Iz drugih krajev. Poročilo iz Amerike. Na dan sv. Štefana 26. dec. 1. leta našli so našega rojaka Miha Praprotnik iz Š o š t a n j a, bivšega livarja na Muti, dosedaj pa v Marinenskih fužinah Sparovs Point v Ameriki, mrtvega pri železniški progi. Kako se je ponesrečil, ni dognano. Na celem telesu ni imel nobene rane, razven na čelu nad desnim očesom, vender se misli, da je za znotranjimi bolečinami pri priči umrl. Rajni je bil v 30. letu svoje starosti; vedno zelo veselega značaja, in s svojim ljubeznjivim občevanjem se je vsakemu prikupil. Bil pa je tudi mož beseda, kar je obljubil, gotovo je izpolnil, vesten kristjan in odločen Slovan. Pa željo je imel že več časa, črez široko morje v daljno Ameriko in ta se mu je tudi izpolnila majnika 1. leta. Večkrat je poročal, da je zadovoljen v novem svetu in rau prav dobro gre ter ne misli več v Evropo priti. A po kratkih osmih mesecih je dokončal tek zemeljskega potovanja. — Kot odkritosrčnemu prijatelju sem zapisal te vrstice v hvaležen spomin vsem znancem in prijateljem, ki smo se ž njim večkrat veselili, pa v glasen opomin: Noč in dan so odprta groba vrata, dneva ure, ne pove nobena pratka. Držimo se tudi mi tako, kakor nam je on kazal s prelepim vzgledom. 0 njem po pravici veljajo besede: tek sem končal, vero ohranil in Bog bo mi dal krono zveličanja. Njegov o<5e, dva brata, kakor tudi jaz pa ga priporočamo v molitev in blag spomin. Bodi mu tuja zemlja lahkat Božidar K. Dota nadvojvodinje Elizabete Marije. Francoski list «Figaro» priobčuje vest z Dunaja, po kateri je naš cesar svoji vnukinji nadvoivodinji Elizabeti Mariji nakazal sledečo doto: 8 miliionov Irankov v vrednostnih papirjih, letno apanažo v znesku 1,250.000 frankov, en grad in eno palačo na Dunaju in potem dragocenosti v vrednosti pet milijonov frankov. Kako dolgo živi človek, ne da bi spal. Za rešenje tega vprašania sešli so se trije amerikanski profesorji univerzitete, ter so se tri dni in tri noči zabavali z vsem mogočim, samo da vidijo, kako dolgo bodo vstrajali, ne da bi spali. Tretji dan pa niso mogli več nadaljevati te skušnje, ker dva sta se še komaj držala pokonci, enemu pa }e prišlo slabo. Žila mu je bila počasneje, občutljivost kože je prenehala, vsi občutki so odreveneli. Dokaz, da ni ,,ravbar". Zagorski premogar Hrastel, doma iz Štajerskega je čul maia meseca pred svojim stanovanjem premogarja Andreja Borštnerja kričati: «Smrkovec, tam si doma, kot vsi ravbarji. Smrt mora biti moja ali tvoja.* Hrastel se je seve te «smrti» tako malo ustrašil, da je odprl vrata in stopil proti Borštnerju, katerega je v dokaz, da ni «ravbar», smrtnonevarno zabodel. «Tako si je Borštner prav za prav sam kriv, ne pa jaz,» dokazoval je Hrastel pred deželnim sodiščem v Ljubljani. SodiSče je dalo Hrastlu priliko, da deset mesecev ne bo na tak način preganjal «smrti>. Na Žabjaku bode v popolni varnosti pred Borštneriem. Godba — zdravilo. Amerikanci znajdejo vedno kaj novega, da se jim čudi svet. Ustanovili so sedaj društvo, katerega smoter bodi, skrbeti za godbo v raznih bolnicah — in z godbo bolnike razvedrovati in njitn s tem lajšati njihovo bolno stanje. DruStvo misli, da bode prišel čas, ko bode morala imeti vsaka bolnica svojo godbo! Naprstnik vzrok smrti. V Budimpešti se je 41etna hčerka branjevca Jungerja igrala z naprstaikom svoje matere. Utaknila je naprstnik v usta, nakrat ji ie pa uaprstnik ušel v grlo ter zaprl sapo. V par trenotkih je bila deklica mrtva. Voditelj Vsenemcov v Brnu notar Hummer je bil radi različnih pregreškov in prestopkov za 6 mesecev odpuščen iz službe in obsojen na denarno globo 500 kron. Sedaj se vrši proti njema nova dieciplinarna preiskava. Ta notar ni Slovan, niti «klerikalec»! Nič več ne bodo trčili vlaki. Rudolf Bartelmus v Brnu je iznašel poseben načinv da se preprečijo mnoge nesreče na železnicah. Med tiri bo poseben elektriški tok, ki bo v zvezi s celo progo. Ako se bo vlak bližal kaki zaprefci, tedaj se zasveti pred vlakovodjem bela svetilka, ako je pa na progi kaka pomota, napačna križava proge, ako vozi ali stoji po isti progi kak drug vlak^ tedaj se strojevodju z daljave 2400 m zasveti zelena svetilka, v stroju pa se zaslišijo močna znamenja z elektriskimi zvonci. Ako bi bil strojevodia gluh, tedaj se mu v daljavi 1200 m zasveti rudeča luč in močna znamenja z elektriSkimi zvonci se še pomnože, ako bi pa pri vlakovodju tudi to nič ne pomagalo. tedaj elektriška naprava samostojno železniškemu stroju v daljavi 600 m od nevarne točke odvzame par in avtomatično se zapro zavore. Vlak mora obstati! Tudi prehodi preko železniškega tira se na ta način lahko avtomatično zapro.