov ter prišle so slabe letine. Dohodki obdelovanja zemlje postali so vsled tega nedostatni za pokritje vseh potreb.
Naravno je, da bi se bili dohodki našemu kmetu lahko po drugem potu pomnožili; treba mu je bilo obilo svojo družino odgojiti tako, da bi bila sposobna za rama rokodelstva, za katera so v našo domovino vedno še najemajo tuji delavci. In tudi kočarji, kateri nijmajo lastnega zemljišča, bili bi se morali poprijemati rokodelstev, za katera imamo pri nas po vsej domovini še premalo domačih močij. A tu se je pokazalo ona napaka, ona slaba lastnost, katera je v velikej meri kriva, da naše kmetijstvo nikakor napredovati ne more. Mej tem, ko ima naš kmet veselje do kmetijstva, ko prav pridno obdeluje svoja zemljišča, manjka mu veselja do vsakega drugega dela.   In tako  vidimo, da po nekaterih
Slavnostni govor
pri svečanosti Štefana Modrinjaka.
Govoril Božidar Kaić v Dravskem Središči na 25. den meseca septembsa 1881. (Dalje).
Gradec je glavno mesto Štajerske vojvodine, in društvo rdečega križa nabilo je na hramne ogle oglase tudi v slovenskem jeziku, pa glej! strgali in zdrli so je Nemci s sten, zoleči, ka je Gradec nemško mesto, in ta do-godba je strašen hrup zegnala celo v mestnej zbornici proti nam Slovencem; dežela, tore tudi Slovenec, plačuje prilični donesek za gra-ško nemško gledališče, da se kuštravegospače nemške ondi kakor pavi čepere, a Slovenec nema nikakšne koristi za svoje petice. Štajerski Nemci nas Slovence zaničujo in Črte, po-smehujo se nam ter nam krate vse tudi naj-
| družinah Se celo po leti posta jej o sinovi in hčere, s katerimi jih je Bog v obilnej meri obdaroval, po vaseh brez dela, ali pa, da se leno raztezajo v senci košatih dreves. In kako potrato delaviih močij časih opasujemo! Po tri osobe so poj, navadi nnvzočne pri oranji, katerih jedna vodi živino, .druga drži plužna ko!a,| tretja pajplug, mej tem ko drugod vse to opravlja po jedna osoba. Kako uspešno bi se tu dve moči za kako drugo delo porabiti dali!
Ako pa je naposled kmet naš primoran vender le lotiti se kakega drugega posla, postaje zamišljen, pride ob dobro voljo in vslod tega tudi začenja svoje delo površno opravljati alifjje celo zanemarjati, tako, da je gospodar naposled primoran odpustiti ga ter si najeti tujega delavca.
To vidimo posebno pri zidarstvu, kjer naši domači zidarji le redkokedaj dobivajo posla, Ker so prepočasni, preokorni in premalo izurjeni, mej tem, ko so zidarji, katere k nam pošilja Italija, marljivi, gibčni in iznadljivi delavci. Poslednje dve lastnosti ne bilo bi tudi našim ljudem težko pridobiti, a ker jim manjka prve, namreč marljivosti, nij mogoče, da bi v svojem rokodelstvu popolnejši postajali. Vsled tega videli smo, da so se pri že-lezničnih stavbah pri nas rabili za boljša dela le Italijani, mej tem, ko so domaČi delavci morali zadovoljni biti z manjšim plačilom in trudnejšim delom. A namestu, da bi bili naši delavci spoznali uzrok temu postopanju ter skušali posnemati tujce v marljivosti in iznajdljivosti, doživeli smo ravno nasprotno pri zidanji šentpetersko-reške železnice, kjer so se naši delavci opijanili zato,  da so  mogli na-
naravnejse pravice, naj tore ostanejo za se, a mi damo jim slobo in hočemo se pridružiti sorodnim bratom Slovencem na Kranjskem; — slavič in jastreb nema ta v is tej kletki prostora. — Naši po krvi in golču bratje Sloveni bivajo onkraj Mure, pravimo jim Prekmurci ali ogrski Sloveni, na broj jih je G5.00O, govore čisto pa krepko sloven ščino, ali magjarska mora preti posisovati jim sok in mozeg slovenskega aovora, posilno jim vrivavlje magjarščino v šole, samo da je po-čikoši in pobečari. Prekmurci so zelena svr-žica slovanske lipe, in spadajo po svojem je ziku, slovstvu k nam Slovencem, k domovini slovenskej. Na K o r o š k e m životari do 130.000 naših sorodnikov Slovencev pod žulečim nemškim jarmom, brez narodnih in politiških pravic, brez slovenskih učilnic, še vladiko so dobili, ki pre ne zna slovenski; koroški Slovenci bo tudi b'valci razkrojene domovine slovenske, in spadajo v naročaj materi Sloveniji. — Goriške Slovence, tržaške našince, sokolske
pasti italijansko delavce, ker so svoj posel Bpretneje opravljali nego oni.
Isto tako je tudi z ostalimi rokodelstvi po Slovenskem, >.ato pa tudi skoro povsod vidimo, da tuje moči izpodrivajo nagega slovenskega rokodelca, kateri je le malokedaj sposoben delati tako mailjivo in vsled tega tako ceno, ter tako vkusno, kakor tujec.
