V KRAJINI ŠTRKOV STR. 3 »KA PA, ČE LEKO POMOREM?« STR. 6 V okviru neformalnega srečanja Sveta kmetijskih ministrov Evropske unije v Mariboru je v nedeljo, 25. maja 2008, na tamkajšnjem Glavnem trgu potekala prireditev »Podeželje v mestu«. Glavni namen prireditve je bil predstavitev in promocija raznolikosti ponudbe slovenskih kmetij ter promocija slovenskega podeželja širšemu evropskemu prostoru in prebivalcem mesta Maribor. Sodelovalo je 51 kmetij ter združenja, zveze in društva, ki so v pokušino in prodajo ponujali sadje, zelenjavo, mlečne in mesne izdelke, krušne in pekovske izdelke, sokove, vina in žgane pijače. Sodelovale so tudi zamejske kmetije iz Italije, Avstrije in Porabja. V Porabju sicer še nimamo turistične kmetije, zato pa imamo dobrote, ki bi jih bilo greh ne predstaviti svetu. Tako smo pod okriljem razvojne agencije Slovenska pokrajina ter Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci ter v soorganizaciji Generalnega konzulata Republike Slovenije v Monoštru postavili Evropi na ogled pravo porabsko slivovko, hruškovo in jabolčno žganje, borovničevec, bučno olje, za prigrizek ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 29. maja 2008 • Leto XVIII, št. 22 PORABSKI IZDELKI V MARIBORU pa ponudili vrtenke in kruh iz kmečke peči, porabsko šunko ter hren. Med 16. in 18. uro so nas obiskali kmetijski ministri Evropske unije, držav kandidatk ter predstavniki Evropske komisije. Pri naši stojnici se je ustavila tudi evropska komisarska za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel. Spremljal jo je predsednik Sveta kmetijskih ministrov Evropske unije in slovenski kmetijski minister Iztok Jarc. Žal, za Porabje najbolj pristojen človek, madžarski minister za kmetijstvo, József Graf se je srečanja udeležil samo od 26. maja. Imeli smo pa možnost, da se o problemih porabskih kmetov pogovarjamo s člani madžarske delegacije. Po 18. uri so naše izdelke poskusili in tudi kupili prebivalci Maribora ter drugi obiskovalci prireditve. Vsi obiskovalci so tokrat na enem mestu lahko občutili in poskusili del slovenske kulture in bogastva. Za kulturne užitke so poskrbeli akademska folklorna skupina Študent Maribor, vokalna skupina Srake in Štajerska godba, za kulinarične pa vsi slovenski razstavljavci z zamejci iz Italije, Avstrije in Madžarske. Andreja Kovač 2 SLOVENIJA DO SLOVENCEV V SOSEDNJIH DRŽAVAH IN PO SVETU V Sloveniji je bilo sprejetih več dokumentov, ki opredeljujejo naloge do rojakov, ki živijo v sosednjih državah in po svetu. Med pomembnejše, če ne celo najpomembnejše spada Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki ga je državni zbor sprejel aprila 2006. Zdaj je v pripravi Strategija odnosov Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja; napisan je delovni osnutek, o katerem bo pred sprejemom še več razprav na različnih ravneh. Ob tem bi Slovenci, ki živijo v sosednjih državah in po svetu, želeli predvsem, da Slovenija sprejme dokument, po katerem se bo tudi ravnala, in ne zato, da bo en »papir« več. Resnici na ljubo, pred dvema letoma sprejet zakon je bil potreben, kajti opredeljuje temeljne naloge, ki jih ima Slovenija do rojakov po svetu, ne glede na to, kje živijo. Koliko se nosilci posameznih nalog res ravnajo po tem zakonu, je drugo, niti ne tako nepomembno vprašanje. V delovnem osnutku je uvodoma poudarjeno, da si s strategijo Slovenija »prizadeva zagotoviti ustrezne prostorske, družbene in politične pogoje za uspešen enakovreden razvoj slovenskega jezika, kulture in ohranitev slovenske identitete med našimi rojaki zunaj meja Slovenije.« Dalje je omenjen »skupen slovenski kulturni prostor«, ki ga sestavljajo »območja sosednjih držav, kjer prebiva avtohtona slovenska narodna skupnost, in Republika Slovenija. Je oblika promocije in razpoznavnosti slovenske družbene stvarnosti, kulture in jezika v skupnem evropskem domu ter v širšem, globaliziranem svetu. Ni geografska kategorija, ampak prostor skupnosti, v katerem se prosto pretakajo zlasti informacije, ljudje ter drugi viri in dobrine.« Strategija je razdeljena na tri vsebinske sklope, in sicer jo sestavljajo Cilji, Delovanje po področjih in Perspektive razvoja. Med cilji strategija poudarja ohranitev in krepitev slovenstva v skupnem slovenskem kulturnem prostoru in podpira slovenske skupnosti »v njihovem lokalnem okolju zlasti za dosego sodelovanja pri sprejemanju lokalnih političnih odločitev, gospodarsko krepitev ter za znanstvenoraziskovalno in izobraževalno osmišljanje in umeščanje skupnosti v njeno lokalno okolje in skupni slovenski kulturni prostor. Slovenija omogoča vračajočim sloven-skim izseljencem in njihovim potomcem hitro integracijo v novo okolje.« V delovanje po področjih so uvrstili zunanjo politiko, kulturo, ohranjanje slovenskega jezika in izobraževanje, znanost in visoko šolstvo, gospodarsko in regional-no sodelovanje, šport, pa tudi finančno podporo Slovenije in programska obdobja. Za zunanjo politiko so napisali, da je skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu njen sestavni del, kajti »zunanja politika R Slovenije spremlja in se dejavno zavzema za izvajanje vseh obstoječih dvostranskih in večstranskih mednarodnih pogodb, ki zadevajo položaj slovenske zamejske skupnosti v štirih sosednjih državah in izseljenskih skupnosti zunaj meja Slovenije ter ima aktivno vlogo pri pripravi novih.