49 Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije (DOPPS) in njegovih 25 let DOPPS – BirdLife Slovenia and its 25 years Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije (DOPPS) letos praznuje svoj srebrni jubilej. In kot se za tako prilo`nost spodobi, se je treba ozreti na res uspe{no prehojeno pot, se{teti sladke pa tudi grenke trenutke. In iz vsega potegniti kak{en nauk. Iz nebogljenega, a odlo~nega begavca, ki je v prvem letu obstoja {tel borih 88 ~lanov, je po nekaj golitvah zrasel mogo~en pti~, za katerim leti tiso~glava ~lanska jata! Dru{tvo pa ni nastalo ~ez no~, ampak so razmere za njegovo ustanovitev dozorevale in nazadnje tudi dozorele. Ti~arska tradicija na Slovenskem je stara in je tudi pre`ivljala svojo evolucijo. S tesnobo v srcu se spominjamo na{ih daljnih predhodnikov, ki so svojo ljubezen do pti~ev izkazovali tudi zelo neposredno: imeli so jih tako radi, da so jih kar po`rli! Hoteli ali ne, priznati moramo, da je bila pri nas kultura lova pti~ev za prehrano, predvsem jeseni, precej razvita, zlasti v osrednjem in primorskem delu dr`ave, ~e stvar pribli`no zaokro`imo. Tiso~e drobnih pevcev je jeseni kon~alo zlasti na gosposkih mizah. To pa je, hvala bogu, `e daljna preteklost. Hkrati z lovom pa se je vzpostavljal dolo~en odnos med lovci in pti~i. Pti~e so zadr`evali v kletkah tudi za zabavo, predvsem pa so jih uporabljali za vabnike v naslednji lovski sezoni. Uspe{no zadr`evanje pti~ev v ujetni{tvu je zahtevalo dobro poznavanje njihovih potreb, predvsem prehranjevalnih. In nekateri ti~arji so bili v tem pravi mojstri. Tudi glede ogla{anja pti~ev so bili prav tenko~utni: pri nekaterih vrstah, npr. {~inkavcu Fringilla Coelebs, so lo~evali razli~ne tipe petja in pevcem dajali svoja imena, kot npr. ropo~ev, gri~u, vidru, cekiv, ko~év in {e druga. Za~etek organiziranega obro~kanja pti~ev, leta 1926 v okviru Ornitolo{kega observatorija, je za ti~arje pomenil pravo revolucijo. Lahko so osmislili svoje delo in z njim prispevali k napredku ornitolo{ke znanosti. Sprva lov na limanice, s {tevilnimi pomanjkljivostmi, ki so {le zlasti na ra~un ujetega, z limom zamazanega pti~a, je leta 1973 zamenjal lov z mre`ami. Ulov je bil neprimerljivo ve~ji in lovilo se je vse ve~ za Slovenijo novih pti~jih vrst. Danes obro~karska dejavnost poteka v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije in zdru`uje okoli 60 zunanjih sodelavcev. Med `e omenjenimi 88 ~lani dru{tva v prvem letu jih je bilo kar 45 iz vrst obro~kovalcev. Opazovanje pti~ev – in zapisovanje podatkov o tem – se je zelo razmahnilo. O tem govorijo {tevilni zapisi v razli~nih revijah ali samostojna dela, ki pomenijo za~etek in temelj favnistike. Neprimerno ve~je {tevilo zapisov pa je kon~alo po razli~nih bele`nicah in predalih, ni jim bilo dano, da bi bilo njihovo poslanstvo udejanjeno. Vse bolj se je kazala tudi potreba po kvantifikaciji zbranih podatkov, po njihovem sistemati~nem uvr{~anju v prostoru, skratka, pokazala se je potreba po ornitolo{kem atlasu, tako gnezdilk kot prezimovalcev. Pa ne samo pri nas. Priprave zanj so se za~ele tudi v okviru Evrope in Slovenija je pristopila k evropskemu sodelovanju, ko na drugih podro~jih o podobnih dejavnostih sploh {e sli{ali nismo. Napo~il je ~as, da smo se slovenski opazovalci Acrocephalus 25 (121): 49 – 51 , 2004