Sic transit gloria mundi.
Tako bi se govorilo lehko o železnem nemškem ttismarku, ki na pragu svoje -a življenja in na vrhunci svoje slave stoječ, strupeno in otožno zre globoko pod se, kjer se unete in prepira po njem združen, a njemu nehvaležen nemški narod.
Kako težko si je pridobiti zaslug za domovino v takej meti, kot, si jih je pridobil lii-mark, in tako hitro, v trenutku je pozabljen lovorjev venec, ki je obsipal ne le njegovo glavo, temveč vsako najmanjšo stopinjo njegove politike. V resnici, vzkliknil bi lehko železni mož: ,,vse je ničevo", ko bi bil rahločuten poet.
Kadar se rode in kadar umirajo velikani, govori pravljica, da se vrle" spremembe v naravi na daleč okrog. Poslednje prerokujemo lehko tudi mi v trenutku, ko zatisne Bismark svoje trudne oči, ali če postane v resnici politično mrtev mož mej štirimi stenami v Har-zinu, kakor poročajo po-lednjo vesti!
In da je poslednje po nnšej misli skoro zagotovljeno, nij čuda. Kdor j*1 opazoval zadnje leto gibanje nemškega naroda v parlamentu ali pri volitvah, videl je, kako se jo boril državni kancelar z vso silo svoje avtoritete in na podlagi svojih neizmernih easlug " naspro-
bratove v kršnej Istri, poprek naše Primorce strupi laški živelj, in sicer dosle s pregledom nespametno postopajoč'1 vlade avstrijske, katera je onod lahonstvo in švabstvo gojila, a slovenstvo dušila, kar se se dnes nij spremenilo. Kranjska na sredini svojih po-sestrini močonic še razmerno najmenje trpi od tujstva. Čvrsti in jaki M 8 d j u in u r C i in kajkavsko narečje govoreči P r e k d r a v c i in Pr eksotlavci tudi spadajo, kar je ličenja* štvo dokazalo, v kolotač naše slovenščine Vse te razkropljene deline. iznemši kajkavske Hrvate, morajo se oklepoti BVOJega naravnega središča, — bele Ljub 1 j a n e — bodoče prestolnice materi Sloveniji. Združeni se obja-čimo in okrepimo, duševni razvoj na narodnem stališči bode lehek, gospodarstveni napredek brz in uprava tonja. — Jeli pa je sjedinjenje razpršenih Slovencev možno pod dvoglavnim orlom avstrijske ceserjevine ? Odgovor temu pritrjuje iz naslednjih uzrokov:
I. Slovenci  živijo v  področji avstrijske
tujočimi elementi! Obdržal se je na vrhunci politično razburjenega morja, le ker je bil Bis-mark; vsak drug bi se bil utopil uže pod težo nasprotujočih se frakcij v parlamentu.
A boriti se s strankarskimi zastopniki je lažje, kot z narodom samim.
Zaradi tega je stal Bismark kakor skala, dokler se je boril le s parlamentom. Terorizi ral ga je vsako leto s klicem, da gre; a potolažil se je zopet vsak pot s kakovo piškavo zaupnico.
Vender zdaj stoji ves narod proti njemu.
Zadnje volitve v Nemčiji so pokazale, da nijma zaupanja niti pri liberalcih niti pri konservativcih. Prvi zahtevajo od njega odločno po njihovih mislih svobodne politike in zboljšanja financijelnih in socijalnih mizer; drugi se ne zadovolijo le z jednim podanim prstom; po celej roki stezajo, ali pa se rajši kujajo.
Takove so razmere v Nemčiji. Čudno nij, da prete napraviti jedenkrat odločno krizo, kajti mož, ki se imenuje železni, ne more kreniti niti na levo niti na desno.
Kaj pa potem V Poslednje vprašanje je važno posebno za nas Slovane.
Konstatirati si upamo, da pade z Bismar-kom mogočen steber, na kateri se opira zdaj takozvani zagotovljeni evropski mir. Bismark je bil mož, ki je vedel vplivati ne samo na ugodne razmere s Francosko, temveč odvra čeval je s svojo avtoriteto aktivno rusko politiko iu ščuval s kombinacijami Avstrijo proti slovanskej ideji.
Rezultat teh Bismarkovih zaslug za nas Slovence preračuni vsak izmej nas lehko sam
Mi Slovani pozdravljali bodemo z veseljem dan, ko se razglasi novica, daje postal železni mož Bismark politično mrtev.
Politični razgled.
V Ljubljani 17. novembra.
Listi pripovedujejo, da se bodo prav kmalu imenovali novi udje za ifoMpoilsko zbornico. Da bodo mej temi Rodič, Filipovič in Belcredi, je gotovo. „D. Ztg." hoče vedeti, da je uže imenovanih 14 novih udov, a da se njihova imena še prikrivajo.
Itrivošijmici nijso prišli k novačenju. Čuje se, da 86 bode uvelo tam obsedno stanje, ako ne bode ljudstvo voljno ukloniti se vojnim zahtevam. Cesta, ki pelje v Črno goro, je zaprta, da se Krivošijancein zabrani odhod.