« V kulturi sta dva poudarka: pomoč Slovencem pri lastni kulturni produkciji in ustvarjanje pogojev, da rojaki lahko spremljajo kulturne dejavnosti v Sloveniji. Kar se tiče ohranjanja slovenskega jezika in izobraževanja, je poudarjena skrb za krepitev znanja slovenskega jezika tako pri učencih kot tudi njihovih učiteljih. Slovenija podpira šolske izmenjave na vseh stopnjah ter organizirane oblike šolskih obiskov Slovencev iz sosednjih držav in sveta. V znanosti Slovenija »spodbuja in podpira kontinuirano, sistematično in poenoteno znanstveno raziskovanje položaja in procesov znotraj slovenske skupnosti in v prostoru njihove poselitve. Skozi aktivnosti na področju visokega šolstva in znanosti si Slovenija prizadeva zagotavljati pogoje izmenjave znanja s slovenskimi znanstveniki na tujem.« Gospodarsko in regionalno sodelovanje poudarja, da morajo obmejna območja imeti v razvoju zagotovljeno možnost specifičnega čezmejnega sodelovanja. Finančna pomoč, ki jo opredeljuje strategija, naj bi bila od razvijanja pobud, »ki skupnosti zagotavljajo razvoj, sprejemanje novih sodobnejših in učinkovitejših oblik delovanja in povezovanja med pripadniki slovenske skupnosti zunaj njenih meja v njihovih prizadevanjih za razvoj slovenskega jezika, kulture, ohranitve slovenske identitete in povezav s Slovenijo.« Programska obdobja so tisti del strategije, skozi katera se oblikujejo konkretne naloge, njihovi izvajalci, pričakovani rezultati, terminski okviri in finančne potrebe/viri za izvedbe in se časovno ujema s programskimi obdobji Evropske unije. »Vsebinske prioritete programskega obdobja sooblikujejo člani Sveta za Slovence v zamejstvu in člani Sveta za Slovence po svetu, sprejme pa vlada Republike Slovenije na predlog Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V tretjem vsebinskem poglavju, Perspektive razvoja, je poudarjeno, da so slovenske skupnosti zunaj Slovenije objekt (finančne pomoči, raziskovanja) in hkrati subjekt (partnerstva, sodelovanja), kar velja tako za ustanove kot posameznike. Zagotovo bo delovni osnutek doživel aktivno razpravo in konkretne dopolnitve. Tedaj se bo pokazalo, kaj manjka v strategiji in česa je nemara celo preveč. Takrat, v razpravah, bodo prišle do izraza tudi specifičnosti posameznih sredin, ki se močno razlikujejo ne samo med štirimi sosednjimi državami, marveč v eni državi in dvema okoljema, na primer med Slovenci na avstrijskem Koroškem in avstrijskem Štajerskem. Ernest Ružič Zaključen projekt CHIRON 16. maja so v Monoštru z otvoritvijo razstave ter krajšim kulturnim programom zaključili projekt Chiron, ki so ga izvajali od leta 2006 v okviru CADSES programa Interreg IIIB. Namen projekta Chiron je promocija določenih regij s pomočjo kulturnih in turističnih vrednot (t. i. kulturni turizem). Projekta, katerega nosilec je bila regija v Grčiji z glavnim mestom Agria, so se udeležile tudi regije s Slovaške, Poljske, Nemčije, Bolgarije in Ukrajine. Madžarsko je zastopala monoštrska mikroregija, kjer je obenenem tudi začetek t. i. Baročne poti na Madžarskem. Vidni rezultat projekta je Turistično-informacijski center, ki deluje v stavbi nekdanje cerkve-kašče. S pomočjo projekta so se pripravili tudi promocijski materiali ter kratek film, tudi s pomočjo le-teh se je regija večkrat predstavila na raznih sejmih, med njimi tudi na sejmu »Utazás« v Budimpešti. Na zaključni prireditvi, na katero so povabili tudi svoje partnerje iz omenjenih držav, se je s pomočjo razstave ter kratkega kulturnega programa predstavila mikroregija, med drugim tudi Slovensko Porabje. Za razstavljeni material so poskrbele samouprave, v kulturnem programu so nastopile nas lednje skupine: madžarska otroška folklora iz Csörötneka, slovenska otroška folklorna skupina iz Števanovcev, slovenska odrasla folklorna skupina iz Sakalovcev ter nemški pevski zbor z Dolnjega Senika. M.S. Porabje, 29. maja 2008 3 V krajini štrkov Eške samo en mejsec pa leko povejmo, ka je sprtolejtja konec. Té cajt, gda je eške nej prevrauče pa več nej premrzlo, je fajn vöponücati pa oditi nindri na izlet. Sombotelski Slovenci mamo dobre padaše med Madžarami v Prekmurji, ž njimi se srečamo najmenje gnauk na leto, zdaj že štrto leto. (Gnauk v Sloveniji, gnauk v Somboteli.) Letos smo bili mi na redej, zatok smo se napautili prauti Murski Soboti pa od tistec v Lendavo pa vogrske vesnice pri grajnci. V glavnom varaši Prekmurja je nas z možaum že čakala Ela Pivar, predsednica Madžarskoga drüštva »Baráti kör«. V Lendavo smo se pelali na »heteškoj magistrali«, pauti, štera je inda svejta slüžila kak paut za sodačijo. Zmejs smo z busa videli dosta mali vesnic, na priliko Martjance, gde majo erične freske molara Aquile, Moravske Toplice z dosta hotelami pa termalnimi kopališči pa Bogojino s Plečnikovov cerkvov, štera ves je dosta dühovnikov dala prekmurskim Slovencom. Pelali smo se prejk Filovec pa Strehovec, šteri so poznani od svoji lončarov, pa prejk edne drüge, že vogrske vesi Dobrovnik, gde dva mladiva Ljubljančana s holandskov pomočjauv orhideje pauvata. Na té tau Prekmurja je po prvoj bojni dosta Slovencov s primorske krajine prišlo, tü so si leko grünt küpili. Njim se leko lüstvo zavali, ka so fabrike leko delale, ka domanji pavri so nej steli v nji delati. Na toj poštiji, gde smo se pelali, se na dén več kak pet gezero ka mionov prejkpela, pa poštije na nikoj dejejo. Zavolo toga lüstvo že čaka, gda do avtocesto (autópálya) napravili. Naša skupina se je ja pa nej pripelala v Lendavo, v ednoga od centrov prekmurski Madžarov. Tü smo si oprvin poglednili nauvi meščanski (polgári) muzej, v šterom so nutpokazani gvanti meščanov, prva apotejka v Prekmurji pa eške tau, kak so inda svejta v Lendavi druknivali pa držence redli. Leta 1573 so v tom varaši druknivali prve knjige v gnešnjoj Sloveniji, trinajset lejt po drügoj bojni pa so tü začnili rediti vogrske novine Népújság. Fabrika za držence je bila prva v cejloj avstro-ogrskoj monarhiji, indri so je redili eške z rokami. Ta fabrika je na nikoj prišla leta 2001. Letos sveti vogrski radio v Lendavi svoj petdeseti rojstni den. Tau smo mi tö vöponücali za tau, ka je malo poglednemo v nauvom rami, v šterom so komaj pet lejt. Na začetki se je radio čüu samo deset minut na den, gnes majo od zrankma trifrtale šest do paunauči programe. Probajo delati za vse generacije, od mlajšov do penzionistov. Majo sodelavce z Madžarskoga tö, pa v radioni gučijo o tom tö, ka se godi na vogrskoj strani grajnce, ka je dosta lidi tam tö poslüša. Njini najbole eričen program je »Szívküldi« (glasbene želje). Sombotelsko lüstvo je že malo trüdno gratalo, tak ka smo se odšpancérali do slaščičarne, pa eden dober sladoled (fagyi) zeli pri ednom Törki, šteromi je že dejdek v Lendavi živo. Naš bus nas je čako pri gledališči, za šteroga je plan napravo erični vogrski arhitekt, Imre Makovecz. Naša vodička, gospa Pivar, nas je odpelala v svojo rojstno ves, v Kot, gde je inda svejta dosta mlinarov živelo. Ves je rejsan kak eden kaut, na ednom konci teče Müra, na drügom pa je rovačka grajnca. V vesi pravijo, ka »če se žaba pocüknila, te je vse pod vodej bilau«, ka dosti povaudni bilau. V Koti je eden mlinar najšo v Müri mrtvo tejlo dühovnika Danijela Halasa, depa se eške zdaj ne vej, če so ga bujli vogrski žandarge ali jugoslovanski partizange. V vesi je do nej davnik stau križ kak spomin na plebanoša, šteroga škejo posvetiti za blajženoga, depa so ga vkraj odnesli, ka ga za prauškarski svetek v juniuši gorobnovijo. Naši prijateli so nas tü kraj Müre čakali z dobro zaseko (vágott zsír), tak ka smo se leko s punim želaudcom dale pelali. Zdaj nas je čakala eške samo paut do Prosenjakovec, do vogrske vesi, štera je sploj pri madžarsko-slovenskoj grajn ci. Tü so nas že čakali djagri, šteri so nam sküjali dober bograč. Gda smo si že malo gut tö namazali z domanjim bejlim vinom, se je začno kulturni program. Oprvin so spejvale naše Sombotelske spominčice, štere so nutpokazale porabske, rovačke pa eške edno gruzijsko nauto tö. Ka je pri nji malo ovak, je tau, ka slovenske pesmi v vogrskom geziki tö zospejvajo, štere jim je dojobrno voditel zbora Francek Mukič. Domanje pesmarce, pevke Madžarskoga drüštva, pa so spejvale vogrske pa slovenske naute iz Prekmurja. Na konci pa je prišlo presenečenje (meglepetés), gda so začnili zbori pošilati pesmi svojim padašom. Večer se je pelo tadale, členi bejdvej drüštev so se začnili padašiti. Tau pa néde brezi dobre muzike, pri tom sta pomagala dva fudaša pa eden, šteri je na gosli špilo. Naute so se čüle dugo v nauč, Madžari pa Slovenci so vküper plesali pa spejvali pesmi od eden drügoga. Moram prajti, ka so nas naši prekmurski padaške trn lepau gorprijali, pa bi se jim tü eške gnauk sploj lepau zavalo. Edno je gvüšno, madžarsko drüštvo čakamo v Somboteu, ka bi se uni tö tak dobro pri nas čütili kak mi v Sloveniji. -dm- Porabje, 29. maja 2008 4 Majska pesem pri Gradu na Goričkem 18. maja je pri Gradu na Go-ričkem potekala prireditev z naslovom 2. Majska pesem, ki so jo priredili Goričko društvo za lepše vütro, Krajinski park Goričko, občina Grad in Gasilsko društvo Grad. Majska pesem, ki so jo organizatorji tokrat priredili drugič, je za pevske zbore in vokalne skupine, ki delujejo na območju Krajinskega parka Goričko, tudi tekmovanje, njihovo delo je ocenila strokovna komisija, ki so jo sestavljali Tomaž Kuhar, Anka Suhodolnik in Helga Horvat. Na tekmovanju je letos sodelovalo šest peskih zborov in vokalnih skupin, in sicer Moški komorni zbor KPD Rogašovci, Vokalna skupina »Zarja« Puconci, Dobronaki Nótázok, Mešani pevski zbor Cankova, Mešani pevski zbor KPD Rogašovci in Moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko. Udeležence in gledalce sta na začetku prireditve pozdravila Janko Halb, direktor Javnega zavoda Krajinski park Goričko in Ludvik Kočar, svetnik občine Grad. S pesmijo so vse navzoče pozdravili člani graških ljudskih pevcev. V tekmovalnem delu je vsak zbor zapel tri pesmi, po tekmovalnem delu sta nastopila tudi gostujoča zbora z območja trideželnega naravnega parka Raab-Goričko-Őrség, in sicer avstrijski zbor Singkreis Stainz bei Straden in Komorni pevski zbor ZS iz Monoštra. Komisija je tretje mesto podelila Mešanemu pevskemu zboru KPD Rogašovci, drugo mesto Moškemu pevskemu zboru Društva vinogradnikov Goričko. Prvo mesto je tudi tokrat, povsem upravičeno, zasedla Vokalna skupina »Zarja« iz Puconcev. Sledilo je prijetno druženje ob dobri kapljici in