VlUtlllc  «lr #.»»%«*.
Ministerski predsenik bolgarski podal se je v Petrograd, da pri Rusih povpraša kaj storiti, ker Turčija neče priznati bolgarskega zastopnika v Carigradu.
Pri volitvah v Sofiji v državni svet izvolilo se je 18 konservativcev, mej temi 3 ministri in 1 liberulci, mej zadnjimi tudi Drinov in prejšnji minister Stojčev.
Italija se hoče okrepiti. Dopisnik v „N. Fr. Pr." pripoveduje, da je govoril z odličnim laškim poslancem, ki zaseda važno mesto. On je dejal, da si italijanski politiki zdaj prizadevajo dobiti močno vlado. Dežela čuti, dt* je zdanja vlada slabotna; kar dela, je nejasno, nelogično in zmešano in slabi Italijo v notranjem in na zunanje. Prva skrb pravega politika da mora biti, da se moč dežele poviša, bodi si s pomnožitvijo vojne ali marine, bodi si z izpeljavo tvrdnjav na jugu kakor na severu.
Gambetta je predvčeranjim zbornici razglasil svoj program, če se sme njegov jako previdni in pretehtani govor tako zvati. Gam-betta je oznanil, da se bode pod njegovim mi-nisterstvom izvršila revizija uprave, da se bode senat demokratizira!. Tudi je dejal, da se bodo strogo izvrševali cerkveni zakoni. Nekam čuduo pa se glase besede Gambettine, ko govori po leg ukrepenja brambene moči tudi „o redukciji v deželnej armadi, marini in bremen dežele". Ekonomično-socijainih vprašanj, ki so zdaj skoio po celej Evropi na dnevnem redu, se Gambetti nij dotaknil.
Knez llismark igra jako žalostno ulogo. Mej njim in cesarjem vlada popolno sporazum-ljenje, poročali smo včeraj, in cesar pusti kau-celarju popolnem prosto roko. S slednjim tem stavkom je pač le povedano, da železni kancelar sme, ne da bi cesar kaj ugovarjal, ali skleniti zvezo s centrumom ali pa da se odpove svojim državno socialističnim projektom Kaj bode storil kancelar? Gotovo je, da bode v prihodnjem državnem zboru taka večina, ki ne bode nič hotela vedeti o načrtih in namerah Bismarkovih. Stari kancelar j<? v zadregi!
Portiig-olNtii kabinet se je sesUvil naslednje: De Fontes, predsednik, finance in-teriinistično vojna; Toma Ilibeiro::, notranje zadeve; Nilhema, justica; Srpa, vnanje zadeve, Hvntze, javna dela; Millo Gouvea, marina.
Dopisi.
Mm tSenoicč. [Izv. dop.'J (Hier wird nur deutsch gesproehen.) Dne 2. t. m. pridem z dvema sodrugoma v restavrantno sobo za II. in 1. razred na železniškej postaji v Divači. Zahtevamo pivo, ki se nam kmalu donese A tudi jedli bi radi! Vprašam v naščini, kakšna jedila imajo pripravljena V A „kellner" v črnem fraku le po nemški odgovarja in našteva. Na to zahtevam slovenski nekaj, a kletar mi zopet
v „umgangssprache" odvrne. Zdajci ga vprašam jaz: „Li ne razumete v slovenščini odgovarjati Vu Kletar: BHier wird our deutsch gesproehen". Jaz: „Govoriti pa hočem tli slovenski". Kletar: „Dann reden Sie mit sich selber — hier spricht und bedient man nur deutsch". Mi na to pivo plačamo ter takoj odidemo.
Torej, potniki slovenski, zapomnite si: v Divači na slovenskem Krasu ne govori se v restavraciji za II. in I. razred nikakor z gosti vnaščini, ampak le „deutsch". — Švabski groš več plača, nego naš plebejski, slovenski! Se ve da, mi Slovenci smo „pregmejn", da bi hodili v II. ali I. razreda restavracije! Bore-kelnar, ki je neki sam Slovan, neče govoriti v našem jeziku s Slovenci na slovenskej zemlji, na Krasu! Mu je li oštir zabičil,  da naj tako dela?
A tu izjavimo, da mi na svojem terenu tega trprti ne moremo, ne smemo in nečemo. Ako pride iz Pulja, Pazina itd. kak Lahon v divaško restavracijo, ga bodete li tudi le nnem-ški" stregli? Ne, Lah zahteval bo laški in postreglo se mu bo, kakor je hotel. In Slovenec naj bi ubožnemu kletarju na ljubo svoj mate-rn jezik ne smel rabiti v javnem lokalu? Če pride n. pr. trd naš kmet, ki niti besedice nemške ne razumi, v to „nobel" sobo, no, ga bodete li izpodili iz nje, ker se v njej le „deutsch" govori ? Mislim, tu ima pač vender- le novec prvo mesto, a ne blažena „um-gangssprache". V divaškej restavraciji bi smel Slovenec, le v sobi za III. razred v svojem jeziku zahtevati, česar želi!