goričkih specialitetah, za kar je poskrbelo graško gasilsko društvo. M. Sukič 18. maja 2008 popoldan ob drugi uri se je začelo II. srečanje folklornih skupin v števanovskem kulturnem domu. Lansko leto smo prvič organizirali to prireditev in smo že takrat obljubili, da bomo nadaljevali. Finančno pomoč smo dobili od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani in od Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Na prireditev smo povabili štiri skupine, vse so se z veseljem odzvale našemu povabilu. Nastopili sta dve otroški skupini ZS iz števanovske šole. Zelo lepo in pridno so plesali. Najmlajši so dobili največ aplavza. Gornjeseniška odrasla folklorna skupina je prvič plesala pri nas. Iz Slovenije je prišla Foklorna skupina iz Tešanovec. Predstavili so nam lepe slovenske plese. Na koncu programa smo se še dolgo pogovarjali. Mislim, da gledalcem, ki so prišli, ni bilo žal. Program je bil vsakemu všeč. Zelo nas je veselilo, da smo lahko med nami pozdravili generalnega konzula mag. Draga Šiftarja in njegovo ženo Lili Šiftar ter tudi sodelavko generalnega konzulata Andrejo Kovač. Našo prireditev je počastil tudi predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Tudi preko časopisa bi se rada zahvalila vsem nastopajočim, mentorjem in vodjem skupin, ki so nam olepšale nedeljo s plesi in glasbo. Agica Holec predsednica slovenske samouprave Števanovci Porabje, 29. maja 2008 5 »Iz velkoga varaša sem prišo sé na breg« Gnauk mi je Lali Hanžek tak pravo, če nejmaš nikoga nej za reportažo, te idi na Janezov brejg pa spitavaj malo Bojana Strajnara. On de ti znau pripovejdati, on je celau dober. Tak je bilau, edno srejdo predpodnevom sam se pelo gor na Janezov brejg pa sam si na tejm zmišlavo, ka povejm, gda prejk praga staupim. Ranč je ne poznam pa reportažo škem z njimi delati. Nej trbelo tadala zmišlavati, kak sam na dvorišče staupo, že so pred menov stali Bojan Strajnar. Rokau jim dam pa škem ime prajti, dapa oni so me prehite li. »Mi se že poznamo. Enkrat na cesti sem od vas pito, kje so Andovci,« se smejejo pa pravijo, naj si sedeva doj na stolico. • Dosta porabski račij nücate, gda ste se je navčili? »Teh sem se zdaj dve leti naučil. Prej pa nisem znau niti ene. Nisem znal loviti melodije porabskega jezika. V porabskem jeziku se včasih vrstni red besed zamenja, mislim na glagol pa na samostalnik. Zato je drugače kot knjižna slovenščina. Na to sem se že navadil, skromno, tak da me ne morejo odati.« • Kak ste prišli iz Ljubljane sé na te brejg? »Klara Čabai, moja prijateljica z Gorenjega Senika, v Ljubljani sva se spoznala, in potem sva začela sem skupaj hodit. In meni so se ti kraji dopadli, plus tega sem malo betežen in sem se odločil, da bom pustil življenje v Ljubljani in ga bom zamenjal s tem tukaj.« • Že stalno tü živete? »Pol časa živim v Ljubljani pol časa pa tukaj.« • Gda ste küpili tau hišo? »Tau hišo smo približno pred desetimi leti kupili. To hišo je nam prodala Marička, štera je v bauti delala. Ona ja tau prodala in je šla živet v Monošter, v velki varaš. Jaz sem pa iz velkega varaša prišel živet na breg.« • Hišo ste že vi obnovili? »Osem let smo dosta vse obnovili. Ta štala je bila iz blata narejana, podrli smo jo do tal in jo naredili iz ciglov, kak vi rečete. Vse smo naredli na novo, samo stene so ostale, ampak po starom stili. Dosta dela je bilo in dosta sem se sekiral in čemeriu. Zidarsko delo je Tibor Bajzek delo večinoma, tišlarsko pa Feri Rogan.« • Meli ste velko srečo, ka je bila hiša na odajo, nej? »Mislim, ka zdaj je dosta na prodaj, zato ker kupcev ni. Zdaj je obratno. Takrat, ko sem jaz prišel sem, so vsi ku-povali. Zdaj pa že bola prodajajo, kupcev pa ni.« • Kak ste se odločili, ka ta hiša de tista, štero küpite? »Skupaj s Klaro pa z mamo smo prišli sem gor in smo se stavili. Mama je rekla, ta hiša, se mi zdi, je na prodaj. In jaz sem rekel, če je ta hiša na prodaj, to pa kupim. Gledali smo okrog in smo videli tri države, Slasko, Vogrsko pa Štajersko. In smo šli gor pitat, če je še na prodaj, in smo zaarali in je bila hiša naša.« • Kelko kva dratni metrov se drži k hiši? »Sedem tisoč kvadratnih metrov, od tukaj kaj je čistega, do poštije. Za obdelovati je to preveč. Gračenika (vrta) zmorem še sam, naprej dol pa pridejo fantje in mi par ur dojpokosijo. Tega jaz ne znam. Tisto kosau jaz mlatim pa s tistega nika nega. Oni pridejo trije pa z rokami štiri ure vse dojpokosijo. Oni znajo delati.« • Malo je že tisti, šteri ešče znajo na rokau kositi. »Mislim, da vsi še znajo, samo zdaj so že traktorji, motorke in so vsi že malo nehali.« • Ka delate cejli keden, gda ste tü na brejgi? »Malo čitam, zato ker do tega nisem imel časa. Vsak drugi teden pride potujoča knjižnica na Gornji Senik, in sem jaz redni odjemalec knjig. Prej že naročim in drugič, kdaj pridejo, že prinesejo. Potem je tu obdelovanje zemlje. Večkrat grem na izlet z biciklinom. Sem član biciklističnega kluba skupaj z Lalijem in Lonkojem. Malo delam, hiše rišem, to malo, tisto malo, in hitro zmanjka časa.« • Što vam küja? »Sam sebi küjam, zato ker dobro znam küjati.« • Vse fele küjate? »Vse ne, tisto ka se lotim, poznam. Večkrat küjam tudi drugim, pravijo, ka dobro küjam.« • V hiši ste meli peč? »Bila je, ampak je bila v takem slabem stanju, da smo jo podrli. Zato smo naredili novo peč, to je pa že madžarska peč. Lahko bi tudi kruh pekel, ampak tega ne delam.« • Kaj se vam najbola vidi tü na Seniki? »Najbolj se mi vidijo lidje in njihova odkritost, iskrenost in njihovo pozitivno vzdušje.« • Kaj takšoga je že malo v velkom varaši? »Tega že sploh ni. Ljudje živijo drug poleg drugega, nimajo občutka za prijatelstvo, za pomoč en drugoma. Vse gre prek denarja. Če nimaš denarja, si nič, če maš več denarja, so ti nevoštlivi. Ljude živijo par metrov drug od drugega v celom življenji, pa se ne poznajo, niti se ne pozdravljajo. Če pride nekdo sem na Senik, za mesec dni te že vsi poznajo, pa vsi znajo, ka obstajaš. In to je fanj občutek. Tam v mestu si pa samo številka.« Karel Holec Porabje, 29. maja 2008 6 »Ka pa, če leko pomorem?« Števanovska šaula je v 2007/2008. šaulskom leti začnila v slovenskom pa vogrskom geziki včiti pri nisterni vöraj v prvom klasi. Školnicke majo težko delo, ka včijo kombinirano, pri enoj vöri dva klasa vküper. Mlajšov je vsevküper 31 na šauli. Šaula prvo leto ma nauvo prejdnjo, ravnateljico Agico Holec z domanje vesi. Ona sama je tü v tau šauli začnila prve stopaje. Srejdnjo vzgojiteljsko šaulo je zgotovila v Somboteli pa je začnila delati v vrtci Bajánsenye, od kec sta go predsednik občine Vendel Konkolič pa ravnatel šaule Mihály Pusztai domau pozvala, ka so oprli vrtec v Števanovci. Tomi je že skur dvajsti lejt. Par lejt nazaj je iz slovenskoga gezika diplomirala v Somboteli. Dvej leta nazaj je predsednica Slovenske samouprave v Števanovci pa članica Državne slovenske samouprave. Kak opravla svojo slüžbo, kak stodji šaula, nam tapovej sama. folklorne pa pevska skupina, gda leko, dem z njimi.« • Ka ti leko pomagaš školnikom pa ka oni tebi? Vsi vküper delate, »vauz« morate vsi vküper vlejčti v eno smer. »Če vküp ne delamo, te nede šlau delo. Ka je tašno, ka se na školnike drži, vse njim tapovejm, vse si zgočimo. Dobro, nisterni etak vzeme, nisterni tak vzeme. Dja sam je lepau prosila, naj mi pomagajo, ka sam dja tau delo štja nej delala. Vsikši je oprejti bijo pa je pomago. Po mojom oni tü tak vidijo, ka vtjüp moramo delati, naj šaula gora ostane. Če školnikom kaj trbej pri deli, probam nota sprajti. Pri vsakšomi sam poglednila pouk pri enoj ali dvej vöri. V prvom razredi smo dvojezično začnili. Pri tej mali mlajšaj leko vidim, ka vejo s tistoga, ka so se navčili v vrtci. Zamé je dobro, ka bola leko vidim, ka ji šče moramo bola ali drügo navčiti v vrtci prejk špilanja. Učiteljica, stera v prvom klasi vči, me tü spitava, kašne pesmi ali izštevanke včim v vrtci, ka s tistimi ona leko začne v djeseni ponavlanje. Pa če malo dejte v prvom klasi kaj šče djauča ali kašno drügo ne volo ma, te že leko pomorem s tejm, ka ga bola poznam, vejm, kašni je bijo v vrtci, kak si trbej djati z njim.« • Pred velko delov stodjite. Gda se začne delo pa gda se leko čaka konec obnavlanja šaule? Kašno brigo vam znamanüje tau delo? »Tau de trno težko. Trideset milijaunov so nam obečali na ministrstvi v Budimpešti, tau na konci juniuša leko dobimo. Žüpan nam je pravo, ka mo cejlo šaulo mogli vöspakivati. Briga je, kama mo pakivali? Samo na konci juliuša leko začnejo z delom, ka mejsac dni trbej dočas se potrejbni dokumenti ta leko napravijo. Dočas ne dobimo pejnaze, je nika nej gvüšno, nika ne moremo delati.« • Ka de se konkretno obnavlalo? »Cejlo strejo do menjavali, vse okna vömenijo, pod do gora trgali po cejloj šauli. Zdaj, ka mo v vrtci meli malo mlajšov, tak vögleda, ka töj v šauli vönapravimo mesto za vrtec. Gde sta zdaj ausmi pa sedmi razred, vrnji tau šaule, taum de vönaparavleno za vrtec. Vse mora biti posaba, dvera, dvor, tau je vse naprej napisano. S tejm bi nika pejnaz tü leko prišparali. Mujs, ka dvajsti milijonov fali.« • Kam te se pakivali, gde te včili, če nede kreda šaula do prvoga septembra? »Tak vögleda, ka mo se v kulturni daum pakivali, je eno prazno stanovanje, taum bi vönaprajli mesto za razrede. Ka od opreme (felszerelés) nemo nöjcali v tistom časi, mo na Verico ali v Andovce pelali, samouprava nam da mesto. Če de dobro šlau, na konci novembra leko čakamo, ka de kreda šaula. Depa zagvüšno nišče ne vej, kak dugo de se ta vleklo. Dobro bi bilau, če bi pejnazdje že töj bili, kak je konec šaule, bi se delo včasik leko začnilo. Težko de, depa če se tau posreči, té smo pa zavolé leko radi. Dobro bi bilau, če bi znautra tü vse nauvo meli. Pomauč so nam obečali Ministrstvo za šolstvo v Sloveniji, višja svetovalka za porabsko šolstvo Valerija Perger pa generalni konzul. Ka s toga bau, tau ne vejm.« • Kak si zadovolna s prvim letom v nauvoj slüžbi? »Zadovolna sam, ka mlajši tü dosta delajo, plešejo, popejvajo, krožek lončarstva majo, šport majo, v rokodelski krožek ojdijo. Radi so v šauli, se dobro poznajo, tau me trno veseli. Valika Perger nam trno dosta pomaga pri dvojezičnom včenjej tü. Vöre je poglednila, prinesla je učne načrte, knjige, na božič trno dosta daril tak v vrtec kak v šaulo. Zveza, Državna pa domanje samouprave, OŠ Puconci, Šalovci, Urad RS za Slovence, stariške… vsikši je probo našoj šauli pomagati finančno ali moralno. Dobro nam je spadnilo, ka so nas nej tazanjali.