Mi smo tu na slovenskem Krasu in naš jezik se ima zlasti v javnem lokalu spoštovati kot vsHk drug. To naj si zapomni restavratčr divaški in njegov „zahlkellner" ter prvi naj slednjega pouči, da bo v prihodnje goste, ki v sobi za II. in I. razred česa v slovenskem jeziku naroče, tudi pošteno in uljudno postregel. Če pa jezika ne zna — pa proč z njim 1 Surogatov v denašnjem čusu ne manjka, najmenj pa kletarjev ! A. —k.
V Šmartinein pri Litiji 12. nov. [Izv. dop.] (Naša šola in naša pošta.) Komaj smo pred par leti dodelali novo šolo pod nesrečnim vodstvom barona Apfaltrerna, s katerim se je še le zdaj obširna pravda zaradi strohnelih stropov pričela, uže so nam strohneli v drugič stropi, katero delo je bil glasoviti zabavljivec pl. Vesteneck, nekdanji c. kr.
oblasti*), in v cesarjevim se lehko menjal uprava; vsaj 1867. leta razčesnoli so nam avstrijsko državo na dve plati tuko, ka imamo j dvojno drago ministerstvo, o čemur nij primera v Evropi. Ta razdvoj donesel je s seboj mnogo j.tko nepovoljnih nasledkov, ter nam prezgoda v hladni grob vrgel našega vrlega Tomana v tujini.
2. Nadvojvoda Ivan, prijatelj nam zatiranim Slovencem, razgovarjal se je z očoj Slovencev, dr. Blei\veisom, o našem združenji 1848. leta, in rekel, ka jegovo veličanstvo nema ničesar nasproti, ako se narod sporazume.
3. Svetli cesar je o imenitne]' priliki ra-čil povedati: „Avstrija je zahod pravici vseh jenih narodov1', in Avstrija bode Slovencem pravična, kedar jim uresniči zjedinjenje, da narodno upravo, urede in učilnice.
4. Prestolni govor od dne 9. oktobra 1879 svečano zagotavlja vsem državljanom narodno ravnopravnost, in besedo Franca Jožefa spo-
*) Režij ani sezajo prek cesarjeviuHkega oboda.
znavamo za posvečeno, to je v vsakem pogledu istinito.
5. Sedanji predsednik ministerstvu blagovolil je očitno v državnem zboru izreči, ka ne pusti ne Nemcev, ne Slovanov, katerim se mi prištevamo, na steno pritiskati, to je, ka se ne sme krivica deluti ne Nemcem, ne Slovencem; dokler pa smo mi Slovenci razdeljeni pod raz lične neslovenske uprave, strašno smo pritiskam na steno, kar se pravi, našemu jeziku in narodnosti gode se grozne krivice.
6. § 19. državnih osnovnih zakonov, podpisan rokoj jegovega veličanstva, daja vsem avstrijskim narodom jednake narodne pravice, tedaj tudi nam Slovencem, vsaj ondi nij ni-kakše izjeme.
7. Slovenec plačuje silno velike dr.če, ktere so mestoma vzpet jako povečane, vsaj korico kruha si mora često Slovenec od lačnih ust odtrgati, samo da se modrim knjižicam zadovoli; Slovenec daja redno, še prek odmerjenega števila, snažne hrabre in vselej verne junake na krvavo bojišče, da ondi kr-
vave ne toliko na dobro svojih rojakov, kolikor na korist drugim. Vse to vrši Slovenec držeči se gesla: na, pa daj.
Zakaj pa bi pameten človek ali društvo tolike daritve polagalo na oltar državi, ako je zato morano samo strašno breme mrzkih krivic nositi.
Glede na te in še druge razloge imamo vso pravico od c. kr. vlade zahtevati, da se Slovenci zjedine v jedno pokrajino, in da jim se združenim da narodna uprava, kar je iskrena želja vsakega naobraženega in narodu prijaznega domoljuba; le uresničenje te pomisli osreči Slovence. — Pomisel o zjedinjenji vseh Slovencev mora se naglašati v vseh zborih, kder tudi Slovenci zborujo; vseh naših Časnikov dolžnost je ta zahtev vedno ponavljati, v društvih mora biti na dnevnem redu, vsak prostak, vsaj vsak pastir, nekoliko pameten otrok bodi presinen od te potrebnosti, delaj in govori na zjedinjenje vseh Slovencev.
Domovina naša slovenska dozdeva se mi in v resnici je podobna črstvemu, pa ranami
ker je samo stalen gospodar, ne morejo naši nemčurski mogotci vplivati, še roenj pa mu škodovati.
Želimo novemu okrajnemu šolskemu svetu uspešno delovanje in upamo od njega vse dobro za naše šolstvo.
Narodni učitelj.
Telegram »Slovenskemu Narodu".
Dunaj 17. novembra. Justični minister je zaukazal graškej nadsodniji, da takoj oskrbi sodnijam potrebne slovenske tiskovine.
Domače stvari.
— (Gospod vitez Schneid.) Iz Gorice se nam piše: „Zdravje g. viteza Schneida obrafia se uže na bolje. Blagi gospod zapušča vsak dan uže lehko po nekaj ur posteljo, se nekoliko sprehodi in spiše najnujnejša pisma. Zdravi ga g dr. Roječ, jako vešč in mnogo izkušen mož. Nadejamo se, da bode visokorodni gospod kmalu ozdravel pod milim našim podnebjem, ka j ti zdaj je jako prijetna temperatura."