« Klara Fodor • S kašnim namenom si se glasila za ravnateljico zdaj, gda je po cejlom rosagi težko gora držati šaule, gda je vsakšo leto menja mlajšov? »Dosta sam si mislila, če mo se glasila ali nej. Čöjla sam, ka leko šaulo zaprejo pa sam si mislila, ka pa če leko pomorem. Töj sam se narodila, v tau šaulo sam odla, töj v svojoj vesi delam že skur dvajsti lejt. Brodila sam si, ka pa, ka do ovak gledali na šaulo pri samoupravi, Zvezi, v Sloveniji, če Slovenca ma za ravnatela. Tau sam vejdla, ka de trno težko delo. Probala mo, če nede šlau, te leko nazaj staupim, tau zakon ne pravi, ka dja prejk pet lejt moram tau delati.« • Kak se ti vidi delo po deseti mejsacaj? »Gda sam prejk vzela šaulo, je težko bilau. Dja vrtec vodim dudji lejt, tisto je pa drügo, menja lüstva je, več delam z mlajši. Šaulo voditi je bola težko, drügo delo je, školnikov je tü več.« • Pauleg toga ti nej bola težko, ka si nikdar nej delala kak prcerkorca (učiteljica)? »Nej, ka če steri školnik ali prcerkorca fali, té nota dem na vöro. Najprvin je špajsno bilau, ka so tau zatok vekši mlajši. Pomagalo mi je, ka so me mlajši dobro vzeli. Vpamet sam vzela, ka so bola oprejti, če kašno nevolo majo, mi prvin tapovejo kak školnikom, zatok ka so tej mlajši vsi k meni odli v vrtec. Dja s srca pa z veseldjom dem na vöro, sam rada z njimi. Ali če majo odmor, dja dem ta vö k mlajšom, dja rada pripovejdam z njimi. Tau že tü vejo, ka se meni slovenstji morajo pokloniti, drügo zatok kaj tü povejo, samo ka je tau malo.« • Dvaujo delo opravlaš, kak maš nota vtaldjano delo? »Dja dvanajset vör moram biti z mlajši na tjeden, tau nejmam naprej napisano, gde. Največ časa sam v vrtci, ka bi mi vöre v šauli tak nej mogli dati. Če steri fali, te dem v šaulo včit. Administracijsko delo je mojo, natečaje tü pišem. Na nauvo sam napisala pedagoške programe, vküp sam postavila plan šaulskoga dela. Letos smo dosta natečajov napisali. Probali smo več programov zagotoviti mlajšom. Gda so kam pozvane Porabje, 29. maja 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. TRNO MLADE RIBE Iz maloga vöraste velko. Tou je trno velka istina. Depa zvün toga je pri vsem tejm eške kaj drugoga tö gé. Tisto, ka je oprvin malo, je nej vsigdar najbole čedno. Na, škem prajti, ka tou starejši tak vidijo. Vej pa je poznana tista istina, ka guči od toga, kak je mladost norost, ka skače prejk vode tam, gde je moust. Pa kak je pri lidaj, je ranč tak pri ribaj tö. Na, ribe nemajo mosta, leko se pa pod moustom držijo. Tak kak v potoki od zlate ribice. Ranč tam spod mousta njim je najbole špajsno pa tam se najraj držijo. Pa tam delajo norije tö. Zavolo njivi norij se z njimi korijo stare ribe. Ranč tak, kak je tou pri lidaj. -Tej naši mlajši so trno lag- vi. V tej nouvi časaj vse naoupak de, -guči edna riba. -Istino gučiš, mi smo nigdar nej takši bili, - kcuj deje druga stara pa moudra riba. -Mi smo starejše poštüvali. Pa smo vse dali valati, -je vejdla povedati tretja. Pa so tak gučale, modrüvale, mlade ribe pa so tadale lejtale. Pa bi lejtale eške tadale, če bi nej prišli pojdje z mrežami. Zlata ribica ji je prva vpamet vzela. Brž je priplavala pod moust. -Mlade ribe, brž vkraj spod mousta. Brž, brž, mreže vas nut zgrabijo, - ji je vkraj gnala. Depa mlade ribe so jo nej škele poslüšati. Tadale so se naganjale, skakale vö iz vode pa plavale, kak bi nika nej bilou. Podje pa so ličili mreže (háló). Zlata ribica se je eške pravi čas potülila pod kamen. Vse mlade ribe pa so se zgrabile v mrežo. Zdaj so več nej bile tak mlado norčaste. Zdaj so gratale vcejlak ovakše. -Jaaaaaaj, - so začnole kričati. - Pomorte nam! Pomagajte! Naj nas neške vöpotegne s té preklete mreže! Ranč ena od stari rib je nej mogla pomagati. Rade bi tou naprajle, depa kak naj napravijo. Mlade ribe so podje že potegnili na brejg. Metale so se na süjom, pa prosile, samo naj nazaj v vodou pridejo. Stare ribe so gledale zlato ribico, naj una pomore. Depa kak naj tou napravi, kak naj mlade ribe nut nazaj v potok odrejši. Zganjala se je od kamna do kamna pa brodila. Brodila je, brodila pa nika nej vözbrodila. Podje so venej ribe že strousili v vedra, stepli mreže pa odišli doj po travniki. Velko djoukanje se je začnolo v potoki. Ja, mlade ribe so na nikoj prišle. Preminoule so. Nega ji več. Podje so že zakürili ogen. Že so ji pekli pa geli. Ribe so trno grdou gledale zlato ribico, ka je nej nika vejdla pomočti. Vej je pa čalejrska riba, ka nej? Depa bilou je prekesno. Zato je zlata ribica odišla v korenje spod stare vrbe. Tam je zibala svojo žalost. Stare ribe pa so se zgučavale, kelko njivi pajdaškinj je tak skončalo. Je skončalo, gda so une tö mlade bile. Pa se je eške najbole stara riba vejdla spoumniti, ka je za njeni mladi lejt ranč tak bilou. Vsigdar so podje vedli tam spod mousta z mrežami zgrabiti ribe. Pa je potontakom vövidlo, ka je mladost vsigdar gnaka bila. Vsigdar je bila mladost norost, skakala je prejk vode, gde je moust. Samo ka je tou pomagalo zlatoj ribici? Tadale je bila žalostna pa nesrečna. Vej pa čalejrska ribica dun mora pomočti, gda je nevola, ka nej? Miki Roš 15. in 16. maja smo imeli učenci DOŠ Jožefa Košiča izlet na Gorenjsko. Ta izlet nam je organiziral Zavod za šolstvo RS preko turistične agencije »Pütra« v Murski Soboti. Prvi dan smo se odpravili zjutraj ob petih izpred naše šole. Z manjšimi postanki smo okrog desetih prispeli do našega prvega cilja. To je bilo na Bledu. Tukaj smo si najprej ogledali grad, potem smo se pa odpravili do jezera, kjer so nas že čakale pletne, in smo se peljali na otok. Tam je cerkev Marije Pomagaj. Lahko smo si ogledali cerkev od znotraj in potegnili zvon želja. Po ogledu smo se vrnili na obalo in smo nadaljevali pot do penziona Bledec, v katerem smo imeli kosilo. Ko smo se najedli, smo pa obiskali Bohinjsko jezero. Blizu njega je cerkev, posvečana sv. Janezu ker jo zdaj obnavljajo. Potem kalnico velikanko je bilo zelo Zjutraj, po zajtrku, smo se smo pa šli do jezera in obču-zanimivo. Zvečer smo pa za-odpravili na Vršič. Med potjo dovali panoramo. Ker nam je sedli svoje mesto v penzionu smo si ogledali kip Kozoroga gyjev spomenik. Peljali smo se tudi do izvira Soče. Naš zadnji cilj je bil Most na Soči. Tu smo šli do pristanišča, kjer nas je že čakala ladja Lucija. Z njo smo odpluli na ogled po umetnem jezeru. Med plovbo je kapitan Dejan povedal legendo o tem jezeru. Iz te legende smo lahko izvedeli, kako bomo postali »zmaji ali copati.« Tu smo tudi imeli kosilo. Okrog pete ure smo se pa odpravili proti domu. Ta dva dneva smo se dobro počutili. V imenu udeležencev bi se rada zahvalila za izlet organizatorju, posebej hvala gospe mag. Valeriji Perger, višji svetovalki za šolstvo Slovencev na Madžarskem. Hvala tudi naši prijazni vodički, od katere smo dobivali med potjo mnogo novih, zanimivih informacij. lahko ogleda-alpske doline Tamar, kjer smo večerja. Po večerji smo še šli 1611 m visoko, smo občudo-Senik si ogledali Planico. Tukaj so na sprehod. Ko smo se malo vali pokrajino. Pred zadnjim zunaj, smučarski poleti. Videti ska-sprehodili, smo šli spat. ovinkom smo si pogledali Ku- Porabje, 29. maja 2008 Martina Zakoč smo si še ostal čas, smo se peljali do Borka. Tukaj nas je že čakala in Rusko kapelico. Na vrhu, PETEK, 30.05.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.45 DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.35 DUHOVNI UTRIP, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DRAGO JANČAR: PRIMOŽ TRUBAR, 1. DEL: OGENJ, DOMAČA TV NAD., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 15.50 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: LEPO VEDENJE, 16.20 PETA HIŠA NA LEVI: KAR BO PA BO, DRUŽ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 MOČ ZNANJA, NEMŠ. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 TV POGLED, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 POLNOČNI KLUB, 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.5.1990, 0.50 MOČ ZNANJA, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL PETEK, 30.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.40 GLASNIK, 12.05 UMETNI RAJ, 12.30 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 ČRNO BELI ČASI, 13.15 ŽOGARIJA -KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, 14.15 POVRNJENO ŽIVLJENJE, FRANC. TV FILM, 15.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.5.1990, 16.10 PRIMORSKI MOZAIK, 16.40 ŠTUDENTSKA, 17.00 MOSTOVI -HIDAK, 17.30 ZDAJ!, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: JANA ČEDE, 19.55 ODBOJKA (M), SLOVENIJA - NIZOZEMSKA, 22.00 ZUNAJ SUMA, AM. FILM, 23.35 MIKAVNA LETA OBILJA, NEMŠ. FILM, 1.40 HUFF, AM. NAD., 2.35 INFOKANAL * * * SOBOTA, 31.05.2008, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, 14.05 ODDAJA ZA OTROKE, 14.20 TOČNO OPOLDNE, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 20.55 TONE PARTLJIČ: ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE -NOVA ODDAJA IN DIREKTORJEV ROJSTNI DAN, TV NAD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRIBAR, 23.35 DEADWOOD, AM. NAD., 0.40 LJUBEZEN POPOLDNE, FRANC. FILM, 2.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 31.5.1990, 2.30 DNEVNIK, 2.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.20 INFOKANAL SOBOTA, 31.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.45 SKOZI ČAS, 8.55 TEDENSKI IZBOR, 12.25 TRADICIONALNI KONCERT VLADA KRESLINA Z GOSTI, 15.25 ZDAJ!, 15.55 NOGOMET, DRAVA -DOMŽALE, 17.55 KOŠARKA, DRUGA TEKMA FINALA KONČNICE LIGE UPC TELEMACH, 19.45 KOLESARSKA DIRKA PO ULICAH KRANJA, 20.00 BABUŠKE, FRANC. FILM, 22.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.00 SOBOTNO POPOLDNE, 1.15 ANNA PIHL, DANS. NAD., 1.55 KAČJI PLES, ČEŠKI TV FILM, 3.25 INFOKANAL * * * NEDELJA, 01.06.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 IZVIR(N)I, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. NAD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.35 INTERVJU, 22.25 ARS 360, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 HAVAJI V OSLU, DANSKO-ŠVEDSKONORVEŠKI FILM, 1.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 01.06.1990, 1.35 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL NEDELJA, 01.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 01.06.1990, 8.55 GLOBUS, 9.25 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 10.10 NA POTI V USHUAIO, FRANC. POLJ. SER., 10.45 SP V VESLANJU, 12.15 POZDRAVLJEN, PEKING, 12.45 TEDENSKI IZBOR, 14.55 BERLIN: ATLETIKA -ZLATA LIGA, 15.55 ROKOMET (Ž), BELORUSIJA -SLOVENIJA, 17.30 ATLETIKA -MEDNARODNA LIGA, 18.30 ATLETIKA -ZLATA LIGA, 19.40 SP V VESLANJU, 20.00 BAGDADSKA ŽELEZNICA, NEMŠ. DOK. SER., 20.55 KMETJE, POLJS. NAD., 21.