— (Društvo zdraznikov) ima vtorek 22. novembra t. 1. izredni občni zbor na čast 50 letnega doktorskega juoileja svojega predsednika dr. Frana Schifterja s sledečim pro gramom: a) Društvene zadeve; mej temi predlog, da naj se imenuje 1 častni član; b) Go vora: primarja dr. Dornika in profesorja dr. Valente. Po seji se zbero društveniki k banketu v hotelu „Evropa".
— (V taj nej seji mestnega od bora ljubljanskega) prihodnjo soboto rešilo se bode mnogo prošenj za podeljenje domovinske pravice in meščanstva v Ljubljani.
— (Občni zbor) c. kr kranjske kmetijske družbe v Ljubljani bode prihodnjo sredo v mestnej dvorani. Prične se ob devetej uri. Popoludne ob treh ima posebna sekcija kmetijske družbe za povzdigo konjerejstva v Kranj-skej svoj občni zbor, tudi v mestnej dvorani.
— (C. k. trgovinsko ministerstvo) je ravnateljstvu  knez   Auerspergovih graščin na Dolenjskem in inženirju Josipu "vitezu We nusehu  dalo za devet mesecev dovoljenje k tehničnim pripravljočim delom za lokalno želez nico iz Ljubljane v Novoinesto.
— (Umrl) je minolo nedeljo v Trstu Fran Andrej k a, vladni svetovalec in ravnatelj c. kr. državnega knjigovodstva v pokoji, v 77. letu starosti.  Mož je ohranil  do groba čisto
ljubezen do domovine. Naj mu bode zemljica lehka!
— (Imenovanje.) G. dr. Stanislav Sterger imenovan je c. kr. sanitetnim asistentom. Oddeljen je okrajnemu glavarstva v Logatci. Častitamo Logatčanom ! Vrlega moža so dobili!
— (Čebelarsko društvo; ima v 24. dan t. m. v Ljubljani občni zbor na Starem trgu št. 10.
— (Pazite na pse!) Poroča se nam od tu, da je zopet pokazala se pri nekaterih pseh steklina. In vender vidimo še vedno, osobito pa zvečer, letati po ulicah pse brez torbice na gobci.
— (Zopet lep dokaz jednako-pravnosti.) V Trstu ustanovila se bode po Bklepu tamošnje trgovinske zbornice šola za risanje, katera bode imela 3 razrede s štirimi oddelki za razno obrt, kakor za mehaniko, zidarstvo, mizarstvo, slikarstvo. Ta šola bode imela pospeševati obrt, a meuda le mej Lahi, in ne Slovenci, ker se bode poučevalo izključno v laškem jeziku.
— (Občinska volitev v Borovnici) vršila se je vtorek 15. dne t. m. Zavedni občani pravijo, da si slabšega občinskega
I starešinstva — namreč župana in svetovalcev — nijso mogli izbrati. Zato tudi nij, da bi imena izvoljencev v listu priobčevali. — Pri tej volitvi se je pa vender nekaj zgodilo, kar nas veseli in je posnemanja vredno. Nek odličen naroden odbornik nij hotel podpisati volitvenega zapisnika, ker je bil sestavljen v nemškem jeziku in tako za njim tudi drugi odborniki ne. G. okrajni glavar je na to dal sestaviti slovensk zapisnik, kar je povsem pravično in hvalevredno. Tako naj se dela povsodi!
— (Arheologična najdba.) V Pulji našli so pri kopanji ledenice iz grškega mar-meljna izsekan, rimskega cesarja predstavljajoč kip Ta kip meri v višavo tri metre; delo je jako vkusno izvršeno.
— (Iz Črnomlja) se nam piše: 1. Visoki nemški vitežki red je za vstanovitev prostovoljne požarne hrambe v Črnomlji zdatno podporo 100 gld. podariti blagovolil.
— (Iz Lan deka) na Tirolskem se nam piše, da se je začela zidati železnica z Ino-mosta do Landeka. Železnica je deset milj dolga. Potrebovalo se bode pri gradnji te železnice mnogo delavcev. Kranjski delavci so
okrajni glavar v Litiji, stavbenemu društvu (Baugesellschaft) v Ljubljani izročil. Najraje bi se bilo brez garancije, zaveze in odgovornosti to delo izročilo, kar pa nij šlo, ker so se dobro po robu postavili modri možje kraj-nega šolskega sveta Šmarijskega, tako da je stavbeno društvo moralo vsaj za jedno leto garancijo prevzeti.
Tako naj solidno — stavbeno društvo (Baugesellschaft) v Ljubljani zopet nove strope vtika, kakor hoče v Šmarijsko šolo!
Po razpisu je dobila novejši čas poštni urad v Šmartinem gospodičina Škreraova, hči Planinskega g. Škrema, katera zdaj v splošno zadovoljnoBt tako redno in pošteno opravlja svojo službo, da se jej najmanjša reč očitati ne more. Poprej, posebno zadnji čas, metali so nam časopise, recepise in vse drugo, kakor psom kosti  skozi okno, ali zdaj je vse. drugače.
fz oriiiožkogra okraja 15. nov. [Izv. dop.] (Naš novi okr. šolski svet.) Zmaga sosednih ptujskih Slovencev pri volitvi v okrajni šolski svet nas je srčno razveselila; žalibog, da se naš okraj v tem oziru s ptujskim ne more jednačiti, ker smo pri volitvi v okrajni šolski svet le s tremi kandidati zmagali, a z dvema propali. — Borba je bila huda, ker je le jeden glas odločeval, a če bi bili naši volilci prišli vsi, potem bili bi z vsemi kandidati zmagali.
N'iš novo voljeni okrajni šolski svet še nij zboroval, ker še zastopnik učiteljev, g. Košar, ki je bil voljen namestu nepotrjenega g. Kosijo, nij potrjen, toda o njegovem po-trjenji nij dvombe, in od njega upamo, da bode, kakor je po volitvi sam obljubil, odločno na našej strani, brez ozira na ormožkega „mu-sterlehrerja" g. R. in njegovih pičlih pristašev. — Saj pa tudi drugače biti ne more in ne sme, ker g. Košarja smo volili narodni uči telji in on naj tedaj nas zastopa v okrajnem šolskem svetu. — G. Ravšla pa so volili nemčurski učitelji, in on naj jih zastopa, kjer hoče.
Kar se v obče novega okrajnega šolskega sveta tiče, nam narodnim učiteljem nij treba obupati, ker fanatičnih nemčurjev smo se znebili. — Gosp. D., ki je v novic voljen, o nas bolj zmerno misli, kakor njegovi somišljeniki in nas ne nakani v žlici vode potopiti. — Osobito pa nas veseli izvolitev g. Robiča; on je sam učiteljeval, ter pozna razmere ljudskega šolstva in njega učiteljstva. Razen te dobre lastnosti pa je zvec't narodnjak,   na katerega,
obsutemu telesu. Očevina naša hude rane dobiva v pisarnicah, kder se od strani uradnikov in sicer c. kraljevskih slovenščina navadno grdo lomi, kvari in pismeno ali ne rabi ali pa zlorabi; zvečine je celo odpravljena in tuje zijalo grozi se jo pogoltati in požreti; glavarji in načelniki so skoro izjemno ljudje nam in našemu jeziku protivni, ne mareči in uebrineči se za istega točnost in pravilnost, obilne plače pa teknejo: pšeničak troše tujci in naši nasprotniki v našej slovenskoj domovini, a domačini še pogostoma pogrešajo zbadajočega ovsenjaka.
Pogledimo v srednja učilišča, bodi si v gimnazije, realke ali učiteljišča, učni jezik je povsod neslovensk, v učiteljstvu prevladajo tujci ali nemškutarčeki, slovenski sposobnjaki pa morajo deloma v dalnjej tujini službovati; ravnateljstva so nam redno tuja, povse protivna, ali konci jako dvomljiva. Nijenega srednjega učilišča nemamo slovenskega, še pod turskoj vlado ueso nahajale se tako nepovoljne prikazni, kakor za nas Slovence v pravno-ustavnej državi.
Slovenščina kot učni predmet ne more se j nikakor popeti na častno pozoriŠče, da je ob-J vezni predmet za vse učence po vseh učiliščih po Slovenskem, in vsled tega ljudje dovršivši srednja učilišča na Slovenskem po dognanih vseučiliščnih naukih dobivajo odlične službe pri nas, a neznajoči slovniški jezik postajajo nam redno kot nasprotniki, vsaj sovražniki, kar se ne bi godilo, da se slovenščina <lo jedra nauči od vseh učencev na Slovenskem, pohaja-jočih gimnazije, realke in učiteljišča, česar zagovor in izvršitev živo priporočamo slovenskim poslancem. — Narodne učilnice neso niti ptič niti miš, nego šišmiš; vsaki nemškutarski nadzornik obrača stvar po svojem kopitu kljubu znkonom in točnim propisom. V najpoznejših dnevih kvare nam sovražniki učiteljstvo z mi tami, samo da se od naroda odvrača in vsaka poštena značajnost gazi. Skvarj eno st vlada. Volilni red nam je jako krivičen; za napredek v kmetovalstvu ne zgodi se skoro nič, akoprem kmetu razmerno nalagajo najtežja dačna bremena. Tako žalosten in še ža-
lostnejši je kij) slovenske naše domovine, — bremena neznosljiva, a pravic nikakšnih!
Pravi nam se, vsaj imate §. 1!>. državnih osnovnih zakonov, — imamo ga, imamo, pa samo na papiru, za nas ie do tega hipa mrtvo-rojenec, v katerem se nijedna žilica ne giblje, §. 19. je kakor vsa druga obeta uja, a od samih obetov še nikdor nij bil sit. Naši zahtevi so jako zmerni in trezni, mi zahtevamo samo to, kar drugi narodi uže dolgo in v polnej obilosti uživajo, namreč, da se uvede slovenščina kot narodov jezik v vse učilnice in urade na Slovenskem, in da se Slovenci združe pod jedno slovensko upravo. Do toga pa imamo vso pravico za toliko teška bremena, ktera so nam od države naložena. Na to posebno opozarjamo slovenske poslance, da nam to shode; hočemo je na vse kriplje podpirati po shodih, v društvih in na taborih; ako pa vlada ne bi se kazala voljna nam pravična biti, potem pa recite: srečno.
(Konec piih.)
povsod Čislani in gotovo jim bodo tudi pri tej železnici radi dali mnogo zaslužka.
— („Slovenije" ) III. seja tega tečaja bode v soboto dne 19. novembra ob 7. uri zvečer. Program: 1. Zapisnik se prečita. 2. G. Murko poroča o pripravah za Jurčičevo slavnost. 3. G. profesor Glaser čita : Rg-veda, najstarejši indoevropski umotvor. 4. Odbor odgovarja predlogom. 5. Slučajnosti. Locale: Zipferbierhalle I. VVolbseile 38. Souterrain Gostje dobro došli!
LlNtnicn u redni hi >«. Gospod Hlavka v Ljubljani! Vi ae spodtikate nad tistim odstavljenim korektorjem, ki od tu „Sociu dopisuje. Radi priznamo, da Vas nijsmo menili v tistej polemiki in da nam nij prišio na misel, da bodote Vi zategadelj se jezili.  Toliko v VaSo tolažbo!
Tujci:
16. novembra:
Pri Slona i Roeenberger, Danzinger z Dunaja. — Zencovich iz Trsta. — Podljubeski iz Dolenjskega.
1'ri M »»liti: Jennikar iz Novega mesta. — Potter z Dunaja. — pl. Spinler iz Gradca. — Friod-rich iz Radovijice.
Dunajska borza 17. septembra
(Izvirno telegrarično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih   .   .   76 gld. 90 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   77 „   80 „
Zlata renta.........93 B 70
1860 drž. posojilo   ..... 133 „   — „
Akcije narodne banke.....                   832 . „
Kreditne akcije.......361 „   80 „
London..........118 „35 „
Srebro..........— „   — „
Napol...........9 „   37 V, *
C. kr. cekini........5 „   59 ,
Državno raa^ke.......58 „   — „
Ker se nijsem m^gcl pri vseh prijateljih pri odhodu v Ameriko posloviti, storim to na tem mestu in kličem vsem vrli pozdrav !
UST o. zdarl m) Josip Šwajger.
(        Podpisani izdeluje vsake vrste
pušk za lov in streljanje 7 tarčo
po najboljših in najnovejših zistemih po jako nizkih ceniib. Pronaredbe in poprave bo brzo oskrbe; isto tuko prodajam vsake vrste lovske priprave. — Za dobro delo se jamči.
Fran G>alllc»rc, (U56—1) puškar v Horovij i (Ferlach).
Zobni zdravnik
DR' HIRSCHFELD
z Dunaja
ordinira vsak dan od 'J. do 12. ure in od 2. do 4. uro v hotelu „pri slonu", sobe št. 4(» in 47 in ob jed-nem naznanja p. D. bolnim na zobeh, da ostane tukaj ■amo 4 do 0 tednov. (654—1)
Zaloga vina
vdove Marije Jazbec,
uli<*ii CTlio^a Nt. J* v Trst«.
V zalogi ima izvrstna
isterska vina, teran, prosekarja,
muškateljca. (G5o-l)
Prevzame tudi  vina v razposiljavo  ti:r zago£ tavlja v vBeh zadevah vestno in natančno izvršitev
Gostilna „pri ogrskej kroni"
(H6tel zar ungarisehen Krone.)
Podpisani iiaznanjain hI. občinstvu, posebno potnikom iz slovenskih pokrajin, ki pridejo v Zagreb, da sem 11 ur 1. novembra t. 1. zopet prevzel
gostilno „pri ogrskej kroni"
v Zagrebu^ sredi mrsin. v Ilici, blizu J«l»-čicevegu trga.
Naj ae vsaktori potrudi k meni priti, ki želi hiti dobro postrožen ; pripravljena je zmirom najboljša pijača in izvrstna kuhinja, a še posebno priporočam potujočemu občinstvu snažna in cena prenoeiftča9 v obče pa obetam, da hodom vedno skrbel z vso močjo za to, da bodo moji gosti zadovoljni s po-Btrežbo, kakor tudi z nizkimi cenami.
Pri vBakem dohodu železniškega vlaka stoji na kolodvoru moj omnibus.
Janez Kregar,
(647—2^ gostilničar.
EPILEPSIJO
(božjast) ozdravi indijski zeliftki sok, ki se
kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspenom rabi zoper božjast. £l8—17)
Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na Bladkorji zavžijo. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublnži in naposled popolnem odpravi.
Dobiva se llueou po 20 kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-OgerBkc, a v Ljubljani ima ta sok lekarnar g. Julii P1- Trni* «"»«••/:>. v Jičinu pa prireje vatel j Itiiclolt' s nt lil. emer. lekarnar.
S pošto so ruenj kot 2 flacona ne pošilja.
Prodaja vina.
Cenš ure!
Po poštnem povzetji pošiljam in če po-slatev ni povoljna, dam deuur nazaj. Vsako naročilo jo toroj neiiskirano. 1 cylinder-uro ođ srebrnega nikla z verižico; prej
gld. 12 — zdaj gld. 5.26. 1 anore-uro od srebrnega  nikla z verižico; prej
gld. 15 — /daj gld. 7.26. 1 srebrno anore-uro z verižico; prej gld. 25 —
zdaj gld. 11.25. 1 srebrno remontoir-uro-Wa«hington t veri-
ftioo; prej gld. HO — zdaj gld. 15. Zlate ure za gospe; prej gld. 40 — zdaj gld. 20. Zlate remontoirs; prej gld. 100 — zdaj gld. 40. .1 si mri se au 5 let*
MI. FROMM,
lih r«n fabrika nt, Kotlientliumistrasae gegenlibor der (544—6) \Yollzeile, Wien.
Iz 1881. leta belo vino .   .   . .
m 1880.   „     „      „    .   .   . .
. 1879.   .     „      „    .   .   . .
„ 1880.   „   pravo vinsko žganje
„ 1880.   „   pruva slivovka   . .
gld. 11. i 12.
n 18« „ 32.
. 38.
Oferira se pr. hektoliter.
Josip ItCrsi^T-cagrnsL,
(625—5)
v Ptuji, ŠUjerska.
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepiTse/iiu izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci
in ne presežno zoper ne* ■last do Jedi, slabi ielodoo, smrdečo sap o,    napi hnonj e kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek ln pšeno in slo z, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, pro-obl oženjo želodca z jedjo    ali pijačo, črve,   oper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Cwlsivii.il v,ulo£g(i:| Lekar C. ItrsMl.* . Kromsier, Moravsko. -f£j Jedna sklenica z navodilom, kako so rabi, stane
■'*■> ter. "MtU Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunujskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Jo s, Hergmann. V Postojni: Anton L o ban. V C4orici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna M i ch. G u g I i e 1 ni •>. C e lj e: lekar J. K u pf er-sehmied; Kranj: lekar Drag Savni k; K a in n i k : lekar Josip Moćnik.
W S varite v! Kor se v zadnjem času
naš Izdelek posnemlju in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogab in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske k« pij i ee za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besedo: Echte Maria-zeller Magentro])tV'U — lkady & Uostal — Apo-tbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere bolje, mora biti poleg te podobe iitis-neno sodu ,ki. spravljeno \ nrsluno zna-luknje in zavoj mora bi ti zapečaten z našim vt«rstveuiin znamenjem- Izdelki podobnega ali istega imena, ki nčmftjo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj * naznanijo, da bodo sodu jski kaznovalni izdelovalci in prodajalci. (487—12j
I
Dunajsko zavarovalno
društvo
Jamčevalni fondi:
goldinarjev 4,500.000 avstr. velj.
Dunajsko zavarovalno društvo zavaruje 3HT  truliš v prvem
za dobo 6 let (898-10) bivališča in gospodarska poslopja začne se torej vplačevanje premi pri takovih zavarovanjih stoprv v drugem letu v 5letne obroke razdeleno.
Klavni zastoj? v Ljubljani Slavno opravilstvo v Grafici
pri Pr»
Jakobu Dotoinu, G. M i c o r i,
frančiškanski trg h. it. 46.     Jako mini je v trg; k. it. 11.
BoJjfti od vhoIi jmdotuiih izdplknv, n^ninjo to pn»tllji> nič *l,tnlljint/tt « : tifOt**pr*ntj,- m,- rabijo 7.oi>er iiuii'/ni t <>ru;itnli apoilnjofru ilelii t. • , feticr, bolezni t jiulii, n.i ni'ph, v titožjunili in ustih, zoper otročja in ženske br»li>/.ui ; čistijo lohko kri in odpravljajo blato. Nij g» zdravite, ki 1>i bilo boljšo in pri toni popolnem neSkoilljivo zopor
ROtOTi vir vseh boloznij. Kor bo posliulkorjene, uživajo jih radi tudi otroci. T* pile bo od-likovano z jnko casimni ]>isnioiu i/vornif/tt avrtnikn 1'itlm.
.frrfna *h<ttljictt » IX pilami veljn llih-r. Otem tikatrfic Mtupu), t'JO j>U. vel)n »rt»mi 1 gld. ti. p, (^640—2)
ClIONOnia I Vsakaškatljion, ki nCma flrme : Apo-OVarjClljm t/irkf (mih fteHlfim 1,,-opolil, Jr potiarejetitt, ter »varimo, naj so no kuptrje.
I'a:iii »e mom iloltro. tla kila tir ilobl slalfrga, _ f}   A ■*''•'        ^— nmtpUvnega cM c+lo UtoMttHoa i-.<irtka. Vsakdo
^'^'"jTT^r    — i«'«čno zabtova NruatiilHovlI* MlzabetinlH pil,
(j" iS te imajo na zavitku ter navodilu za ralio pol+a ittojret
podpis.
Glavna -<»/-.-/" »•« Ihmuji: Apotbeko „xuitt Urili</m Ticnpnl*!" des fh. Tfrusteln, Stailt,   ICrkc tlrr l'lattkru- ifnrf Npirf/rlf/itnnc, tor  v vseli dobrih lekarnah na Dunaji
in po dežull.
Izdatelj in odgotorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".