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.15 NA UTRIP SRCA, 0.00 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 02.06.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 MOČ ZNANJA, NEMŠ. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: JESEN, 16.15 BINE: GOZD, LUTK. NAN., 16.30 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: KNJIGA, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 PLANET, ŠVEDSKA DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VROČI STOL, 20.50 DRAGO JANČAR: PRIMOŽ TRUBAR -2. DEL: NIKDIRDOM, DOMAČA TV NAD., 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 PODOBA PODOBE, 23.35 GLASBENI VEČER, 1.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 02.06.1990, 1.30 PLANET, ŠVEDSKA DOK. SER., 2.20 DNEVNIK, 2.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.25 INFOKANAL PONEDELJEK, 02.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.50 SOBOTNO POPOLDNE, 14.35 SLOVENCI V ITALIJI, 15.05 POSEBNA PONUDBA, 15.20 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 02.06.1990, 16.25 OSMI DAN, 16.55 ARS 360, 17.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.40 EVROPA.SI, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 ZENIT -GENSKO SPREMENJENA HRANA, DOK. ODD., 22.55 DAR, AM. FILM, 0.45 INFOKANAL * * * TOREK, 03.06.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NA POTEP PO SPOMINU, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 PLANET, ŠVEDSKA DOK. SER., 12.00 INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 HE-MAN, RIS., 16.05 KAJETAN KOVIČ: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB: ŠAH, MAT, PIKI, OTR. NAN., 16.20 ZOJA KAJETO, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.25 PODOBE SLOVENIJE: PADNA, DOK. ODD., 18.00 MUZIKAJETO: JAZZ, IZOBR. SER., 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 ANGOLA - DEŽELA OBLJUB, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SLOVENSKI GULAGI -STRNIŠČE-KIDRIČEVO, MARIBOR, MEDVODE, CELJE, RAJHENBURG, DOK. SER., 0.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 03.06.1990, 0.20 PODOBE SLOVENIJE: PADNA, PON., 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL TOREK, 03.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 11.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 03.06.1990, 12.35 STUDIO CITY, 13.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.00 TENIS, ROLAND GARROS - GRAND SLAM, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 V DUHU GLASBENEGA IN PLESNEGA IZROČILA TRUTAMORA SLOVENICA: KONCERT OB 30-LETNICI ANSAMBLA, 20.00 ZVOK, GLASB.-DOK. SER., 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.20 PREKLETI KRALJI: ZADAVLJENA KRALJICA, FRANC. NAD., 23.00 BARBARELLA, FRANC.-IT. FILM, 0.40 INFOKANAL * * * SREDA, 04.06.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 KNJIGA MENE BRIGA, 10.55 GLASBENA ŠALA (ŠOLA), 11.35 PODOBE SLOVENIJE: PADNA, DOK. ODD., 12.15 NA UTRIP SRCA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.30 PODOBA PODOBE, 14.00 ANGOLA -DEŽELA OBLJUB, DOK. SER., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 AMBASADORJI ČRNE GORE, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 GLAVNI MAHONEY, KANADSKI FILM, 21.35 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 04.06.1990, 0.45 AMBASADORJI ČRNE GORE, DOK. ODD., 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL SREDA, 04.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.05 HRI-BAR, 12.05 PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 13.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 04.06.1990, 14.00 TENIS, ROLAND GARROS -GRAND SLAM, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.55 KOŠARKA, 3. TEKMA FINALA KONČNICE LIGE UPC TELEMACH, 21.45 IVAN CANKAR: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLG CELJE, 23.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA ANDY SCOTT&SAX ASSAULT, 0.10 BLACKJACK, ANG.-AVSTR. NAD., 1.45 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 05.06.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 16.10 VZTRAJNA LARA, DOK. FILM IZ HRVAŠKE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 JASNO IN GLASNO: EMO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.50 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 OSVOBOJENI GRADIMO: STROGO NADZOROVANI SPOMINI, DOK. SER., 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 ZA VSE ŽIVLJENJE, ANG. TV FILM, 1.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 05.06.1990, 1.35 DUHOVNI UTRIP, 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL ČETRTEK, 05.06.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL,TV PRODAJA,12.00 GLOBUS,12.30 BAGDADSKA ŽELEZNICA, NEMŠ. DOK. SER., 13.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 05.06.1990, 13.45 PRVI IN DRUGI, 14.00 TENIS, ROLAND GARROS -GRAND SLAM, ČETRTFINALE, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 9. MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE MARIBOR 2008, 19.30 ZAPOJTE Z NAMI: JENKO, MOKRANJAC, 19.40 TRIJE OBRAZI PLESNE SKUPINE KAZINA, 20.00 LJUBEZEN JE ZA VSE, BELG. FILM, 21.20 PPOD RUŠO, AM. NAD., 22.10 PAZI TO!, AM. FILM, 0.00 INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo