Primorski
dnevnik
PETEK, 25. MARCA 2016
št. 71 (21.611) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
Mlada barkovljanska čebelarja
šepet
ulice
Montecchi
/
11
doberdob - Na 3. strani
Šolniki pričakujejo takojšen razpis
S sredine skupščine Sindikata slovenske šole
trst - Na 5. strani
Vlačilci: manj ljudi, več dela
goriška - Na 12. strani
Gradbeni sektor je na kolenih
Število podjetij in zaposlenih iz leta v leto nižje
haag - Razsodba Mednarodnega sodišča za zločine v bivši SFRJ
knjiga
Razmislek o obleganem Sarajevu
/ii-p-ihti i/j Vir*
sir^m ■ 11 h ■ j Ljul;:uiu in De^sn^'1" ...............
Karadžicu 40 let zapora
Radovan Karadžic leta 1993, ko je vedril in oblačil nad razkosanjem BiH
NOVA TURISTIČNA AGENCIJA V SEŽANI

Naj se vaša pot doživetja začne. Pokličite za termin.
t: 00386 082057738
Kosovelova 4 - Sežana
01 Slonček
Lili NA POTI DOŽIVETJA
www.sloncek.net
HAAG - Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je včeraj bivšega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča obsodilo na 40 let zapora za genocid v Srebrenici, vojne zločine ter zločine proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini.
Predsedujoči sodnemu senatu, sodnik O-Go Kwon, ki je skoraj dve uri prebiral sodbo, je ob tem pojasnil, da se mu bo od kazni odštel čas, ki ga je že preživel v priporu, kar je več kot sedem let. Karadžičev odvetnik je sporočil, da se bo pritožil na obsodbo. Sodišče ga je kot takratnega predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov spoznalo za krivega za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995, zaradi pregona, iztrebljanja, umorov, deportacij, prisilnih premestitev, nasilja, nezakonitih napadov na civiliste ter zajetja talcev med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.
Na 3. strani
BRUSELJ - Preiskava
■• • • • v v
Policija isce dva preživela terorista
BRUSELJ - Belgijska policija išče še dva preživela terorista po torkovih atentatih. Poleg tretjega napadalca z letališča Zaventem, naj bi nadzorne kamere s postaje podzemne železnice Maelbeek ob Kha-lidu El Bakraouiju posnele še enega moškega z veliko torbo. Brata El Ba-kraoui naj bi tudi načrtovala napad na belgijske nuklearke, o čemer priča deset ur videoposnetkov, ki so jih zasegli v enem od njunih skrivališč.
Na 2. strani
v*
ft--

trst - Reportaža o nekdanji ribiški vasi
Barkovlje: manj trgovin, vedno več tujih turistov
LJUBLJANA - Pri Univerzitetni založbi Annales ZRS Univerze na Primorskem je kot prva knjiga v novi zbirki Pont Annales izšlo epistolarno delo Sarajevo med Ljubljano in Beogradom, ki ga podpisujeta Josip Osti in Vera Zogovic. Pisemska proza priča o dogajanju v obleganem Sarajevu v času vojne na Balkanu, hkrati pa prinaša misli o kulturi in bližnjih.
Knjigo so v torek predstavili v Ljubljani, v prihodnjih dneh pa jo bodo tudi v Kopru.
Na 10. strani
V Devinu-Nabrežini o službi za odpadke
Na 5. strani
ansa
Giobbe Covatta za referendum
Na 13. strani
Zamude pri izplačilu socialnih prispevkov
Na 13. strani
Umrl legendarni nogometaš Cruijff
Na 17. strani
9771124666007
2
Četrtek, 24. marca 2016
ŠPORT
Primorski
ki Ji
bruselj - Na postaji podzemne železnice je bil še en sumljiv človek
Belgijska policija išče še dva domnevna terorista
Brata Bakraoui naj bi za cilj napada izbrala tudi belgijske nuklearke
BRUSELJ - Notranji ministri EU so na izrednem zasedanju po torkovih terorističnih napadih v Bruslju pozvali k bolj usklajenemu boju proti terorizmu. Ministri so se sestali dva dni po krvavih terorističnih napadih na bruseljskem letališču in postaji podzemne železnice Maelbeek v evropski četrti belgijske prestolnice, v katerih je bilo ubitih 32 ljudi, okoli 300 pa ranjenih. Novih odločitev niso sprejeli, so pa pripravili seznam, kaj vse bi bilo treba storiti za bolj usklajen in učinkovit boj proti terorizmu. V izjavi so pozvali tudi k čimprejšnjemu sprejetju direktive o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih (PNR).
Medtem se nadaljuje preiskava o atentatih in iskanje enega ali morda dveh preživelih teroristov. Nadzorne kamere s postaje podzemne železnice Maelbeek so namreč poleg Khalida El Bakraouija posnele še enega moškega z veliko torbo. Policijski vir je povedal, da naj bi se El Ba-kraoui pogovarjal z enim moškim, ki pa nato ni stopil z njim na vlak. Preiskovalci sedaj želijo ugotoviti, kdo je ta moški.
Policija išče tudi tretjega napadalca z bruseljskega letališča Zaventem. Tam sta se razstrelila samomorilska napadalca Brahim El Bakraoui in Najim Laachraoui, ki so ga iskali v povezavi z lanskimi terorističnimi napadi v Parizu. Tretji domnevni napadalec, ki ga je videti na posnetkih nadzornih kamer, pa je pobegnil in ga še iščejo.
Belgijsko tožilstvo je sporočilo, da so tudi Khalida El Bakraouija, ki se je razstrelil na podzemni železnici, že iskali v zvezi s terorističnimi napadi v Parizu novembra lani. Tožilstvo je 11. decembra lani proti njemu izdalo mednarodni nalog za prijetje. Khalid El Bakraoui je bil osumljen, da je pod lažnim imenom Ibrahim Maaroufi najel stanovanje v Charleroiju, ki naj bi ga kot bazo uporabljali pariški napadalci.
Brata El Bahkraoui sta po pisanju belgijskega časnika La Derniere Heure kot cilj napada izbrala tudi belgijske jedrske elektrarne. Kot navaja časnik, sta s skrito kamero snemala direktorja centra za nuklearno energijo. Preiskovalci so v hišni preiskavi v Bruslju po terorističnih napa-
dih v Parizu našli sumljiv videoposnetek, na katerem je bilo videti direktorja centra za nuklearno energijo v belgijskem Molu. Posnetek je dolg deset ur, na njem pa je dokumentirano, kako poteka dan direktorja. Mediji navajajo, naj bi teroristi želeli priti do urana za izdelavo ti. »umazane« jedrske bombe.
Iz zapora, kjer je od petka, prihajata tudi dve novosti glede Salaha Abdesla-ma, ki je sodeloval pri novembrskih napadih v Parizu, bil pa je tesno povezan tudi s storilci atentatov v Bruslju. Abdeslam naj bi od včeraj ne zavračal več izročitve Franciji. Preiskovalci pa so na osnovi zbranega gradiva prišli do ugotovitve, da se je tudi on pripravljal na sodelovanje v bruseljskih napadih. Vodil naj bi tretje jedro teroristov, ki naj bi po bombnih eksplozijah streljala na preživele.
Belgijska vlada se je sicer po napadih znašla pod pritiski, potem ko je v sredo postalo znano, da so turške oblasti lani poleti pridržale in kasneje v Belgijo izgnale Brahima El Bakraouija. Belgijske oblasti so to zanikale in trdijo, da je bil El Bakraoui poslan na Nizozemsko in ne v Belgijo. Nizozemske oblasti so potrdile, da je bil El Bakraoui lani res izgnan iz Turčije in 14. julija poslan na Nizozemsko, a obenem poudarile, da tam organom pregona ni bil znan in ni bil ničesar osumljen, zato ga niso prijeli.
V luči očitkov, da so bile očitno narejene napake, in pozivov, da je treba zadevo preiskati in poiskati odgovorne zanjo, sta svoj odstop ponudila belgijska ministra za notranje zadeve in pravosodje Jan Jambon in Koen Geens, a je premier Charles Michel ponudbi zavrnil.
Kandidatka demokratov na ameriških predsedniških volitvah Hillary Clinton je medtem bila kritična do EU, češ da lahko v boju proti terorizmu stori več. »Evropske banke morajo prekiniti financiranje terorizma. Evropska letala morajo sodelovati v misijah v Iraku in Siriji, posebne sile pa bi morale sodelovati v urjenju in opremljanju lokalnih sil, ki se borijo proti Islamski državi,« je pojasnila. (sta,mm)
V Rimu ob velikonočnih praznikih strogi varnostni ukrepi
RIM - V luči terorističnih napadov v Bruslju bodo ob velikonočnih praznikih v Rimu veljali strogi varnostni ukrepi. Na ulice bodo napotili 800 dodatnih vojakov, letališča, železniške postaje in postaje podzemne železnice pa bodo okrepljeno nadzorovali, poroča tiskovna agencija ANSA. »Naše varnostne sile so nenehno v pogonu, vendar se nobena država ne more počutiti varno pred teroristično grožnjo,« je dejal notranji minister Angelino Alfano, ki je zagotovil, da je vlada vpoklicala najboljše protiteroristične strokovnjake za preprečitev napadov.
Nadzor so sicer okrepili predvsem pri veleposlaništvih, bazilikah in spomenikih. Stroge varnostne ukrepe so uvedli tudi na območju Vatikana, kjer so že pred tem zaradi jubilejnega leta povečali nadzor nad ti. občutljivimi točkami in kraji, kjer se zbira večje število vernikov ter drugih obiskovalcev.
Predsednik parlamentarnega odbora za nadzor obveščevalnih služb Gia-como Stucchi je opozoril, da je nemogoče pregnati vse grožnje in je naivno mišljenje, da je lahko v Italiji pod nadzorom vse. V preteklih mesecih je Italija zaostrila boj proti terorizmu. V obdobju med junijem 2014 in julijem 2015 so preiskovalci po besedah Stucchija sprožili preiskave v povezavi s terorizmom proti 224 tujcem. Od začetka leta 2015 pa so zaradi suma terorizma prijeli 306 oseb, 74 pa so jih izgnali iz Italije. V okviru protiterorističnih preiskav so preverili skoraj 110.000 ljudi.
Strah pred morebitnimi napadi na Rim pa se pozna pri turističnem obisku, saj v italijanski prestolnici beležijo številne odpovedi tujih turistov.
Papež ob veliki noči umil noge beguncem
RIM - Papež Frančišek je na veliki četrtek izvedel tradicionalno umivanje nog. Medtem ko EU pretresa najhujša begunska kriza in so po Parizu teroristični napadi pretresli še Bruselj, se je Frančišek odločil za zelo zgovorno potezo - noge je letos umil 11 beguncem, med njimi več muslimanom, ki so bili nad to gesto vzhičeni. »Ali muslimani, hindujci, katoliki ali Kopti: vsi smo bratje, vsi smo otroci istega boga,« je dejal papež in spomnil tudi na torkove napade v belgijski prestolnici: »To je bilo dejanje uničenja, dejanje vojne, s strani ljudi, ki ne želijo živeti v miru.« Krivdo za prelivanje krvi je pripisal predvsem tihotapcem z orožjem. Večerno umivanje nog je potekalo v domu za prosilce za azil v Castelnuovo di Porto nedaleč od Rima, v katerem živi kakih 800 ljudi iz več kot 25 držav. Med migranti, ki jim je papež umil noge, so bili trije muslimani iz Malija, Pakistana in Sirije ter hindujec iz Indije. Gre za ponazoritev geste, ki jo je Jezus izvedel svojim apostolom pred zadnjo večerjo. Potem ko so papeži dolga leta noge umivali le duhovnikom, jih je Frančišek doslej umival zapornikom, invalidom in mladoletnim prestopnikom. Papež bo nocoj v Koloseju vodil križev pot, ki ga bo spremljala molitev za spolno zlorabljene otroke. V nedeljo bo poleg maše opoldne izrekel velikonočno voščilo mestu in svetu (urbi et orbi).
Kardinal se je opravičil žrtvam spolnih zlorab
LYON - Francoski kardinal Philippe Barbarin, ki mu očitajo prikrivanje spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov, se je med sredino mašo opravičil žrtvam zlorab. Dodal je, da se opravičuje, čeprav takrat, »ko so se dogajala gnusna dejanja«, ni bil na oblasti v škofiji. Barbarin je tudi citiral besede papeža Frančiška, rekoč, da je »zavezan, da prevzame vse zlo, ki so ga storili nekateri duhovniki in se osebno opraviči za škodo, ki so jo storili s spolno zlorabo otrok«. Žrtve duhovnika, ki ga obtožujejo, da jih je zlorabil pred 25 leti, Barbarinu očitajo, da duhovnika ni prijavil, ko je leta 2007 izvedel za njegovo preteklost. Kasneje se je Barbarin znašel pod udarom kritik, ker prav tako ni premestil še dva duhovnika z zgodovino spolnih zlorab.
sirija - Nov težak udarec za džihadiste IS
Vladne sile v Palmiri
Ob kulturnozgodovinskem ima »puščavski biser« tudi velik strateški pomen
Primer Regeni in umor petih »kriminalcev«
KAIRO - Viri pri egiptovskem ministrstvu za notranje zadeve poročajo, da je bilo v policijski raciji ubitih pet ljudi. Ubite so označili za tolpo ugrabiteljev, ki naj bi uporabljali policijske uniforme in ugrabljali predvsem tujce. Viri izrecno ne omenjajo italijanskega raziskovalca Giulia Regenija, v egiptovskih medijih pa je več namigov, da naj bi ubita peterica ugrabila, mučila in ubila mladega Italijana. Informacijo o zadevi so egiptovske oblasti posredovalec tudi italijanskim preiskovalcem, ki pa so glede skeptični glede navedene razlage. Zakaj neki naj bi ugrabitelji mučili in ubili Regenija? Poleg tega je še nekaj protislovij in nejasnosti, kar daje misliti da gre le za ponoven poskus prikrivanja resnice in storilcev umora, ki naj bi se skrivali v državnih aparatih.
DAMASK - Sirske vladne sile so po hudih bojih z dži-hadisti Islamske države včeraj vstopile v starodavno mesto Palmira, ki so ga skrajneži zavzeli lani, so sporočili Sirski observatorij za človekove pravice in vojaški viri. Pred tem so iz okolice Palmire poročali o hudih bojih. Skrajna skupina IS je pozvala civiliste, ki še živijo v Palmiri, naj odidejo, medtem ko so zahodno od mesta na več frontah potekali spopadi sirske vojske in provladnih milic z džihadisti.
Režimske sile so ob podpori ruskih vojaških letal vstopile v sosesko Haj al Garf na jugozahodu mesta. Napredujejo zelo počasi, ker so džihadisti položili mine, je sporočil sirski observatorij in dodal, da vladne sile napredujejo tudi s severa. Viri v sirski vojski so potrdili napredovanje. Kot so potrdili za francosko tiskovno agencijo AFP, so v mesto vstopili s severozahoda, potem ko prevzeli nadzor nad delom Doline grobnic.
IS je "puščavski biser" Palmiro zavzela maja lani. Od takrat so džihadisti vrgli v zrak več starodavnih templjev, uvrščenih na Unescov seznam svetovne dediščine, in pokradli arheološke predmete, stare več tisoč let. Ponovno zavzetje Palmire bi bila pomembna strateška in tudi simbolična zmaga za sirskega predsednika Bašarja al Asada, saj tisti, ki ima v rokah mesto, nadzoruje tudi obsežno puščavsko območje, ki se razteza od osrednje Sirije do iraške meje.
Odkar je Palmira v rokah IS, je tam ostalo le okoli 15.000 od 70.000 prebivalcev. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice so ostali le tisti, ki so preveč revni, da bi lahko zbežali. Priča so bili številnim grozotam, med drugim javnim obglavljenjem v antičnem amfiteatru.
grčija - Zaradi nečloveških ukrepov proti beguncem
Humanitarne organizacije se protestno umikajo
ATENE - Vse več humanitarnih organizacij v Grčiji zmanjšuje svoje aktivnosti iz protesta nad razmerami, v katerih tam zadržujejo begunce, ki želijo zaprositi za azil. Več organizacij, med njimi Zdravniki brez meja, se je za to potezo odločilo, potem ko je v nedeljo v veljavo stopil dogovor med EU in Turčijo, ki predvideva vračanje migrantov. V skladu z dogovorom naj bi vse migrante hitro vrnili v Turčijo, da bi tako druge odvrnili od podobne poti.
A organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da se v pristanišču Pirej pri Atenah, kjer je obtičalo na tisoče migran-tov, odvija humanitarna kriza. Ob tem so kritizirali ukrepe Evrope, ki so vodili v trenutno situacijo.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je prav tako opozoril, da se so t. i. žariščne točke na grških otokih, v katerih preverjajo in registrirajo migrante, spremenile v centre za pridržanje. UNHCR je ob tem napovedal, da ne bo več sodeloval pri prevozu migrantov in beguncev, ki so na otok Lezbos prispeli na novo, v begunsko taborišče Moria na tem otoku. V organizaciji Zdravniki brez meja so že v sredo sporočili, da so prekinili aktivnosti v centru Moria, ker ne želijo sodelovati v sistemu, ki je nepošten in nečloveški. Tudi humanitarne organizacije Mednarodni odbor za reševanje (IRC), Norveški odbor za begunce (NRC) in Save the Children so se pridružile izražanju skrbi nad razmerami v Grčiji in omejevanju aktivnosti v zvezi z migranti.
V Libiji čaka 800.000 migrantov
PARIZ - Francoski obrambni minister JeanYves Le Drian je včeraj dejal, da okoli 800.000 migrantov v Libiji želi prečkati Sredozemsko morje in doseči Evropo. Sredozemlje je po podatkih Združenih narodov v prvih dveh mesecih letos prečkalo že več kot 100.000 mi-grantov, velika večina čez Egejsko morje iz Turčije v Grčijo. Le Drian je v intervjuju za radio Europe 1 dejal, da je v Libiji trenutno »več sto tisoč migrantov,« ki so predvsem z Bližnjega vzhoda zbežali pred vojnami in revščino. Ob tem je ocenil, da število migrantov v Libiji znaša okoli 800.000. Iz Grčije poročajo, da prvič po več mesecih v zadnjih 24 urah na grške otoke iz Turčije ni prišel noben migrant. Kot je sporočil častnik grške obalne straže na otoku Ios, je vzrok za to zagotovo hud vihar, ki je v sredo divjal nad regijo. Na grških otokih v Egejskem morju je po navedbah štaba trenutno 3924 migrantov. Samo lani je v Evropo prispelo več kot milijon beguncev, večino pa je sprejela Nemčija. A sedaj se pojavljajo skrbi, da bi migranti lahko v večjem številu znova ubrali nevarnejšo pomorsko pot med Libijo in Italijo.
/
Primorshi
AKTUALNO
Četrtek, 24. marca 2016
3
haag - Razsodba Mednarodnega sodišča za bivšo SFRJ
Karadžicu 40 let zapora za Srebrenico in vojne zločine
HAAG - Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je včeraj bivšega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžica obsodilo na 40 let zapora za genocid v Srebrenici, vojne zločine ter zločine proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini.Spoznan je bil za krivega v 10 od 11 točk obtožnice. Predsedujoči sodnemu senatu, sodnik O-Go Kwon, ki je skoraj dve uri prebiral sodbo, je ob tem pojasnil, da se mu bo od kazni odštel čas, ki ga je že preživel v priporu, kar je več kot sedem let, saj je v priporu od 21. julija 2008. Karadžicev odvetnik je že sporočil, da se bo pritožil na obsodbo. Do pravnomočnosti obsodbe bo sicer Karadžic ostal v priporu v Scheveningnu.
Sodišče ga je kot takratnega predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov spoznalo za krivega za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995, zaradi pregona, iztrebljanja, umorov, depor-tacij, prisilnih premestitev, nasilja, nezakonitih napadov na civiliste nesrbske narodnosti ter zajetja talcev med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Te zločine je storil v okviru sodelovanja v štirih skupnih zločinskih pobudah od oktobra 1991 do novembra 1995 - v ka-
Radovan Karadžič posluša včerajšnje branje razsodbe v Haagu
ansa
terih je med drugim sodeloval tudi haa-ški obtoženec in bivši vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladic. Te so vsebovale skupen načrt o stalni odstranitvi Bošnjakov in bosanskih Hrvatov z ozemlja, ki so ga bosanski Srbi imeli za svojega, z izvajanjem zločinov.
Psihiater, pesnik in zločinec
HAAG - Radovan Karadžic, po izobrazbi psihiater, se je rodil 19. junija 1945 v revni vasici Petnjica v Črni gori, njegova družina pa je po rodu s Kosova. Njegov oče Vuk je bil med drugo svetovno vojno četnik, tako da je bil po vojni del njegovega otroštva v zaporu. S petnajstimi leti, leta 1960, se je preselil v Sarajevo, kjer je leta 1964 začel študirati medicino, nato pa se specializiral za psihiatra. V prostem času je pisal pesmi, drame in igral srbsko narodno glasbo ter bil pred začetkom delovanja v politiki znan kot pesnik in psihiater.
Za politiko se je odločil leta 1990 v času vzpona nacionalizmov v nekdanji Jugoslaviji. K udejstvovanju v politiki ga je spodbudil srbski nacionalistični pisatelj Dobrica Cosic. Tako je leta 1990 ustanovil in postal predsednik nacionalistične Srbske demokratske stranke, ki je še sedaj ena glavnih strank v državi.
Potem ko je Bosna in Hercegovina po referendumu, ki so ga večinsko bojkotirali bosanski Srbi, 1. marca 1992 razglasila neodvisnost, so bosanski Srbi pod vodstvom Karadžica razglasili neodvisno Republiko srbsko. Od 12. maja do 17. decembra 1992 je bil predsednik predsedstva Republike srbske, od 17. decembra 1992 do 19. julija 1996 pa njen predsednik in vrhovni poveljnik oboroženih sil.
Sile pod njegovim vodstvom in poveljstvom drugega haaškega obtoženca, generala Ratka Mladica, so med vojno izvajale politiko etničnega čiščenja, med katero so z domov pregnali več kot milijon nesrbskega prebivalstva ter načrtno pobijali in posiljevali. Med vojno v BiH je bilo ubitih več kot 100.000 ljudi. Več kot 20.000 žensk je bilo posiljenih. (sta)
Sodišče ga je spoznalo za krivega za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995, ko so sile bosanskih Srbov po padcu te bošnjaške enklave v njihove roke ubile več kot 8000 Bošnjakov.
Po zavzetju Srebrenice 11. julija 1995, ki ga je ukazal Karadžic, so sile
Vojni zločinec je v priporu na Nizozemskem od 21. julija 2008. Njegov odvetnik je napovedal pritožbo
bosanskih Srbov prisilno pregnale okoli 30.000 bošnjaških žensk, otrok in starejših na območje pod nadzorom bošnjaških sil vojske BiH. Sodišče je ugotovilo, da je Karadžic nameraval za stalno in na silo odstraniti bošnjaško prebivalstvo iz Srebrenice, je povedal Kwon. Po zavzetju so pridržali bošnjaške moške in fante, ki so jih nato od 13. julija 1995 v nekaj dneh več tisoč pobili.
»Kot predsednik Republike srbske in vrhovni poveljnik je bil edina oseba v Republiki srbski, ki je imel moč, da bi posredoval in preprečil poboj Bošnja-
kov,« je dejal Kwon, a tega ni storil. Namesto tega je ukazal, da Bošnjake, ki so bili zaprti v Bratuncu, odpeljejo drugam, kjer so jih nato pobili.Sodišče je zato presodilo, da je Karadžic z Mladi-cem in drugimi nameraval ubiti vsakega za vojaško službo zmožnega Bošnjaka v Srebrenici, kar pomeni namero o uničenju Bošnjakov v Srebrenici, je dodal.
Sodišče je Karadžica spoznalo za krivega tudi za večletno obleganje Sarajeva, med katerim je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi, med njimi 1500 otrok. Karadžic je podpiral in odobril topniško obstreljevanje Sarajeva in ostro-
Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega tudi za obleganje Sarajeva, med katerim je bilo ubitih 10 tisoč ljudi
strelske napade na civiliste s strani sil bosanskih Srbov od aprila 1992 do novembra 1995, katerih cilj je bilo sejati teror med civilnim prebivalstvom. Te ostrostrelske napade in teror pa je «ko-ristil kot pritisk na bošnjaško vodstvo in mednarodno skupnost zaradi uresničevanja svojih političnih ciljev,« je dodal Kwon.
Poudaril je, da je vojska Republike srbske v tem obdobju namerno obstreljevala in streljala na prebivalce Sarajeva skoraj vsakodnevno. Kot vrhovni poveljnik vojske je bil Karadžic neposredno vpleten s številnimi ukazi na strateški in operativni ravni. Pri tem so sodniki med drugim zavrnili trditev Ka-radžica, da so sile BiH same streljale na prebivalce, da bi sprožile odziv mednarodne skupnosti.
Kot je poudaril Kwon, dokazi obilno dokazujejo, da so sile bosanskih Srbov s topovi in ostrostrelci redno in nesorazmerno streljale na civilne cilje, kar je privedlo do več tisoč mrtvih in ranjenih. Krivega ga niso spoznali samo za genocid v sedmih občinah na zahodu BiH - Ključ, Sanski Most, Prije-dor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bra-tunac. Glede te obtožbe je sicer sodišče prvič razsojalo. (sta)
karadžič
sandor.tence@primorski.eu
Tiste bele superge
V torek sem čisto po naključju na TV Slovenija »ujel« dokumentarec o Radova-nu Karadžicu, ki me je dobesedno priklenil pred televizijo. Avtor Valentin Areh nam je predstavil osupljive in neznane podrobnosti vojne v Bosni in Hercegovini, ki so jih razkrili v času sojenja Karadžicu pred Mednarodnim haaškim sodiščem. Na stotine dokumentov srbske Udbe in JLA nam nudi vpogled v to kdo in kako je vojno načrtoval in nato vodil. Areh je objavil zaupne pogovore med Karadžicem in Slobodanom Miloševicem ter grozljiva pričevanja ne le žrtev vojne in pokolov, temveč tudi tistih, ki so jih izvedli.
Vse skupaj je bilo grozno. Kamera ni ničesar skrila in prikrila. Prikazala je ranjene in mrtve, domove, ki gorijo, ljudi, ki bežijo pred ostrostrelci in vojne zločince, ki hinavsko napovedujejo, da ne bodo nikomur ničesar storili. Rdeča nit Arehovega dokumentarca je kri, glavni igralec, če ga tako lahko imenujemo, pa je včeraj obsojeni Karadžic.
Priznam, da sem v torek zaradi tega dokumentarca težko zaspal. Poseben vtis so name naredila pričevanja nekdanjih Ka-radžicevih prijateljev (v glavnem so bili Srbi) in prizori iz Sarajeva, v katerih meščani pobirajo trupla po ulicah in dvoriščih ter jih dobesedno mečejo na tovornjak. To niso bolničarji ali uslužbenci pogrebnega podjetja, temveč čisto navadni ljudje z modrim trakom na rokavu. Dokumentarec ne pojasnjuje, če so to delali iz pietete ali pod prisilo.Sicer to sploh ni pomembno. Takrat v Sarajevu niso imeli niti dovolj rjuh za pokritje trupel.
Ne vem zakaj, so si mi od nesrečnežev, ki so jih pokosili ostrostrelci in Karadžiceve granate, najbolj vtisnili v spomin njihovi čevlji. Čisto vsakdanje obutve, med katerimi so prednjačile bele superge, kot so jih imenovali v nekdanji Jugoslaviji.
Karadižca dokumentarec skoraj vedno prikazuje z urejeno frizuro, v obleki in kravati, kot da se ga vojna, ki jo je skupaj z Mi-loševicem sprožil in vodil, sploh ne tiče. Banalnost zla, je napisala Hanna Arendt.
doberdob - Skupščina SSŠ o razpisu za slovenske šole
Pričakovanje o takojšnjem razpisu Govor tudi o vlogi šolskega urada
DOBERDOB - V luči izjav italijanske ministrice za šolstvo Stefanie Giannini za Primorski dnevnik, da bo razpis za slovenske šole redno stekel kot predvideno in to sočasno z vsedržavnim razpisom, slovenski šolniki pričakujejo, da bo takoj prišlo do določitve števila mest in razpisa natečaja. To je želja vseh udeležencev skupščine, ki jo je v sredo v prostorih SKD Jezero v Doberdobu sklical Sindikat slovenske šole spričo velike zaskrbljenosti in negotovosti, ki je med šolniki zavladala ob vesteh, da razpisa za slovenske šole ni.
Ministrica Gianninijeva je te vesti v izjavi za naš dnevnik demantirala in potrdila, da razpis bo, kar je za šolnike zelo pomembno. Tajnik SSŠ Joško Prinčič je ravno v sredo govoril z vodjem Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino Igorjem Giaco-minijem, ki bo prihodnji teden odpotoval v Rim na pogovore z ministrskimi funkcionarji in upati je, da se bo zadeva kon-
čno rešila. Drugače je na srečanju, ki so se ga poleg Prinčiča in kakih petdesetih zainteresiranih šolnikov med ostalimi udeležili še tržaška tajnica SSŠ Vesna Danieli, ravnateljica večstopenjskih šol v Doberdobu in Špetru ter tudi vidna predstavnica sindikata Sonja Klanjšček, predstavnik slovenskih šol v Višjem šolskem svetu Peter Černic in ravnatelj Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana iz Trsta ter tehničnega pola Cankar-Zois-Vega iz Gorice Primož Strani, prišla do izraza tudi ugotovitev, da se je tudi v primeru razpisa šlo mimo posvetovanja z Uradom za slovenske šole oz. je pri povezavi med Rimom in Trstom prišlo do težav. Od tod zahteva, da bi Urad za slovenske šole dobil določene pristojnosti, saj mora večkrat vskočiti, da popravi pomanjkljivosti na državni ravni.
Nekateri razpravljavci so se tudi spraševali, zakaj ob vprašanju razpisa ni bilo nobene uradne izjave Deželnega šolskega urada za FJK, s katero bi bili pojasnili po-
Sredine skupščine Sindikata slovenske šole v Doberdobu se je udeležilo okoli petdeset šolnikov
bumbaca
ložaj in šolnike seznanili z realnim stanjem. Ob tem so nekateri tudi ugotovili, da se pozna, da Deželni šolski urad nima pravega ravnatelja, kar ustvarja dodatne težave.
Pri vsem tem ostaja še vedno nejasen položaj tistih šolnikov, ki so se že prijavili na »italijanski« razpis: zanje namreč ni jasno, ali se bodo kljub temu lahko »pre-
usmerili« na slovenski razpis, ko bo ta seveda stekel. O tem je bil tudi obveščen Urad za slovenske šole, izkušnje iz preteklosti pa bi kazale na optimizem, saj se je že pokazalo, da je sodelovanje tudi na slovenskem razpisu (slednjega drugače ni že šestnajst let) možno.
Na skupščini je drugače padel tudi
predlog o pripravi protestnih izjav, ki bi jih šolniki naslovili na ministrstvo in krajevni šolski urad, sindikat pa se je pred kratkim pri odvetniku tudi pozanimal o možnosti sodnega priziva oz. postopka in časovnih rokov, ki jih je treba upoštevati. V slučaju, da se izbere sodna pot, je treba najprej poslati svarilo, šele nato nastopi priziv. (iž)
4	Petek, 25. marca 2016
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
barkovlje - Reportaža o nekoč ribiški slovenski vasi
Manj trgovin in obrtnikov, vedno več tujih turistov
Oddajanje sob in stanovanj je postalo dobičkonosen posel
V Barkovljah se je življenje v zadnjih desetletjih zelo spremenilo. Ribištvo je zamenjal turizem, obrtna dejavnost je počasi usahnila, gostilne so zamenjale restavracije in picerije, število trgovin pa je drastično upadlo. O barkovljanski fari nam je veliko povedala gospa Vera Poljšak, ki je še danes duša in steber tamkajšnjega društvenega in verskega življenja. »Včasih smo v vasi imeli štiri mesnice, dve ribarnici, dva čevljarja, drogerijo, pa cel kup gostiln. Te so bile na klancih in v majhnih skritih uličicah. Nekoč se je pač hodilo peš in ljudje so se na poti domov ustavljali v gostilnah. Danes je drugače, vsi se vozijo z avtomobili in vsem se mudi,« je dejala Poljšakova in se spomnila barkovljanskih ribičev, ki so znali imenitno izkoristiti svoje naravne danosti. Ribištvo je žal izumrlo, posredno je na to vplival odlok, ki je ribičem nalagal, naj ribiške mreže sušijo doma in ne ob morju. »Nositi težke mreže po Judovcu je bilo izredno naporno opravilo, zato marsikateri mož ni več želel kruha služiti z ribištvom,« je pojasnila sogovornica, ki se še zelo živo spominja spokojnega otroštva na barko-vljanskih »paštnih«. No, teh teras je zdaj bolj malo, skozi čas so na njih zrasle gosto posejane hiše, Barkovlje pa so se iz vasi spremenile v predmestje, kjer se v poletnih mesecih tre na tisoče kopalcev.
Trgovski utrip v Barkovljah
Povedali smo že, da je bilo nekoč v Barkovljah zelo veliko trgovin in trgovinic.
stalno gledališče
Friedrich Kari Waechter
MALA ŠOLA ZA KLOVNE
režiserka Renata Vidič
Gianni Rocco ima trafiko že 37 let
Najstarejši prebivalci se dobro spominjajo trgovine, ki jo je upravljala gospa Raffael-la. V tej trgovini so prodajali časopise, zvezke, igrače in podobne izdelke, v njej pa je delala mojstrica tisočerih spretnosti, gospa Pina, h kateri so Barkovljanke hodile po-
slove nskö stalno
pravljat najlonske nogavice. Takšnih iznajdljivih trgovinic ni več, imajo pa Bar-kovljani še eno pekarno, kamor radi zahajajo. Ta se nahaja v neposredni bližini šole, upravitelji, ki sicer ne znajo slovensko, pa so nam prijazno povedali, da so to pekarno prevzeli leta 2009. Izvedeli smo, da Barkovljani najraje jedo »ciabatte«, na splošno pa beležijo manj dela kot nekoč, ko so imeli štiri pekarne v mestu. »Ljudje jedo manj kruha ali pa ga kupujejo v super-marketih in Sloveniji,« ugiba barkovljanski pek. Upad prometa beležita tudi brata Štefan in Luca Schillani, ki imata pod železniškim mostom trgovino Edilma, v kateri prodajata kopalniško opremo in ploščice, kamine, plinske kotle in peči. Družina Schillani je trgovino odprla daljnega leta 1962, ko so odlično prodajali tudi gradbeni material. »Ta artikel smo že pred leti opustili, saj je gradbeni sektor zašel v hudo krizo. Na splošno lahko rečem, da se dela veliko manj kot nekoč. Mi beležimo drastičen upad prometa od leta 2006 naprej,« je razložil Štefan. Da so se navade potrošnikov popolnoma spremenile, nam je potrdil tudi Gianni Rocco, ki že 37 let upravlja trafiko v bližini barkovljanske cerkve. Povedal je, da se s prodajo časopisov ne da preživeti, saj jih mladi dejansko ne kupujejo več. Gospod Gianni je zato v svojo ponudbo vključil še druge storitve (avtomobilske takse, nakazilo čekov, srečke itd). Posel pa gre odlično Sachi Digovicu, ki ima pod mostom trgovino Motomarine, kjer je mogoče dobiti popolnoma vse za različna plovila. »Česar nimamo na zalogi, lahko priskrbimo v nekaj dneh. Čeprav je tudi
navtiko oplazila kriza, se mi dobro držimo,« je povedal Sacha in v isti sapi dodal, da je tako, ker so že zdavnaj presegli krajevne meje in ker imajo veliko kupcev iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Veneta.
Obrtniška dejavnost usiha
Izučenih obrtnikov nekoč v Barko-vljah ni manjkalo. Če so se nekomu pokvarili čevlji, si jih je šel popravit k čevljarju, mizar je naredil ali popravil pohištvo, mizar Milivoj Pertot pa je izdeloval tudi barke. Pod železniškim mostom je deloval tudi kovač, danes pa so tam ostale le kleparske in mehanične delavnice. Obiskali smo Petra Ugrina, ki ima delavnico v Ul. del Bo-veto že skoraj četrt stoletja. Povedal je, da je tudi v njegovi dejavnosti opazen drastičen upad prometa; obseg dela se je zmanjšal za 30 odstotkov. »Ljudje majhnih poškodb na avtomobilu sploh ne popravljajo več,« je krizo poskušal strniti gospod
Ugrin, ki pa se ne namerava vdati, saj je prepričan, da se bo situacija izboljšala.
Gostinstvu in turizmu gre dobro
Restavracij in hotelov v Barkovljah je zares veliko. Tistih tipičnih gostilnic, ki jih je omenila Vera Poljšak, ni več, v Mira-marskem drevoredu pa gostinski obrati rastejo kot »gobe po dežju«. Na cesti proti Miramarskemu gradu še vedno vztraja restavracija Marinella, ki jo upravlja vitalna Nada Hribar. Čeprav se za dame ne spodobi, da povemo, koliko so stare, bomo v primeru gospe Nade naredili izjemo, saj odlično kaže 85 pomladi. Malodušju se ni vdala niti po tragični smrti sina Andreja, ki je umrl pred štirimi leti. »Gostilno smo vodili jaz, soprog in najin edini sin. Zdaj sem ostala sama in bijem svoj boj za obstanek,« je rekla sogovornica in potožila, da so se časi spremenili na slabše. »Mladi imajo radi hitro hrano, srednja generacija nima de-
narja, starejši, ki imajo denar, pa jedo zelo malo, ker jim zdravniki svetujejo majhne obroke. K sreči k nam zahajajo turisti iz Mi-ramarskega gradu, ki sicer ne zapravijo veliko, a bolje malo kot nič«, je strnila vzroke za manjši promet.
Dobro pa kaže turistični panogi. V Barkovljah je vedno več turistov, nastajajo novi hotelčki, v popolnem razmahu pa je oddajanje sob in stanovanj prek vedno bolj priljubljenih spletnih platform Airbnb in Homelidays. S tem poslom se poleg svoje službe ukvarja Barkovljanka Ingrid Sisko-vic, ki s soprogom Lambertom Bellom uspešno oddaja eno bivalno enoto v družinski hiši. K njim prihajajo turisti iz Nemčije, Francije, Kanade in celo iz sončne Kalifornije. Ingrid in Lamberto sta izredno uspešna v trženju nepremičnine, saj je zasedena skoraj vse dni v letu.
Sanela Čoralič
Ob Furlanski cesti je bila nekoč ... Barcola di sopra
Barcola di sopra je nekoč pisalo na avtobusnih postajališčih zgodovinskega kraškega prevoznika La Carsica. Tako je bil imenovan tisti del Barkovelj, ki leži nad in pod Furlansko cesto.
V šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja je bil zelo vitalen. Tiste Barkovlje so imele svoj avtobus, št. 26: vozil je do Rumene hiše in tam obračal nazaj proti mestu. Pred ovinkom pri Rumeni hiši, v smeri proti Kontovelu, je trgovina ponujala jestvine domačinom, da jim ni bilo treba v mesto. In tudi mesnica je nekaj sto metrov više zadovoljevala okuse tistih, ki so bili siti rib. Mesnica je bila - zemljepisno - v primežu dveh gostiln. Tiste spodnje, pri Rumeni hiši z marmornato štirno, in gornje, Godnič. V njiju se je stekalo življenje Barko-vljanov po opravljenem delu. Pri Ru-
Nekoč gostilna Godnič, sedaj garaže
meni hiši je pogostoma zaigrala harmonika ob spremljavi brundajočega basa. Poleti so imeli domačini posebno rekreacijo na balinišču na nasprotni strani, pod cesto.
Gostilni sta vztrajali do srede devetdesetih let. Pri Rumeni hiši je bilo takrat slišati alternativno glasbo. Tudi
fotodamj@n
Od mesnice ostale zarjavele roletaste navojnice fotodamj@n
kitarist Paola Conteja, Andrea Aglio-ne, se je bil tam ustavil nekega večera in zabrenkal svoj jazz.
Od tistih časov so ostali le spomini. Barkovlje nimajo več »svojega avtobusa«; vsi trudi nekdanje »domače« senatorke Jelke Grbec, da bi ohranili progo, so bili zaman. Tudi trgovine ni
več. Od mesnice so ostale le zarjavele roletaste navojnice. Rumena hiša je postala ena sama stanovanjska hiša, štir-na je izginila; na balinišču so zgradili stanovanjski blok; gostilna Godnič je bila »preurejena« v garaže. Nekdanjega družabnega življenja ni več zaznati. Le avtomobili švigajo mimo ... (mk)
/
Primorski
TRŽAŠKA
Sreda, 23. marca 2016
1 1
trst - Nova koncesija za upravljanje vleke ladij v zalivu
Delo bo naraslo, zaposlenih pa bo manj
Manj zaposlenih in več ur dela - to se napoveduje zaposlenim pri pomorski družbi Tripmare, ki ima v zakupu vleko ladij v Tržaškem zalivu. Prejšnji teden so se namreč na sedežu tržaških industrijcev srečali zastopniki vodstva družbe Trip-mare, predstavniki sindikalnih tajništev Cgil, Cisl, Uil in Ugl ter številni zaposleni, da bi se pogovorili o novi koncesiji, ki naj bi od 1. marca letos precej spremenila organizacijo dela.
Danes je pri družbi Tripmare zaposlenih 66 ljudi, po novem (koncesija bo stopila v veljavo, ko bo računsko sodišče dalo dovoljenje) pa naj bi se njihovo število zmanjšalo na 54, se pravi kar 12 manj. Slednji naj bi tako kot se dogaja že danes upravljali štiri vlačilce, obenem pa naj bi po potrebi zagotovili tudi petega. Sporočilo je jasno: zaposlenih delavcev bo manj, dela pa bo več, so v sporočilu za medije zapisali ogorčeni predstavniki sindikatov. Delovni teden bo posledično presegel 40 ur tedensko, kot jih predvideva delovna pogodba ...
Na srečanju je bilo iz povedanega razumeti, da je za družbo Tripmare število 54 delavcev maksimalno in ne minimalno; sicer pa so v isti sapi pojasnili, da bo do krčenja osebja prišlo postopno in kolikor toliko sporazumno. Sindikalni predstavniki so takoj opozorili, da se z zmanjšanjem števila zaposlenih nikakor ne morejo strinjati. Pripravljeni so seveda na nadaljnja soočanja, družba pa mora kakorkoli zagotoviti delavcem pravice in varnost. Vlačilci v Tržaškem zalivu so med drugim v službi tankerjev, velikih ladij za prevoz zabojnikov in drugih ladij, ko priplujejo v zaliv. Ravno slednje postajajo vse večje, pa tudi vse več jih je, zato so delavci na vlačilcih zelo obremenjeni. Pa naj ne pozabimo na protipožarno službo, ki jo opravljajo v okviru terminala Siot, se pravi skrb za varnost 500 tankerjev, ki vsakodnevno plujejo samo nekaj sto metrov od obale.
Sindikalni predstavniki opozarjajo, da je to sektor, ki ne pozna krize, pravzaprav so napovedi celo rožnate, saj bo ladij v tržaškem pristanišču vse več. Napovedana odpustitev 12 delavcev je zato neupravičena; sindikati bodo zahtevali srečanje s Pristaniško kapitanijo.
Vlačilec v Tržaškem zalivu
fotodamj@n
trst, dolina
Razpis za prispevke za najemnino
Tržaški združeni sindikat najemnikov Sunia v sporočilu za medije opozarja, da so bili objavljeni razpisi za dodelitev prispevkov za plačevanje stanovanjskih najemnin (fondi za leto 2015). Koristijo jih lahko občani Trsta, Milj in Doline, ki morajo vsekakor ob prošnji predložiti nov obrazec o premoženjskem stanju Ise/Isee, saj so najemnine zaračunane na podlagi količnikov Ise oz. Isee (in niso odvisne od dohodkov Irpef).
Za vse dodatne informacije in pomoč za izpolnjevanje prošnje (oz. za pridobitev obrazcev Isee - ISE) lahko interesenti stopijo do pokrajinskih uradov Sunia v Ulici Pondares 8. Uradi so odprti ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12.30 in od 15.30 do 18.30, ob torkih in sredah od 9. do 15. ure in ob petkih od 9. do 12.30. V vsakem primeru lahko zavrtijo telefonsko številko 040/7606180 oziroma 040/3788276.
devin-nabrežina - Na občinski seji o vprašanju upravljanja odpadkov
Zanimanje za ločeno zbiranje
Zabojniki za odpadke na trgu pred občinskim poslopjem v Nabrežini
fotodamj@n
trst - Trenutki strahu včeraj pozno popoldne v Drevoredu Campi Elisi
Sreča v nesreči - prav zares
Voznika so morali iz avtomobila reševati gasilci
Voznik avtomobila znamke Fiat Punto Van, ki je včeraj pozno popoldne okoli 18. ure peljal po Drevoredu Campi Elisi, je zares imel srečo v nesreči. Na višini hišne številke 33 se je namreč iz še nepojasnjenih razlogov vozilo prevrnilo na bok,
i fotodammn
Zaradi prevrnjenega avta in prisotnih reševalnih vozil je promet zastal fotodamj@n
voznik pa je ostal vkleščen znotraj avtomobila. Kmalu zatem so na prizorišče nesreče prihiteli pripadniki lokalne policije, reševalci službe 118 in gasilci, ki so morali avtomobilista (imena oz. začetnic, starosti in spola včeraj niso posredovali) iz-
vleči iz avta in ga predati reševalcem. Vsekakor vse kaže, da se voznik, kot so nam povedali pri službi 118, k sreči ni poškodoval, zaradi nesreče pa je bil promet na območju Drevoreda Campi Elisi za nekaj časa upočasnjen.
Vprašanje službe za odvoz odpadkov je odjeknilo na zadnji seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta. Občina se je že lani odločila za pristop k podjetju Isa Isontina Ambiente Srl, ki »upravlja« odpadke v 26 občinah, pretežno na Goriškem. Zgledu Devina-Nabrežine sta sledili tudi zgoniška in repentabrska občina, za njun pristop k podjetju, pa morajo dati svoj pristanek vse občine, sodelujoče pri podjetju. Devinsko-nabre-žinski občinski svet je s podporo predloženemu sklepu prižgal zeleno luč preostalima kraškima občinama, tako se bo delokrog podjetja Isa Isontina Ambiente Srl v kratkem razširil tudi na Zgonik in Repentabor.
Občinski odbornik za finance Lorenzo Corigliano je zelo pozitivno ocenil dosedanji postopek uvajanja nove službe za odvoz odpadkov. Občina je v preteklih tednih in mesecih priredila o tem vprašanju šest srečanj z občani: v Devinu, v Mavhinjah, v Šempolaju, v Na-brežini-Center, Vižovljah in Medji vasi. Odziv krajanov je bil nad pričakovanji, je ocenil Corigliano. Ljudi je predvsem zanimalo ločeno zbiranje odpadkov, pa tudi upravljanje službe in gospodarski prihranek z dobrim ločenim zbiranjem.
Zaradi tolikšnega zanimanja se je občinska uprava odločila, da bo prihodnji teden priredila dodatna tri srečanja z občani na to temo. Prvo bo 30. marca ob 18. uri v Ribiškem naselju, in sicer v župnijski dvorani. Naslednjega dne bosta sledili dve srečanji. Eno bo ob 18. uri v Naselju sv. Mavra (v dvorani nižje srednje šole de Marchesetti) , drugo pa ob 20. uri v Devinu (v dvorani slovenskih pevskih zborov). Na teh srečanjih bodo prejeli občani dodatne informacije o ravnanju z odpadki.
Na sredini seji devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta je bil govor tudi o aktualnem dogodku, ki je pretresel italijansko javnost: kruti smrti univerzitetnega raziskovalca Giulia Regenija v Egiptu. Vodje oziroma svetniki vseh svetniških skupin (Michele Moro, Giorgio Ret, Edvin Forčič, Elena Legiša, Massimo Romita, Walter Ulcigrai, Roberto Gotter in Andrea Humar) so vložili resolucijo, v kateri zahtevajo »resnico in pravico za Giulia Regenija.« Dokument je bil sprejet soglasno (mk)
6
Sobota, 26. marca 2016
AKTUALNO
Primorski
ki Ji
trst - Velikonočna poslanica nadškofa Giampaola Crepaldija
»Velika noč mora
postati zgodba naše ljubezni«
Danes obredi velikega petka in križev pot, jutri velikonočno bedenje, v nedeljo pa slovesna velikonočna maša
Drevi na Repentabru križev pot SZSO
»Kdorkoli si, v kateremkoli položaju se nahajaš, Kristusova velika noč ponovno prihaja k temi, da ti pove, da te Bog ljubi, da Bog je usmiljenje.« Tako v svoji velikonočni poslanici piše tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi, ki poudarja, da nam velika noč pripoveduje o neskončni božji ljubezni: »Velika noč mora postati zgodba naše ljubezni. V svetu, ki ga zaznamuje toliko duhovne, moralne in materialne revščine, naj bo velika noč prehod tudi v obnovljeno in radodarno pričevanje usmiljenja,« je zapisal nadškof Crepaldi, ki se v poslanici navezuje tudi na poziv papeža Frančiška, naj se v tem svetem letu opravljajo tako telesna kot duhovna dela usmiljenja. Med prva spadajo hranjenje lačnih, potešitev žejnih, oblačenje golih, sprejemanje tujcev, pomoč bolnim, obisk zaprtih in pokop mrtvih. Med duhovnimi deli usmiljenja pa so svetovanje tistim, ki so v dvomu, učenje nevednih, svarjenje grešnikov, tolaženje žalostnih, odpuščanje žalitev, potrpežljivo prenašanje nadležnih oseb in molitev k Bogu za žive in za mrtve.
Drugače je nadškof Crepaldi včeraj dopoldne na veliki četrtek v stolnici sv. Justa daroval krizmeno mašo skupaj z duhovniki tržaške škofije, zvečer pa mašo z obredom umivanja nog v spomin na zadnjo večerjo. Danes, na veliki petek, bo ob 9. uri v stolnici vodil besedno bogoslužje in hvalnice, ob 15. uri pa obrede velikega petka z branjem božje besede, češ-čenjem križa in obhajanjem evharistije. Ob 21. uri bo vodil križev pot, ki se bo vil s Trga Vico do stolnice sv. Justa, kjer bo nadškof nagovoril in blagoslovil vernike. Jutri, na veliko soboto, bo ob 9. uri vodil besedno bogoslužje in hvalnice, zvečer ob 22.30 pa velikonočno bedenje z vstajenjskimi obredi ter besednim, krstnim in evharističnim bogoslužjem. V nedeljo, na praznik velike noči, bo msgr. Crepaldi ob 10.30 daroval slovesno mašo in podelil papeški blagoslov, medtem ko bo ob 16. uri maševal v zaporu, ob 18. uri pa bo vodil večernice.
trst
Slovenska zamejska skavtska organizacija bo tudi letos priredila tradicionalni Križev pot. Njeni člani, a tudi prijatelji, se bodo zbrali drevi ob 20. uri na Colu pri kapelici za restavracijo Furlan, od koder bodo ob 20.30 krenili po gozdni poti na svetišče na Tabor. Skavtie in skavtinje bodo ob križevem potu razmišljali o usmiljenju kot sočustvovanju ter o sprejemanju in solidarnosti, saj živimo v času, ko dnevno slišimo in vidimo, da se v svetu dogaja veliko hudega, v Evropo pa je v zadnjem letu prišlo več kot milijon pribežnikov, ki iščejo boljšo in varnejšo prihodnost zase in za svoje družine. Organizatorji - tržaški Wčn Pwčn klan, kraški VKB Klan in vodstvo - se pri tem navezujejo na letošnje jubilejno sveto leto usmiljenja in na besede papeža Frančiška, da usmiljenje ne more ostati brezbrižno pred trpljenjem zatiranih in človeško bolečino. Zato slovenski zamejski skavti želijo, da bi bil letošnji veliki petek priložnost za poglobljeno duhovno refleksijo, uokvirjeno v dogajanja današnjega časa.
Msgr. Giampaolo Crepaldi fotodamj@n
trst - Postna in velikonočna zborovska revija Paschalia
Odkrivanje izbranih repertoarjev, starih tradicij in opuščenih obredov
Med ostalimi srečanji bo drevi ob 21. uri v rožnovenski cerkvi na Starem trgu predkoncilski latinski postni obred Tenebrae
Brezplačni muzeji
Občina prisluhnila svetnikoma
Alessandro Počkaj (levo) in Adriano Ostrouška
fotodamj@n
Ljudem, starejšim od 65 let, naj se omogoči »olajšan obisk mestnih muzejev med velikonočnimi prazniki«. Tako sta rajonska svetnika Adriano Ostrouška (Mešana skupina/Neodvisna občanska lista) in Alessandro Počkaj (Slovenska skupnost) pozvala tržaškega občinskega odbornika za kulturo v resoluciji, ki sta jo predložila februarja v rajonskem svetu za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto.
Mestna uprava je včeraj ugodila želji, saj je odredila, da bodo lahko občani, starejši od 65 let na veliko noč in na velikonočni ponedeljek lahko brezplačno obiskali vse mestne muzeje.
Ostrouška in Počkaj sta včeraj izrazila zadovoljstvo nad sklepom ter se zahvalila tržaškemu odborniku za kulturo Pao-lu Tassinariju, ker je sprejel njun predlog.
trst - Delavnica za otroke
Neobičajna morska bitja
Strašna morska pošast
V tržaškem akvariju (na nabrežju) bodo jutri ob 10. uri poskrbeli za delavnico za otroke, ki bo posvečena najbolj neobičajnim morskim bitjem, včasih bi jim lahko celo rekli pošastim. Malčki si bodo seveda obenem ogledali ostale »prebivalce« akvarija.
Vabilo v mestne muzeje
Sicer pa bodo velikonočni prazniki ponudili spet priložnost za obisk mestnih muzejev - galerije sodobne umetnosti v muzeju Revoltella, muzeja Sartorio in Morpurgo, gradu sv. Justa, muzeja zgodovine umetnosti, muzeja vojne za mir de Henriquez, naravoslovnega muzeja, muzeja morja, akvarija, muzeja vzhodne umetnosti, gledališkega muzeja Schmidl, Rižarne ter muzeja istrsko-reške in dalmatinske kulture.
Revija Paschalia želi ovrednotiti postno in velikonočno glasbeno liturgično zakladnico
Postna in velikonočna zborovska revija Paschalia, ki povezuje in promovira glasbene dogodke pod okriljem deželne zborovske zveze Usci, je tudi priložnost za odkrivanje izbranih repertoarjev, starih tradicij ali opuščenih obredov. V Trstu bo do velike noči na sporedu več zanimivih dogodkov, med katerimi ima poseben čar večerni postni obred Tenebrae, ki ga cerkev Blažene Device rožnega venca na Starem trgu ponuja od srede do danes, vsak večer ob 21.uri. Ob siju sveč bo tudi nocoj še zadnjič zaživel sugestivni, predkoncilski liturgični obred v latinščini, ki ga bo ob gregorijanskem petju bogatilo sodelovanje znamenite glasbene kapele te cerkve, ki bo pod vodstvom Elie Macrija izvedla skladbe za Veliki teden renesančnih in zgodnjebaročnih skladateljev (Da Victorie, Gesualda, Ingegnerija) in bo zaključila večer z izvedbo legendarnega glasbenega bisera Gregoria Allegrija Miserere.
Drugače bodo drevi ob 19. uri pri obredih velikega petka v cerkvi Brezmadežnega Marijinega srca sodelovali mladinski zbor Claret, Hagae Quintet in ansambel Hortus Musicus, ki bodo jutri zvečer sooblikovali tudi velikonočno bedenje. V cerkvi Novega sv. Antona bo drevi ob 19. uri in jutri ob 21. uri obrede velikega petka oz. velikonočno bedenje spremljalo petje domačega župnijskega zbora, na veliko noč pa bo ob 9. uri praznična maša. Drevi pa bo v cerkvi Madonna del Mare pri križevem potu sodelovala skupina Nuovo Auricorale Vi-vavoce s skladbami Mascagnija, Bruckner-ja in Tavčarja. Na veliko noč pa bo v kapeli glavne železniške postaje ob 12. uri zbor Coeleste Convivium sooblikoval tradicionalno »Veliko noč na postaji«.
Velikonočna vas v trgovskem centru Montedoro
V	trgovskem centru Montedoro bo jutri (v soboto) od 15.30 do 18.30 ure zaživela velikonočna vas. Namenjena je seveda zlasti malčkom, za katere bo poskrbljeno za animacijo, čokoladna jajca in pa brezplačno spominsko fotografiranje.
O vlogi Italije v bližnjevzhodnih vojnah
V	Ljudskem domu Palmiro Togliatti
v	Naselju sv. Sergija (Ulica di Peco 7) bo v soboto, 2. aprila, ob 18. uri razprava o vlogi Italije v bližnjevzhodnih in sredozemskih vojnah. Za govorniško mizo bosta sedela zdravnik Marino Andolina ter senator Stojan Spe-tič. Srečanje prireja sekcija VZPI-AN-PI za Naselje sv. Sergija, Sv. Ane in Ko-lonkovca. Sledila bo večerja, na kateri bodo zbirali prostovoljne prispevke za VZPI-ANPI.
Obvestilo za najem stanovanja v Zgoniku
Občina Zgonik je razpisala javno dražbo za najem občinskega stanovanja v Zgoniku št. 24 - 1. nadstropje fizičnim osebam za dobo štirih let, z možnostjo podaljšanja še za štiri leta, z izhodiščno mesečno najemnino podvrženo povišanjem v znesku 360,00 evrov. Rok za predložitev ponudb na občinsko vložišče zapade ob 12. uri dne 8. aprila letos. Izvod dražbenega razpisa je objavljen na spletni strani občine (www.comune.sgonico.ts.it). Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo občine Zgonik (tel. 040/229101).
V	Staro pristanišče
z brezplačnim avtobusom
Občina Trst obvešča, da bo med velikonočnimi prazniki jutri, v nedeljo in ponedeljek mestno središče s Starim pristaniščem povezoval brezplačen avtobus za obisk razstave »Lloyd, le na-
vi	di Trieste nel mondo« (»Lloyd, tržaške ladje v svetu«), ki jo bodo odprli danes ob 18. uri v bivši Hidrodinamični centrali. Avtobus bo krenil s Trga Tom-maseo vsakih 40 minut (prva vožnja bo ob 11. uri), medtem ko bo iz Starega pristanišča odpeljal prvič ob 11.20, zadnjič pa ob 18. uri.
V	kavarni San Marco o bivših nogometaših
V	kavarni San Marco v Ul. Battisti 18 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Mattea Cruccuja »Ex storie di uo-mini dopo il calcio«, ki govori o usodi priljubljenih nogometašev v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, potem ko so prenehali z igranjem.
Pljunil voznika avtobusa
Na avtobusu št. 20, ki povezuje Trst z Miljami, se je pred nekaj dnevi peljal 39-letni Tržačan P.D. Bila je 19. ura in avtobus je bil tako kot po navadi poln ljudi. Moškemu je kar na lepem zavrelo: začel je kričati na voznika avtobusa, s pestmi in brcami je vehe-mentno tolkel po steklenih vratih, ki slednjega ločujejo od potnikov. Voznik ga je skušal pomiriti, besni moški pa ga je večkrat pljunil v obraz. Voznik je avtobus ustavil pri Stari mitnici in poklical sile javnega reda. Medtem je moški izstopil iz avtobusa, policija pa ga je kaj kmalu izsledila: še vedno se je jezil in nikakor ni želel policistom izročiti svojih osebnih dokumentov. Policisti so na pomoč poklicali kolege, saj je bilo moškega nemogoče spraviti v avtomobil. Dolžijo ga prekinitve javne storitve in upiranja silam javnega reda, sicer pa bi ga lahko voznik avtobusa tudi prijavil ...
/
Primorski
TRŽAŠKA
Četrtek, 24. marca 2016
7
trst - Ko se narava loti slikarstva ...
trst - Danes posvet Slori
Krvavi zaton pred Londonski pakt
I	t ■	■ ■ ••
velikim petkom
in Julijska krajina
Eden od najpomembnejših dogodkov 20. stoletja
Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico prireja danes ob 14.30 v dvorani Tessitori, Trg Oberdan 5 mednarodni znanstveni posvet z naslovom Londonski pakt leta 1915 in Julijska krajina. Primerjava historiografij.
Posvet sodi v aktivnosti projekta, ki ga financira Dežela Furlanija Julijska krajina v okviru razpisa ob stoletnici prve svetovne vojne.
S podpisom pakta s predstavniki Velike Britanije, Francije in Rusije v Londonu leta 1915 je za znatno ozemeljsko nadomestilo Italija obljubila, da se bo pridružila vojni koaliciji proti centralnim silam.
Za večjezično in večnarodno območje Juljske krajine je bil to eden izmed najpomembnejših dogodkov 20. stoletja, kot se je izkazalo nekaj let pozneje po koncu prve svetovne vojne. Cilj posveta je osvetliti tedanje dogajanje ter primerjati pretekle in sedanje izsledke zgodovinopisij. Delovna jezika bosta slovenščina in italijanščina, predvideno je simultano tolmačenje.
V prvem delu današnjega posveta bodo sodelovali Jože Pirjevec, Francesco Caccamo, Štefan Čok in Danijel Grafenauer, v drugem delu pa Gorazd Bajc, Vojislav Pavlovic, Darko Dukovski, Rosario Milano in Borut Klabjan, moderator obeh delov bo Marta Verginella. Razpravo bodo uvedli ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic, vodja projekta Gorazd Bajc in odbornik za kulturo dežele FJk Gianni Tor-renti.
Na desetine ljudi se je včeraj s tržaškega nabrežja in barkovljanske obale zazrlo v rdeče-rumeno oblo na obzorju. Bila je velika, s svojo skrajno nizko svetlobo je pordečila nebo v petdesetih in več odtenkih narave.
Pametni telefoni so jo ujemali v računalniške spomine in v nekaj sekundah ponesli čudo širom v elektronski svet.
Na tržaškem Kettejevem pomolu je življenje za hip zastalo in se zazrlo v padajočo oblo. Temne silhuete so z očmi sledile padcu v objem daljnega morja, vse dokler ni izginil še zadnji, najtanjši krajec.
A naravnega čudesa ni bilo še konec. Čim je obla izginila, je nebesni svod nad svetim Justom tako škrlatno zardel, kot da bi ga bilo sram izgubljene oble. In zardeval je toliko, dokler ni tudi njega z mrakom premamil spanec. Veliki četrtek se je tako, prečudovito krvavo, poslovil ... (mk)
bazovica
Gozdarska ekskurzija
Na velikonočni ponedeljek bo Naravoslovni didaktični center v Bazovici (Bazovica 224, tel. 040 3772677) odprt od 9. do 17. ure. V jutranjih urah bo naravoslovec Paolo Sossi predstavil svojo novo razstavo Reke, ki so oblikovale površje Krasa, ki ponuja lično postavljene vzorce proda, peska in gramoza starodavnih rečnih okolij, ki jih je avtor v letih raziskav iskal na kraškem območju.
Ob 14. uri bo Sossi po vodeni razstavi v spremstvu gozdnih straž iz centra vodil ekskurzijo v udornico blizu gozda Baz-zoni do jame v Kotelcah in po-gozdovalne površine gozdov Ve-nezian in Koller. Ekskurzija se bo zaključila okrog 16.30 ure.
Kdor bi se želel udeležiti pohoda, se bo moral predhodno vpisati v Naravoslovnem didaktičnem centru. V primeru slabega vremena bo pohod odpadel. V centru bo na razpolago osebje gozdne straže, ki bo obiskovalcem nudilo vse potrebne informacije in pojasnila. Vstop in dejavnosti so brezplačne.
sv. ana - V slovenskem vrtcu Jakoba Ukmarja
Velikonočno presenečenje
Sergio Bavazzano je prinesel otrokom ogromno velikonočno čokoladno jajce
Tudi letos smo otroci otroškega vrtca Jakob Ukmar dobili velikonočno presenečenje. Oče Sergio Bavazzano nam je prinesel v vrtec ogromno velikonočno čokoladno jajce. Zadnji dan pred velikonočnimi počitnicami smo se vsi posladkali s slastno čokolado. Sergiu Bavazzanu se toplo zahvaljujemo za sladko darilo in ob priliki vsem želimo vesele velikonočne praznike. (mb)
briščiki - Pri športnem centru Ervatti
Ragbisti krvodajalci
Udeleženci včerajšnje akcije
Kapo dol. Članska ekipa tržaškega društva Venjulia Rugby je v četrtek k športnemu centru Ervatti pri Brišči-kih povabila prijatelje, sorodnike in navijače, da bi jih vključila v hvalevredno, človekoljubno krvodajalsko akcijo. Pred športni objekt se je v dopoldanskih urah namreč pripeljal potujoči transfuzijski oddelek (beri autoemoteca) združenja tržaških krvodajalcev, v katerega so drug za drugim vstopili vsi, ki so se odzvali na povabilo ragbistov. Sedli so na ležalnik mobilne ambulante in zdravniku pogumno pomolili roko.
Podobne krvodajalske akcije so postale prava tradicija, ki jo ragbisti redno ohranjajo vsake tri mesece, saj vedo, da lahko s tovrstnimi solidarnostnimi akcijami rešijo marsikatero življenje.
trst - Ljudski vrt
Brezplačni Urbi et Horti
Zelenjava na balkonu
fotodamj@n
V dvorani ARAC v Ljudskem vrtu de Tommasini bo danes popoldne od 17.30 do 19. ure zaživela predstavitev brezplačnih srečanj Urbi et Horti 2016, to je izobraževalnih tečajev posvečenih javnih zelenih površin, ki jih prireja istoimensko združenje v sodelovanju z Občino Trst.
Namen pobude Urbi et Horti je spodbujati kulturo upoštevanja okolja in spoštovanja zelenih površin. Kako? Tako da udeležencem ponudi potrebno strokovno »orodje« in metode, s katerimi bi promovirali, načrtovali in naposled seveda uresničili t.i. socialne mestne vrte. Komu je pobuda namenjena? Vsem, ki bi se radi naučili, kako gojiti vrt ali njivo, pa čeprav samo na domačem balkonu, in ki jim je pri srcu okolje in njegova zaščita.
Današnjega srečanja se bodo udeležili mestna odbornika Elena Marchi-giani in Andrea Dapretto ter Tiziana Cimolino v imenu združenja Urbi et Horti, ki bodo orisali potek pobude. Udeleženci bodo namreč na 4 izobraževalnih srečanjih (po 2 uri vsako) prisluhnili strokovnjakom s področja kmetijstva, botanike in zaščite zelenih površin; teoriji pa bo seveda sledila tudi praksa, za katero se bodo udeleženci in predavatelji odločali sproti. Udeležencem bodo naposled izročili potrdilo o udeležbi tečaja.
Prvo srečanje bo ravno tako v Ljudskem vrtu v petek, 1. aprila ob 17.30, ko bo o vzdrževanju in zaščiti mestnih dreves spregovoril občinski funkcionar službe, ki skrbi za mestne zelene površine Francesco Panepinto. Prihodnja srečanja bodo 8. in 15. aprila ter 6. maja.
8
Petek, 25. marca 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
trst - Velikonočno darilo Slovenskega stalnega gledališča otrokom (in staršem)
Izredna ponovitev Male šole za klovne
Na slikah prizora iz Male šole za klovne
Otroci (in njihovi starši) so jutri ob 16. uri vabljeni v Malo dvorano Kulturnega doma, kjer jih pričakujejo igralci Adriano Giraldi (Doktor Pamet), Nikla Petruška Panizon (Vidra) in Patrizia Jurinčič (Pope) na izredni, velikonočni ponovitvi letošnje otroške uspešnice Slovenskega stalnega gledališča Mala šola za klovne. Razposajena predstava po motivih besedila Friedricha Karla Waechterja in v režiji Renate Vidič črpa navdih iz posebne umetniške izkušnje režiserke, ki je izvedenka za gledališko improvizacijo, ulično gledališče in cirkuško ustvarjalnost.
V Mali šoli za klovne igralci uporabljajo klasične klovnske šale, se igrajo z besedami in z domišljijo. Du-
fotodamj@n
hovito besedilo Friedricha Karla Waechterja je prostorsko postavljeno v šolo za klovne, v razred nagajivih klovnov, ki jim red in disciplina, katero od njih zahteva profesor, povzroča nemalo težav. Njihova brezmejna igrivost in energičnost jih pripelje v zelo nerodne situacije, vendar na koncu vsi opravijo zaključni izpit. Besedilo preizprašuje meje med domišljijo, igrivostjo, kreativnostjo, odprtostjo, čistostjo, energičnostjo, katere predstavljajo klovni, in redom, disciplino, strogostjo, uniformiranostjo, okostenelostjo katere zagovarja učitelj.
Waechter je bil nemški pisatelj in ilustrator: njegove otroške knjige so vedno ponujale možnost interakcije z
bralci, saj so iz njih otroci lahko sestavljali tudi zanimive predmete, iz gledališkega lista predstave SSG pa bodo obiskovalci lahko sestavili klovnska očala. To pa ne bo edino presenečenje ...
Blagajna bo odprta uro pred začetkom predstave: vstopnina 6 evrov (spremljevalci 2 evra).
devin - V nedeljo na sedežu zborov
V znamenju žensk in mladih
»Virtualni« nastop svetovne jadralke Jasne Tuta - Otroški bor Ladjica pod vodstvom Lucrezie Bobaro
V nedeljo je bil v dvoranici pevskih zborov v Devinu kulturni večer v znamenju žensk in mladih. Protago-nistka večera, na katerem so obeležili mednarodni dan žensk, je bila Jasna Tuta iz sosednjega Sesljana, ki jo naša javnost že pozna kot svetovno jadralko. V Devinu je nastopila »virtualno«. Ena skupina mladih (Julija Brecelj, Svetlana Brecelj, Danijel Fabi Pahor, Tina Fabi Pahor in Greta Legiša) jo je in-tervjuvala prek skypea in je na večeru predstavila posnetek pogovora. Druga skupina mladih (Martina Bearzi, Arianna Moro, Petra Pahor in Mira Tavčar) pa je prebrala odlomke iz knjige Moj svet sredi oceana, v katerem je Jasna Tuta v dnevniški obliki opisa-
la svojo tridesetdnevno plovbo čez Tihi ocean.
Udeleženci so tako lahko nekoliko spoznali nekonvencionalno mlado žensko, ki je nekega dne sklenila, da »gre pogledat, kaj je za obzorjem«. Zanimivo je bilo poslušati, kaj pomeni pustiti dom, prijatelje, službo in živeti, sicer v dvoje - z oceanom.
Nedeljski večer so oblikovali mladi, ki so se krajevni javnosti prvič predstavili na zadnjem božičnem koncertu v šti-vanski cerkvi. Po novem letu so se na sedežu zborov v Devinu udeležili tečaja dikcije in branja pod mentorstvom urednika Radia Trst A Jana Leopolija, nekateri fantje pa so se s pomočjo člana dramske družine Frančišek Borgia Sedej iz Šte-
Mladi protagonisti nedeljskega srečanja v Devinu
verjana Janezom Terpinom seznanili z osnovami odrske tehnike. Večer ob dnevu žensk so si zamislili kot zaključno prireditev ob koncu obeh tečajev. Tehnično ekipo so sestavljali Borut Brecelj, Damian Busan in Danijel Fabi Pahor, pomagale so Špela Pahor, Ivana Pahor in Urška Ter-pin, za koordinacijo pa so poskrbele Nina Pahor, Lucija Tavčar in Nada Tavčar.
Večer je uvedel krajši nastop otroškega zbora Ladjica pod vodstvom Lu-crezie Bogaro ob klavirski spremljavi Lucije Lavrenčič. Prireditev je bila res skrbno pripravljena in lepo izvedena. Škoda le, da je bilo kljub podnaslovom pogovoru po skypeu težko slediti. Sicer pa so vse to ustvarili mladi, ki bi se očitno radi še izpopolnjevali. (mb)
Včeraj danes
Danes, PETEK, 25. marca 2016
MINKA, VELIKI PETEK
Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 18.24 - Dolžina dneva 12.27 - Luna vzide ob 20.24 in zatone ob 7.26.
Jutri, SOBOTA, 26. marca 2016
MAKSIMA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 1006,0 mb ustaljen, vlaga 46-odstotna, veter 12 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,6 stopinje C.
El Turistične kmetije
KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici do 3. aprila.Vabljeni! Tel.: 040-226382. Zaprto ob sredah.
[HI Osmice
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel.: 3403814906.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci št. 2. Vabljeni! Tel.: 040229261.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144.
ERIK IN JADRAN imata odprto osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223.
IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju!
OSMICA ŠKERK je odprta v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Vabljeni! Tel.: 040-327104.
PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231290.
VASILIJ PIPAN je odprl osmico v Mav-hinjah. Vabljeni! Tel. št. 040-299453.
H Čestitke
FRANCESCO KOSMINA je doktor prava postal. Na tržaški univerzi je svoj študij končal. Bar-kovljanski pevci se z njim veselijo in vsi iz srca mu srečo želijo.
S Poslovni oglasi
0 Mali oglasi
PRODAM šivalni stroj za šivanje
krzna in kože. Tel. 340-9329903. PRODAM 600-litrski atomizer Irko, cena 700,00 evrov in mlin Krasme-tal na kardanski pogon, cena 250,00 evrov. Tel.: 329-7260688. PRODAM domače očiščene orehe.
Tel.: 040-2296038. PRODAM tv omarico črne barve. Tel.
340-9329903. PRODAM vinograd v lepi sončni legi v Dolini. Tel. št.: 348-5913170. V NAJEM dajem stanovanje primerno za dve osebi na Zahodnem delu tržaškega Krasa. Tel.: 3493320198.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614.
H Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi v
soboto, 26. marca, zaprti. RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA
obvešča, da bodo šolska stavba in uradi v soboto, 26. marca, zaprti.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta v soboto, 26. marca. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola zaprta v soboto, 26. marca.
OBČINA DEVIN NABREŽINA
obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo).
Loterija
24. marca 2016
Bari	52	76	55	86	67
Cagliari	23	5	70	33	84
Firence	80	4	6	17	20
Genova	50	45	87	80	75
Milan	60	86	42	50	14
Neapelj	90	88	18	58	61
Palermo	63	16	6	17	81
Rim	88	47	11	3	6
Turin	70	46	31	19	54
Benetke	17	26	4	46	88
Nazionale	14	87	78	8	63
Super Enalotto Št. 36
14 24 26 57 67	89 jolly 28
Nagradni sklad	64.228.125,16 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
1 dobitnik s 5+1 točkami	478.019,88 €
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
402 dobitnikov s 4 točkami	515,44 €
16.662 dobitnikov s 3 točkami	31,41 €
267.894 dobitnikov z 2 točkama	5,68 €
Superstar	5
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
Brez dobitnika s 4 točkami	-- €
118 dobitnikov s 3 točkami	3.141,00 €
1.563 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
11.182 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
26.086 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
Primorshi
TRŽAŠKA
Petek, 25. marca 2016
9
Ii Lekarne
Od ponedeljka, 21., do nedelje, 27. marca 2016:
Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30
Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6
-	040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 -040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/a -040 9278357, Opčine - Proseška ul. 3 -040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Trg Ospedale 8 - 040 767391, Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Rotonda del Boschetto 3 - 040 576197, Milje
-	Trg Foschiatti 4/a - 040 9278357, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 214441 (lekarna) in 040 422478 (dosegljivost) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Ul. Combi 17 - 040 302800.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah.
uk Kino

Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908
Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu.
Devin-Nabrežina 108/a (nasproti pokopališča)
tel. 040 200342 Trst - Ul. Torrebianca 34 Trst - Ul. delMstria 129 Opčine - Ul. degli Alpini tel. 040 213356
Usluge na domu
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »II mio grosso grasso matrimonio greco 2«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Un paese quasi perfet-to«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.50 »Il condominio dei cuo-ri infranti«.
KOPER - PLANET TUŠ - 19.30 »(Ne)Profesionalec«; 18.00, 21.00 »Batman proti Supermanu«; 17.00, 20.00, 22.20 »Batman proti Supermanu 3D«; 15.30 »Deadpool«; 21.15, 22.40 »Dedek uide z vajeti«; 15.30, 17.30 »Kung Fu Panda 3«; 16.20 »Kung Fu Panda 3 3D«; 16.40, 18.40, 20.40 »London je padel«; 18.20, 20.20 »Moja obilna grška poroka 2«; 17.45, 20.10, 22.30 »Trilogija Razcepljeni: Povezani«; 15.50 »Zootropolis«.
NAZIONALE - NAZIONALE - 17.00, 22.00 »Batman v Superman«; 19.30 »Batman v Superman 3D«; 15.15, 17.00, 18.45, 20.15 »Heidi«; 15.15, 17.00, 18.30 »Kung Fu Panda 3«; 18.00, 20.30, 22.15 »Ave, Cesare!«; 16.00, 20.00, 22.00 »Brooklyn«; 16.15, 20.00, 22.10 »Truth - Il prezzo della verita«; 15.15 »Zootropolis«; 18.20, 20.15, 22.10 »Un momento di follia«.
SUPER - 16.00 »Suffragette«; 18.00, 19.50 »Perfetti sconosciuti«; 21.30 »Jegg Robot«.
THE SPACE CINEMA - 15.50, 18.10, 18.50, 21.10, 21.50 »Batman v Super-man«; 16.05, 16.40, 18.40, 19.45 »Kung Fu Panda 3«; 20.40 »Batman v Superman 3D«; 21.20 »Ave, Cesare!«; 16.30, 19.00 »Heidi«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 16.30, 21.45 »The divergent series: Allegiant«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Un paese quasi perfetto«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.00 »Batman v Superman«; Dvorana 2: 17.00, 20.20, 22.15 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 18.40 »Kung Fu Panda 3«; Dvorana 3: 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 18.20, 20.10 »Un paese quasi perfetto«; 22.00 »Batman v Superman«; Dvorana 4: 17.15 »Heidi«; 19.45, 22.00 »Truth - Il prezzo della verita«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Un momento di follia«.
M Izleti
AMBASCIATORI - 15.45, 18.15, 21.00
»Batman v Superman«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »La Corte«.
FELLINI - 18.20, 20.15, 22.10 »Land of mine«; 16.30 »Zootropolis«.
âant'Ànna
Imjrt/Sü Trasporta. funíÉrt
□ Obvestila
GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Zabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Zabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Zabnic ob 21.53. Info in vpisi na tel. 328-4754182 (Aljoša -Ts) , 329-4015568 (Manuel - Go), 3888408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini.
SKD VESNA prireja v soboto, 2. aprila, izlet v Treviso in Valdobbiadene. Ogledali si bomo tudi razstavo umetnika Escherja in klet v kraju Ponte-vecchio. Info in prijave na tel. 3406709578 (Tatjana) in 333-4463154 (Mitja).
SPDT in Planinska odseka ŠD Sloga -ŠK Devin vabijo v nedeljo, 17. aprila, na srečanje »Prijateljstvo brez meje 2016«, ki ga pripravlja Planinska skupina Bazovica iz Reke. Do zbirnega mesta, lovske koče Lisac (med Klano in vasico Lisac), se bodo tržaški pohodniki pripeljali z avtobusom. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta, Trg Oberdan, oziroma ob 7.45 iz Bazovice. Prijave sprejemamo do sobote, 9. aprila, na tel. št. 040413025 (Marinka).
KRUT IN SKD RDEČA ZVEZDA, v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod«, vabita v soboto, 23. aprila, na enodnevno srečanje v spoznavanju krajevnih in kulturnih karakteristik Benečije. Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Il.nad., tel. 040 360072 in v Zgoniku pri Madaleni, tel. 040 229123.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bodo danes, 25. marca, vsi njeni oddelki zaprti.
TEČAJ ZBOROVSKEGA DIRIGIRANJA bo vodil Stojan Kuret v soboto, 9. aprila, v prostorih Glasbene matice v Rojanu, Ul. Montorsino 2. Pripravljalno srečanje bo v soboto, 2. aprila, zjutraj, ko bodo dirigenti skupaj s Petro Grassi predelali program tečaja. Rok prijave do danes, 25. marca na trst@glasbenamati-ca.org, info na tel. 339-1115880 (Petra Grassi).
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE vabi slovenske vernike v mestu na bogoslužje Velikonočne vigilije ki bo v soboto, 26. marca, s pričetkom ob 19. uri v kapeli Marijinega doma v Ul. Risorta 3.
TRŽAŠKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo v soboto, 26. marca, ob 10. uri položila venec v Ul. Massimo DAzeglio pred obeležje štirih mladih partizanov GAP, ki so jih nacisti pred 71. leti obesili v tamkaj stoječi garaži.
OMPZ F. BARAGA vabi otroke in dijake k pevskim vajam, ki bodo ob torkih, ob 16.30 v župnijskih prostorih na Kontovelu. Skupaj z animatorji lanskega oratorija bomo ponovili staro in se učili novo.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da je rok za predstavitev prošenj za nakup lesenih sodov podaljšan do 29. marca. Najnižja vrednost nakupa 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov. Prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami. Za info so na razpolago uradi KZ v Trstu, Gorici in Čedadu.
OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini, bo zaprta za krajši dopust v torek, 29., in sredo, 30. marca.
OBČINSKI SVET V ZGONIKU se bo sestal v torek, 29. marca, ob 18.00 v sejni dvorani Občine Zgonik. Dnevni red je na razpolago na spletni strani www.sgonico.ts.it.
SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na redni občni zbor: prvi sklic v torek, 29. marca in drugi v sredo, 30. marca, ob 20.30.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 29. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V nedeljo, 3. aprila, ob 17.00 nastop na reviji Primorska poje v Portorožu (odhod avtobusa s Padrič ob 14.15).
SDGZ prireja 4. in 6. aprila, od 14. do 18. ure v Obrtni coni Zgonik, tečaj »Usposabljanje odgovornih pri upravljanju in izvajanju sistema HACCP v živilskem sektorju.« Prijavnice so dostopne na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do četrtka, 31. marca, po mailu ali faksu.
STARŠEVSKI KROG obvešča, da bo potekalo naslednje srečanje v četrtek, 31. marca, s pričetkom ob 18.30 v prostorih Stadiona 1.maj v Trstu. Info na iztok.spetic@tin.it ali na tel.št. 3663625523.
ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626.
EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) v soboto, 2. aprila, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Proseku (na parkirišču).
ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA prirejajo v nedeljo, 3. aprila, ob 15. uri na Openskem strelišču spominsko svečanost ob 72. obletnici usmrtitve 71 talcev. Slavnostni govorniki: slovenski pesnik Ace Mermolja, italijanski pisatelj Pino Roveredo in hrvaška pisateljica Melita Richter. Nastopil bo MoPZ Tabor z Opčin pod vodstvom Davida Zerjala.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča svoje člane, upravičence do slovenske pokojnine, da lahko zaprosijo preko društva za izpisek prejemkov za leto 2015. Dodatne informacije na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040360324.
KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 4. aprila, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S.Francesco 20. Informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici.
REDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN ob 20. uri v občinskem gledališču v Boljuncu: prvi sklic v ponedeljek, 4. aprila; drugi sklic v torek, 5. aprila.
TEČAJ ZA POKUŠEVALCE VIN -ONAV (Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina) prireja tečaj za poku-ševalce, ki bo začel pri Domju v ponedeljek, 4. aprila, in bo trajal 18 lekcij. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Informacije: onavtrieste.jimdo.com, trie-ste@onav.it.
MAŠA V DOMU ITIS, Ul. Pascoli 31, v velikonočnem duhu, z obiskom gostov, bo v sredo, 6. aprila, v obnovljeni kapeli v I. nad.: ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. Maša, ki jo bo daroval g. Klemen Zalar s p. Rafkom Ropretom, ob sodelovanju slovenskega verskega občestva župnije Sv. Vincencija in slovenskih skavtov in skavtinj; po maši prijateljsko druženje. Področni svet slovenskih vernikov s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca toplo vabita k udeležbi.
OBČINA ZGONIK je razpisala javno dražbo za najem občinskega stanovanja v Zgoniku št. 24 - 1. nadstropje fizičnim osebam za dobo štirih let, z možnostjo podaljšanja še za štiri leta. Rok za predložitev ponudb na občinsko vložišče zapade ob 12. uri dne
8.	aprila. Izvod dražbenega razpisa je objavljen na spletni strani občine (www.comune.sgonico.ts.it). Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo občine Zgonik (tel.: 040-229101).
OBČNI ZBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v prvem sklicanju v petek, 8. aprila, ob
9.	uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20, 2. nadstropje), v drugem sklicanju pa v soboto, 9. aprila, ob 10. uri v društvenih prostorih SKD Rdeča Zvezda v Saležu (Salež 66).
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na redni občni zbor v torek, 12. aprila, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež, Ul. Mazzini 46 v Trstu.
0 Prireditve
DRUŠTVO LJUDSKE KULTURE ZVEZDA vabi na kulturni večer »Ljubezni in boja« posvečen vsem ženskam -drobci nevidne ženske zgodovine potom ljudske in socialne pesmi s skupino Orsa minore v sredo, 30. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlo-njerju (Ul. Masaccio 24).
ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360 vabijo v sredo, 30. marca, na kavo s knjigo Rafka Dolharja »Bučanje hudournikov. Himalajski dnevnik slovenskega zdravnika«. O knjigi se bo z avtorjem pogovarjal Dušan Jelinčič. V Tržaškem knjižnem središču na Ober-dankovem trgu 7 v Trstu, ob 10. uri.
ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK
vabi v knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 31. marca, ob 16.30 na likovno delavnico za ustvarjalne starše in otroke pod mentorstvom Jasne Merku ob zaključku njene razstave Kraljestvo morja.
DSMO KILJAN FERLUGA vabi na koncert »Mi se ne šalimo«, ki bo v petek, 1. aprila, ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah. Nastopajo godbeno društvo Viktor Parma, zbor Anakrousis, posebna gosta Aleksander Ipavec - harmonika in Martina Feri - glas.
SPDT vabi v petek, 1. aprila, ob 20.30 v Razstavno dvorano ZKB, Ul. Ri-creatorio 2, na predavanje »Zgodovina alpinizma z zobčki in brez«. Gost večera bo vnet planinec in priznan filatelist prof. Peter Suhadolc. Vabljeni.
RAZSTAVA »POŠTNI URAD PRIPOVEDUJE« na ogled do 2. aprila, od ponedeljka do sobote, 16.00-19.00. Organizirajo Italijanske pošte, Rajonski svet za vzhodni Kras, SKD Tabor -Prosvetni dom - Opčine.
KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Slavko Škam-perle, Zbora Tončka Čok, MePZ Jacobus Gallus, ZePZ Ivan Grbec, ZePZ Barkovlje in pod pokroviteljstvom ZSKD bo v Trstu pri Sv. Ivanu na Stadionu 1. maja v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri. Nastopajo ZVS Rožmarinke DU Pivka (dir. Ernesta Mevlja), ZePZ Miren Orehovlje (dir. Miran Rustja), Burja - MePZ DU Postojna (dir. Mirjna Možina Čepirlo), MePZ Jože Srebrnič Deskle (dir. Adela Jerončič), MePZ Vrtojba (dir. Zdravko Leban), Vokalna skupina Grlica Budanje (dir. Katerina Kode-le Zadnikar) in MoVS Sraka (dir. Patrick Quaggiato).
ŽUPNIJSKA DVORANA V NABREŽI-NI prireja razstavo pirhov iz vsega sveta (več kot 1000 pirhov) od 27. marca do 10. aprila. Razstavljata tudi Nivea Mislej (Barkovlje) - Bakrene reliefne slike in Daniela Turk (Barkovlje) - Mozaik in ikone. Urnik: ob sobotah od 16.00 do 19.00, ob praznikih od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Rdeča zvezda, MoPZ Vesna, SDD Jaka Štoka pod pokroviteljstvom ZSKD, bo v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri na Proseku v Kulturnem domu Prosek- Kontovel. Nastopili bodo Fantje pod latnikom (dir. Manuel Purger), MoPZ Lig (dir. Aleš Rupnik), MePZ Triglav Split ( dir. Tatjana Ku-rajica), MoPZ Fran Venturini (dir. Ivan Tavčar), MePZ Štandrež (dir. Goran Ruzzier), Idrijski oktet (dir. Elizabeta Lampe) in MoPZ Pivka (dir. Marcel Štefanič).
KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE
v organizaciji SKD Primorsko-Mač-kolje in SKD Jože Rapotec - Prebeneg pod pokroviteljstvom ZSKD bo v petek, 15. aprila, ob 20. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo MePZ Georgios (dir. Sašo Fa-jon), ZeCPS Zgonik (dir. Zulejka De-vetak), Združeni MePZ Repentabor (dir. Kristina Cotič), MePZ Faros Piran (dir. Sašo Fajon), VS Slavna (dir. Jelka Bajec Mikuletič), MoVS Tabor Kalc 1869 Knežak (dir. Jana Biščak) in MoPZ Mirko Filej Gorica (dir. Zdrav-ko Klanjscek).
Prispevki
V spomin na našo drago teto Bogomilo darujeta Egon in Martina z družinama 50,00 evrov za nabrežinsko godbo in 50,00 evrov za SKD Vigred.
25.3.2G15
25.3.2G16
Amato Fieri
(Renato)
Eno leto je že minilo odkar si nas zapustil. Z ljubeznijo se te spominjajo
žena in hčerki
609	Četrtek, 24. 
marca 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
novost - Epistolarno delo Sarajevo med Ljubljano in Beogradom
Neprecenljiv dokument
Dopisovanje med Josipom Ostijem in Vero Zagovic v času obleganja Sarajeva - V torek v Kopru
Posnetek z ljubljanske predstavitve - Josip Osti je tretji z desne
LJUBLJANA - Sarajevo med Ljubljano in Beogradom je naslov knjige, ki je kot prva v novi zbirki Pont Annales izšla pri Univerzitetni založbi Annales ZRS Univerze na Primorskem. Delo podpisujeta Josip Osti in Vera Zogovic in so ga v prejšnjih dneh predstavili v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, v torek pa ga bodo tudi v Kopru. Pisemska proza priča o dogajanju v obleganem Sarajevu v času vojne na Balkanu, hkrati pa se dotika tudi obče človeških in širše družbenih razmer.
Pesnik in pisatelj Josip Osti, ki je odraščal v Sarajevu, že več let pa živi v Sloveniji, je avtor tudi več epistolarnih zbirk, med drugim tudi knjige pogovorov s slovitim bo-sansko-hercegovskih pisateljem Izetom Sa-rajlicem. Prav ob pisanju omenjene knjige leta 1986 in preko Sarajlica je Osti tudi prvič prišel v stik z gospo Vero Zogovic. »Življenje je zgodba in zgodba okoli te knjige je taka, da se z gospo Zogovic nisem nikoli srečal. Leta 1994 pa so se pričela intenzivna dopisovanja, ki so trajala kar pet let,« je na predstavitvi dejal Osti.
Ostija ni potrebno posebej predstavljati, zato pa naj izpostavimo, da je Vera Zo-govic (1920-2003) bila intelektualka in prevajalka številnih literarnih del iz ruskega jezika. Po rodu Hrvatica, je bila poročena z Ra-dovanom Zogovicem (1907-1986), priznanim črnogorskim pisateljem, predvojnim komunistom, disidentom iz kroga Milovana Dilasa in Koče Popovica. Skupaj sta med drugim ustanovila list Svoboda, bila pa je tudi direktorica velikega založniškega podjetja Kultura.
Boris A. Novak je na ljubljanski predstavitvi obudil spomine na dogajanja med vojno v Sarajevu. Ravno na Ostijevo pobudo naj bi Društvo slovenskih pisateljev pričelo z zagotavljanjem pomoči številnim literatom, ki so živeli v obleganem Sarajevu. Novak je izpostavil tudi številne odlike dela Sarajevo med Ljubljano in Beogradom. Poleg posameznih popotovanj v Sarajevo in domala dnevniških popisov takratnih dogajanj v vojnem času, ga je posebej pritegnil pronicljiv, vzročno-analitični vpogled in sočasna umestitev omenjenih dogajanj tudi v širši zgo-
rosa
dovinski kontekst. V tem smislu se zdi Novaku delo »neprecenljiv dokument časa in zgodovine«. Novak delo v branje priporoča tudi mlajšemu občinstvu, med drugim zaradi paralel med nekdaj obleganim Sarajevom in sedanjo postavitvijo žice na slovenski meji.
Prevajalka Amra Halilovic je predstavila posamezne ključne probleme, povezane s prevodom, soprevajalka in urednica zbirke Vesna Mikolič ter predstavnik uredniškega odbora Krištof Jacek Kozak pa tudi novo medkulturno leposlovno in esejistično zbirko Pont Annales. Zbirka naj bi bila tudi v prihodnje namenjena izdajanju del medkulturnih piscev oziroma medkulturnih tematik. Predstavitev je povezovala Maja Smot-lak, Ostijevo poezijo pa je s fotografijami in avtorsko glasbo predstavil Lado Jakša.
Knjigo Sarajevo med Ljubljano in Beogradom bodo v torek, 29. marca, ob 19. uri predstavili tudi v Poročni dvorani Pre-torske palače na Titovem trgu v Kopru. Ob Ostiju in prevajalkah bo o knjigi spregovoril tudi tržaški pesnik Marko Kravos.
RoŠa
ts ples 2.0 - Dvojni nastop v Rossettijevem gledališču
Gandini Juggling in njihovo plesno-žonglersko poigravanje
oooo
TRST - S čim vsem lahko povežemo ples? Kakšne preplete je mogoče ustvariti? Če samo površno preletimo program letošnjega plesnega festivala TS Ples 2.0 (TS Danza 2.0), lahko ugotovimo, da so organizatorji upoštevali vrsto scenskih uprizoritev, v katerih je ples med osnovnimi sestavinami, nikakor pa ne edina ali prevladujoča. V veliki dvorani gledališča Rossetti je dva večera (22. in 23. marca) gostovala zelo svojstvena skupina Gandini Juggling v sestavi 4x4, ki jo je oblikoval Sean Gandini in ki jo v tem primeru sestavljajo 4 plesalci in 4 žon-glerji. Poskus interakcije plesalcev in cirkuških umetnikov je bil tokrat »integralen«: plesalci in žonglerji so namreč skupno nastopali v vseh točkah, v različnih sestavah (ne nujno vselej vsi), tako da so se tudi plesalci nekoliko preizkušali v raznih spretnostih in obratno, žonglerji so izvajali tudi kakšne ple-
sne elemente. Vse je Sean Gandini, sicer mednarodno uveljavljen cirkuški umetnik in človek s številnimi interesi, posveča se na primer tudi matematiki, kot režiser predstave 4x4 Ephemeral Architectures začinil z malce ironije in lahkotnostjo.
Naslov predstave, ki je v Rossettijevo gledališče privabila številne gledalce, tudi najmlajše, čeprav ni bila (kot večina iz festivalskega niza) namenjena otrokom, nakazuje, da je avtor posamične točke zarisal v prostoru, v konkretnem premišljeno po odru, kjer so bile začrtane razne arhitekturne zasnove. Kot podobne »zgradbe« pa je tudi ta, ne samo ker gre za odrsko, zelo minljiva. Z Gandinijem sta pri pripravi predstave sodelovali Emma Listner (umetniška koordinacija) in Ludovic Ondiviela (koreografije). Plesno-žonglerske točke so osnovali na zelo lepi glasbi Nimroda Borensteina Su-
V predstavi nastopajo štirje plesalci in štirje žonglerji
spended op. 69. Odločilnega pomena pa je bila tudi igra luči po zasnovi Guya Hoarea.
Malo več kot enourna predstava je nedvomno zelo izvirna po zasnovi in elegantno izvedena. Plesalki in plesalca izvajajo sodobne koreografske zamisli, vendar večkrat v stilu klasičnega baleta, žonglerka in njeni trije kolegi, med temi je tudi Sean Gandini, prikazujejo kratke spretnostne točke s kiji, žogicami in malimi obroči. Še najbolj zanimive in zabavne so besedno-iro-nične povezave in poigravanje, vezano na tri barve - rumeno, belo in zeleno - uporabljenih žogic. Nikakor ne gre za predstavo, ki bi razvnela širše občinstvo, tudi zato, ker v bistvu plesalci premalo plešejo in žonglerji premalo »čarajo«. Opazno je, da jo je avtor gradil predvsem z razumom in kot taka je zanimiva. In neobičajna, kar je tudi pomembno. (bip)
instalacija - Slovenska umetnica Eva Petrič
Na Dunaju na ogled Moje kolektivno srce
Eva Petrič je svoj umetniški postni prt oblikovala iz 1000 ročno izdelanih čipk
splet
DUNAJ - V cerkvi sv. Štefana na Dunaju bo do sobote na ogled postni prt slovenske umetnice Eve Petrič. Umetnina, ki jo je naslovila Fastentuch - My Collective Heart, je sestavljena iz več kot 1000 ročno izdelanih čipk, med katerimi so tudi idrijske. Enajst metrov dolg in pet metrov širok prt simbolizira kolektivno človeško srce, je za STA dejala umetnica. Postni prt, ki ga bodo z glavnega oltarja zaradi obredov umaknili v soboto ob 13. uri, je del tridelnega umetničinega projekta. Navdih za ta del je Petričeva dobila ob operaciji srca, ki ji je prisostvovala v Buenos Airesu. Prt je sestavljen iz nešteto čipk, pri čemer je osrednji del, ki predstavlja glavno srčno arterijo, sestavila le iz idrijskih, je povedala umetnica. Idrijske čipke so ji podarili svojci umrle 80-letne klekljarice, ki je s kle-kljanjem preživljala družino s petimi otroki, na stara leta pa so bile njene čipke zaradi artritisa šibkih prstov klekljarice premalo zategnjene in so bile zavrnjene za odkup, so zapisali v slovenskem kulturnem centru Skica na Dunaju.
V začetku maja bo Petričeva prav tako v dunajski katedrali postavila umetniško instalacijo treh velikih asemblažev recikliranih kosov čipk, ki bo visela izpod stropa katedrale v obliki treh t. i. emocij-skih oblakov - ljubezen, vera in upanje. Osvetljevala jih bo svetlobna projekcija v turkiznih barvah. V stavbi poleg katedrale Curhaus bo vzporedno odprta tudi fotografska razstava Molecules of Emotions, 10. junija pa bo poskrbela še za posebno video in zvočno projekcijo.
Eva Petrič, rojena leta 1984v Kranju, živi in deluje med Dunajem, New Yorkom in Ljubljano. Ukvarja se s fotografijo, slikanjem, video projekcijo, performansom in pisanjem. Zaključila je študij umetnosti in psihologije na Webster univerzi na Dunaju, leta 2010 pa je zaključila še postdiplomski študij na Transart inštitutu. Njena umetnost je bila predstavljena na 36 samostojnih in 48 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Njena dela so del stalnih zbirk v Sloveniji in na tujem. Za svoja dela je prejela vrsto nagrad. (sta)
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
Karburo
Karburo
Rokenrol, grunge Samozaložba, 2015 Ocena: ★★★★★★★★
Zamejska rok scena se ponaša z novim glasbenim projektom. Med Sežano, Gorjan-skim in Boljuncem je namreč nastala skupina Karburo, v naši glasbeni rubriki pa bomo postavili pod drobnogled njen istoimenski prvenec.
Zasedba Karburo je mlajši zamejski rok bend. Skupino so pred tremi leti ustanovili pevec in kitarist Edvard »Edo« Snifferson, bobnar Andrej Rocco ter basist Erik Spider. Fantje niso sicer glasbeni novinci, saj so v prejšnjih letih bili člani marsikaterega benda, med katerimi izstopata prav gotovo Snifferson Family in Wondernoise. Glasbene izkušenosti jim očitno ne manjka in to se nedvomno pozna že ob prvem poslušanju njihovega prvenca Karburo. Gre za rokersko ploščo, v kateri spajajo fantje melodični rok iz sedemdesetih z grunge glasbo iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. »Češnja na torti« pa je seveda topel Edvardov glas, ki tu pa tam omili pomanjkanje dodatne kitare.
Karburo so doslej koncertirali v glavnem v naših krajih, zadnjič pa smo jim prisluhnili v tržaškem klubu Tetris, kjer so dodobra presenetili radovedno publiko. Svoj istoimenski prvenec so fantje posneli s pomočjo Roberta Sopracase, za miksažo pa sta poskrbela Francesco Bardaro in Sandro Spirale iz glasbenega studia Track Terminal Studio. Plošček sestavlja deset komadov, traja pa malo več kot štirideset minut. V njem lahko razberemo najrazličnejše glasbene vplive in tu mislim na starejše bende, kot so Black Sabbath in King Crimson ter tudi tiste iz devetdesetih let, denimo Soundgarden, Nirvana, Pearl Jam pa tudi Audioslave. Tale glasbeni miks sedemdesetih in devetdesetih let je konstanten in pride na dan v skoraj vsakem komadu, posebno v skladbah Crimson Door in Crumble. Karburo pa vas z nekaterimi pesmimi lahko odpeljejo daleč stran. Erin in Simon sta dva taka komada, v katerih se prav lepo prepletajo akustične in električne kitare, če pa imaš za mikrofonom še zamejskega Eddieja Ved-derja (pevec ameriške skupine Pearl Jam) je stvar še toliko lažja. Kar sami presodite, obiščite njihovo spletno stran www.unitedeeco.org/karburo in prisluhnite prvencu, naslednji korak oziroma nakup zgoščenke pa bo nato skorajda nujen.
šepet uli
M
Petek, 25. marca 2016	610
Št. 12 (5)
ce
ontecchi
Šepetajo: Barbara, Daniel, Denis, Katerina, Martina, Mateja, Mateja, Nika, Tjaša in Vesna.
sum@primorski.eu
k •
barko ^JJanska
Končno je nastopila dolgo pričakovana pomlad, čas, ko se narava prebuja, ko nastopijo daljši in sončni dnevi in je ozračje prijetno toplo. To je tudi čas, ko po temni in hladni zimi priletijo na dan iz svojih panjev čebele. Šumovci smo se tokrat pogovorili z Goranom in Majlo Košuta, mladima čebelarjema, ki imata čebelnjak na Furlanski cesti v Barkovljah. Z njima smo se poglobili v prijeten pogovor o tem, kako sta postala čebelarja.
Kdaj in zakaj sta se začela zanimati za čebelarstvo?
Goran: Čebelarstvo mi je od vedno očarljivo. Prvič sem prišel pobliže v stik s čebelami pri Kobaridu, kjer ima sorodnik panje. Ves navdušen mi je pokazal svoje čebelje družine in panje. Kmalu zatem sem se odločil, da kupim tudi sam dva panja (leta 2011) in ju postavim na domači vrt na Furlanski cesti. Z leti sem dodal še druge in zdaj jih imava s sestro, ki se mi je medtem pridružila pri delu, že deset. Znanje o čebelah in čebelarstvu sem pridobil z branjem knjig in priročnikov, istočasno pa sem navezal stik z nekim čebelarjem iz Furla-nije, ki mi še danes pomaga in svetuje, ko nastopijo težave.
Kaj vama pomeni čebelarstvo?
Goran: Ljubezen do narave, spoštovanje njenih prvin in odnosov, ki te prvine medsebojno povezujejo. Narava na čudovit način izžareva svoje skrivnosti. Ljubezen do čebelarstva skriva v sebi nemalo težav, saj je narava v nenehnem gibanju in njene spremembe so včasih nepredvidljive. Neverjetno delo čebel nam je lahko
zgled, njihova popolna in izjemna organizacija pa vzor za odnose v družbi.
Kako poteka delo v čebelnjaku?
Majla: V zgodnji pomladi, ko se število čebel v panju veča, je potrebno sproti dodajati satnike v vsak panj in tako omogočiti čebelam, da širijo svoj dom. Od aprila do julija postavljava medišča na panje, kjer čebele hranijo med, med pa točiva v poletnih mesecih in nato od panjev odstraniva medišča. Od avgusta naprej za-čneva čebele pripravljati na zimo, to pomeni, da jih hraniva; pri tem je nujno opravilo zatiranje varoze. V zimskih mesecih pa poskrbiva, da imajo vse družine na voljo dovolj hrane.
Ali je delo naporno? S kakšnimi težavami se srečujeta?
Majla: Delo je dokaj naporno zlasti v spomladanskih in poletnih mesecih, saj zahteva rednost in natančnost. Zaradi te-
gaje pomembno, da se tedensko pregleduje panje. Veliko časa je namenjenega preprečevanju rojenja z odstranjevanjem matič-nikov, celic, v katerih se ležejo matice.
Goran: Splošna težava čebelarjev je varoza. To je parazit, ki napada čebele in povzroča ohromitev čebeljih družin, če ni primerno zatiran. Varoza znatno zmanjša odpornost čebel in posredno povzroča njihovo smrt. Čebelarji se proti varozi bojujemo z zdravili in naravnimi sredstvi.
Ali so vama čebele že zrojile?
Majla: Da, zgodilo se nama je večkrat. To se dogaja predvsem v spomladanskih mesecih. V čebelji družini se rodi nova matica, nekaj dni prej pa stara matica zroji. Na ta način se družina razpolovi. Včasih nama uspe roj uloviti, včasih ne. Nesrečo imava v tem, da rastejo okoli hiše visoka drevesa - čebele se ustavijo na visokih vejah, zato jih je kar težko uloviti. Roj ostane na drevesu približno en dan, nato odleti v gozd. Ko nama čebele zrojijo, sva precej žalostna, ker poleg večjega dela družine izgubiva tudi pridelek. Zaradi manjšega števila čebel družina namreč ne uspe pridelati velike količine medu. Včasih pa se nama posreči uloviti roj in postaviva ga v nov panj: tako nastane nova čebelja družina.
Katere vrste panjev uporabljata?
Goran: V naših krajih uporabljajo čebelarji panje Dadant-Blatt ali AŽ. Najvidnejša razlika je v tem, da se prvi odpirajo na zgornji strani, drugi na zadnji. Značilnost panjev Dadant-Blatt je ta, da so samostojni, medtem ko so panji AŽ postavljeni v obliki hišice. Midva uporabljava panje Dadant-Blatt.
Katere vrste čebel pa imata?
Majla: V naših krajih so najbolj razširjene kranjske in italijanske čebele. Na oko jih lahko ločimo po barvi: kranjska čebela ima hitin temne barve, med hitinom ima obročke sivih dlačic, italijanska čebela pa ima svetel hitin in rumene obročke. Midva imava mešanico obeh vrst.
Katere vrste medu pridelujeta?
Majla: Vrsta medu je odvisna od rastlin in dreves, ki uspevajo na območju, kjer se nahajajo panji. Do sedaj sva pridelala aka-cijev in cvetlični med. Količina pridelanega medu je seveda odvisna od letine. Leta 2014 je bila letina izredno slaba, zato sva pridelala zelo malo medu. Leta 2015 pa sva bila zaradi boljše letine s pridelkom precej zadovoljna.
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»Po tolikih letih ni tako enostavno seči zopet po knjigah. Poleg tega pa ni prav, da od kandidatov zahtevajo stvari, ki jih v obdobju šolanja oz. usposabljanja niso poučevali.«
Vzgojiteljica Doriana Jurinčič v intervjuju za Primorski dnevnik
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
SUMOV FEJS
Prejšnjo nedeljo, so ob mednarodnem dnevu poezije v Ljudskem vrtu ob kipu Srečka Kosovela, na pobudo Slovenskega kluba številni mladi in književniki prebrali nekaj pesmi, da bi počastili ta dan. Pobuda, pri kateri smo sodelovali tudi šumovci, je imela letos naslov Pesem za begunce.
Nekaj pesmi, ki jih sam piše, je prebral tudi mladi afganistanski azi-lant Chagatay, ki živi v Trstu v sklopu vsedržavnega projekta za prosilce za azil in prebežnike SPRAR. V njih se zrcali njegov pogled na svet, obččutku, čustva, vsakodnevno življenje prebežnikov, težave z birokracijo pa še mnogi drugi drobcu. Chagatayu posvečamo današnjo rubriko Šumov fejs.
Ali pridelujeta še druge čebelje pridelke?
Goran: Trenutno ne. Rada pa bi pridelovala še propolis in cvetni prah. Kar se tiče matičnega mlečka, pa je pridelava le-tega kar težka in zahteva specifične naprave. Morda v prihodnosti.
Sta vključena v kako društvo čebelarjev?
Goran: Sem član Čebelarskega Konzorcija za tržaško Pokrajino, nameravam se vključiti še v Društvo slovenskih čebelarjev Trst.
Sta mlada čebelarja. Ali mislita, da je doprinos mladih čebelarjev pomemben?
Majla: Zagotovo. Ukvarjanje s čebelarstvom se lahko razvije v vseži-vljenjsko dejavnost. Koristno je, da se mlad čebelar priuči tehnik, ki jih uporabljajo starejši izkušeni čebelarji, hkrati pa je pomembno, da je spreten pri uče-
nju novih tehnik, ki jih ponuja moderna doba.
V zadnjih letih mediji veliko govorijo o izumiranju čebel. Se strinjata s to trditvijo?
Goran: Menim, da izumiranje ni pravilen termin, se pa v zadnjih desetletjih čebelarstvo sooča z velikimi težavami, katerih posledica je vse težavnejše preživetje čebeljih družin. Glavni krivci so vse pogostejše in vedno nove bolezni, ki napadajo čebele, in klimatske spremembe, svoj negativen vpliv pa ima nedvomno tudi onesnaževanje.
Ali je vajin med kvaliteten?
Majla: (se smeje). Oceno prepustiva pokuševalcem. Sicer pa so nama čebele dale veliko zadoščenje, saj sva na 15. mednarodnem ocenjevanju medu, ki je potekal oktobra 2015 v Sloveniji, prejela zlato priznanje za cvetlični med.
Hvala za pogovor in še nadalje veliko uspehov!
Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se
Kdo je »pravi« tat?
Med brskanjem po spletu je Sum naletel na
spletno verzijo članka lokalnega časopisa, ki mu je zapustil kar precejšnjo mero zaskrbljenosti in nešteto misli. Klošar romunskega rodu je pred tremi leti, na začetku decembra v trgovini z jestvinami blizu tržaške želežniške postaje, vzel pakirane zrezke piščanca, jih skril pod majico in se skušal, ne da bi plačal, odpraviti proti izhodu. Neki kupec ga je ravno takrat opazil in njegovo dejanje prijavil odgovornemu za varnost. Na spodbudo uslužbenke na blagajni je klošar zrezke s skupnim zneskom 4,80 evra položil na bližnjo polico. Skoraj bi že odšel, ko je v trgovino prišla policija in ga aretirala zaradi kraje. Javni tožilec je po nekaj urah odredil, naj ga izpustijo zaradi nizke vrednosti ukradenega blaga in ker klošar pri
svojem dejanju ni bil nasilen do uslužbencev. Nihče ni bil ranjen ali drugače fizično prizadet. Direktor trgovine pa je klošarja tožil, čemur je seveda sledil proces. Sodni postopek je še vedno odprt. Obtožencu poleg denarne kazni preti tudi zaporna kazen, ki naj bi verjetno znašala tri leta.
Morda bo lahko komu zvenelo rahlo retorično, pa vendar: ali ni tovrstna zaporna kazen v tem primeru dobesedno pretirana? Večna dilema, ki verjetno sega v obdobje samega začetka civilizirane družbe: tisti, ki krade, je pač tat, tudi če to stori iz obupa, ker je lačen? Kraja je namreč kraja in torej jo je treba kot tako kaznovati? Misel leti predvsem na nekatere ljudi, za katere zgleda, da se očitno s (pre)veliko lahkoto znašajo na tiste, ki se že itak na-
hajajo na robu družbe in spopadajo z vsemogočimi težavami. Klošar, tujec in povrhu še krade: težko bi verjetno dobili bolj idealno žrtev. Dobiti nekega grešnega kozla, na katerega se znesti, predstavlja lahko v nekaterih primerih enostavno rešitev (če to lahko tako imenujemo), spotoma mu lahko naprtiš krivdo celo za lastne probleme. Pa še drugo miselno izhodišče: »pravi« lopovi, kot večkrat marsikdo izmed nas ponavlja , se ukvarjajo z večjimi vsotami denarja in se ne obremenjujejo z zadevami, kot je piščanec, kos kruha ali jabolko v trgovini, tega namreč imajo na pretek. »Pravi« lopovi se znajo še preveč dobro braniti in tudi za afere kot so podkupovanje, zaasledovanje lastnih interesov na račun drugih ipd, ne presedijo niti samega dneva v zaporu.
Vse skupaj smo verjetno nekoliko poenostavili, v bisvu pa napisano odseva neko splošno resnico. Kar nas je pri celotnemu primeru dodatno zbegalo in razjezilo, je cela gora žaljivih spletnih komentarjev: od
žal že tradicionalnih nestrpnih izjav do klošarjev in tujcev nasploh pa do ciničnega »je bil lačen in brez doma?Zdaj bo imel za nekaj časa priskrbljeno tako toplo ležišče kot obrok.«
O strpnosti in solidarnosti kdaj drugič.
1 2 Petek, 25. marca 2016
APrimorski
r	dnevnik
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
goriška - Kriza gradbenega sektorja se nadaljuje
V gradbeništvu manj podjetij in zaposlenih
Goriški gradbeni sektor se še ni izkopal iz krize. Da je bilo zanj tudi leto 2015 dokaj težavno, kažejo podatki goriške socialno-skrbstvene ustanove za delavce na področju gradbeništva Cassa Edile, iz katerih izhaja, da število gradbenih podjetij in zaposlenih v tej gospodarski panogi še naprej neizprosno upada. Leta 2011 je bilo gradbenih delavcev v goriški pokrajini v povprečju 1234. Leto kasneje se je njihovo število povišalo na 1282, od takrat pa se stalno niža: leta 2013 je bilo gradbincev v povprečju 1218, pred dvema letoma 1012, lani 979. V primerjavi z letom 2014 se je število gradbincev na Goriškem znižalo za 3,26 odstotka, povprečno število aktivnih podjetij pa za celih 7,59 odstotka: leta 2011 jih je bilo 289, predlanskim 237, lani jih je ostalo le 219.
»Povprečno število zaposlenih v gradbenem sektorju se je po dolgih letih prvič spustilo pod tisoč. Število skupnih
»Novogradenj skorajda ni več, problem je seveda tudi pomanjkanje večjih javnih del, ki bi lahko gradbenemu sektorju dala novega zagona«
delovnih ur je upadlo za 7,39 odstotka, precej se je znižala tudi skupna masa plač gradbincev, in sicer z 11.376.000 evrov na 10.620.700 evrov. Znižanje v lanskem letu je bilo 6,64-odstotno, kar niso mačje solze,« pravi goriški tajnik sindikata gradbenih delavcev Feneal-UIL Andrea Di Giacomo. Nič bolj spodbudni niso niti prvi letošnji podatki, saj se je v januarju število podjetij znižalo na 211 (-6,22 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani), število zaposlenih v gradbenem sektorju pa je padlo na 898 (-4,77 odstotka v primerjavi z lanskim januarjem).
Po Di Giacomovih besedah se je lani znižalo število gradbenih delavcev vseh profilov. »Upadlo je število vajencev, pa tudi delavcev, ki nimajo posebnih specializacij. Podjetja začasno zaposlijo delavce, ko imajo kakšno naročilo, pri tem pa v glavnem potrebujejo usposobljene ljudi,« pojasnjuje pokrajinski tajnik sindikata Feneal-UIL.
Na Goriškem je tudi vse manj tujih gradbenih delavcev, pravi Andrea Di Giacomo (zgoraj); gradbišče v Gorici (levo)
Gradbeni sektor seveda ni v težavah le na Goriškem. »Situacija ni rožnata niti v drugih pokrajinah dežele Furlanije -Julijske krajine. Najhuje je morda na Vi-demskem, saj ima ta pokrajina najvišje število gradbenih podjetij,« ocenjuje Di Giacomo, po katerem je edini pozitiven podatek, ki so ga zabeležili v lanskem letu, 16-odstotno znižanje števila ur dopolnilne blagajne. »Ta podatek pa ima lahko več razlag. Številna podjetja morda nimajo več možnosti, da bi zaprosila za dopolnilno blagajno, ker so jo že izkoristila v prejšnjih letih,« pravi Di Giacomo.
Dober del zaposlenih v gradbenem sektorju še vedno predstavljajo tujci, zlasti državljani držav izven Evropske unije, kot so Kosovo, Makedonija in Albanija, vendar njihov delež od leta 2014 upada. Pred dvema letoma so tujci predstavlja-li45,63 odstotka gradbincev na Goriškem, lani pa 41,76 odstotka. »Gradbeni delavci iz drugih držav se preusmerjajo dru-
gam. Odhajajo v Nemčijo in druge države, kjer je več dela kot pri nas. Novogradenj skorajda ni več, tako v Gorici kot v ostalih občinah je ogromno neprodanih stanovanj. Zaradi brezposelnosti oz. pre-kernega dela in posledične negotovosti si mladi težko privoščijo gradnjo ali nakup hiše, posojila ni lahko dobiti. Še dobro, da je dežela v prejšnjih letih spodbujala nakup stanovanj s prispevki, saj bi bila drugače slika še bolj negativna,« pravi Di Gia-como in zaključuje: »Tem novim okoliščinam se bo moral gradbeni sektor prilagoditi. Podjetja se bodo morala specializirati na področjih, kot je energetska prenova objektov, saj je novogradenj čedalje manj. Problem je seveda tudi pomanjkanje večjih javnih del, ki bi lahko gradbenemu sektorju dala novega zagona: edini večji projekt, ki je trenutno na obzorju, je ronški intermodalni pol, postopek pa se je žal precej zavlekel.«
Aleksija Ambrosi
goriška
Poostren nadzor zaradi atentatov
Poostren bo nadzor na cestah zaradi povečanega prometa v prazničnem času, obenem pa tudi nadzor nad kraji, ki bi lahko bili tarča terorističnih napadov, začenši z letališčem v Ronkah. Tako so včeraj sklenili na goriški prefekturi, kjer se je sestal razširjeni pokrajinski odbor za javni red in varnost.
Predstavniki krajevnih uprav, varnostnih sil, gasilcev, zdravstvenega podjetja, luške kapitanije ter upravitelji cestnega omrežja in glavnih infrastruktur na ozemlju goriške pokrajine so odločali o ukrepih, ki bodo veljali ob velikonočnih praznikih, 25. aprilu in prvem maju, zato da bo zagotovljena varnost predvsem na cestah. Promet bo povečan zaradi odhodov krajanov in zaradi priliva turistov, ki jih bodo pritegnile zanimivosti Goriške. Zaradi krvavih atentatov v Bruslju pa so člani odbora na prefekturi še sklenili, da bo policija okrepila svojo prisotnost in poostrila nadzor nad posebno občutljivimi kraji v pokrajini. Med njimi bo seveda tudi letališče v Ronkah.
gorica - Mohorjeva
Prisiljeni skrajšati delovni čas osebja
Najslabši scenarij - odpuščanje zaposlenih - ni postal realnost, »prisiljeni pa smo znižati delovni urnik osebju,« je včeraj sporočil upravni odbor Zadruge Goriška Mohorjeva. Ta je na svoji zadnji seji zamrznil napovedani sklep o odpuščanju, a se zaradi primanjkljaja v proračunu za letošnje leto očitno ni mogel izogniti ravno tako bolečemu ukrepu. Tudi včerajšnje sporočilo zadruge, ki med drugim izdaja tednik Novi glas in otroško revijo Pastirček, pomeni torej klic na pomoč in poziv k iskanju dolgoročne rešitve, ki sta v prvi vrsti naslovljena na politiko.
»Upravni odbor zadruge se je za to odločil po zagotovilu, ki ga je predsednik upravnega odbora dobil od predsednika Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walterja Bandlja. Slednji je povedal, da je med krovnima organizacijama prišlo do dogovora, na osnovi katerega bi obe krovni organizaciji složno predlagali pristojnemu deželnemu odborniku, da bi letos Zadrugi Goriška Mohorjeva namenil izredno pomoč. Odbor je vsekakor ugotovil, da je stanje zadruge strukturno kritično. Obljubljena pomoč, ki jo odbor sicer zelo ceni, ostaja v tem trenutku le še predlog, o katerem se bo morala izreči dežela FJK, zato je na mizi še veliko neznank, začenši z vsoto zneska izrednega prispevka. Odbor je obenem ugotovil, da izjemni finančni prispevek rešuje problem le začasno, a brez dokapita-lizacije rezerv in brez uresničevanja pripravljenega dolgoročnega načrta za reorganizacijo Zadruge Goriška Mohorjeva in njene vloge v našem prostoru, s čimer so deželni uradi in vodstvo SSO ter Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu seznanjeni, se bo problem znova pojavil že naslednje leto. Zato v pričakovanju trajnih rešitev in predvsem v pričakovanju jasnih informacij o višini prispevka s strani dežele FJK se je upravni odbor zadruge odločil, da bo s prvim aprilom začasno znižal delovni urnik nekaterim zaposlenim, da bo s tem ukrepom vsaj delno zmanjšal načrtovane izgube in preprečil izničenje glavnice. Na osnovi predračunov, osnovanih na analizi tekočih stroškov in prihodkov, ki sicer ne upoštevajo nižanja stroškov na postavki osebja, odbor napoveduje za leto 2016 redno izgubo 100.000 evrov, kar pa bi dejansko pomenilo začetek konca Zadruge Goriška Mohorjeva,« je upravni odbor zapisal v sporočilu za javnost.
nova gorica - Karierni sejem
Strojne inženirje iščejo odprtih rok
Včerajšnji karierni sejem, ki ga je zaposlitveni portal Mojedelo.com prvič organiziral v Novi Gorici, je pritegnil veliko iskalcev zaposlitve z vseh koncev Slovenije, ki so se lahko iz oči v oči pogovorili z nekaterimi delodajalci na Goriškem. Po podatkih novogoriškega zavoda za zaposlovanje je stopnja brezposelnosti na Goriškem trenutno 10.1-odstotna, kar je manj od slovenskega povprečja, ki znaša 12,3 odstotke. »Brezposelnost se zadnji dve leti niža, na novogoriškem zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 4.800 oseb. Je pa med njimi več kot 50 odstotkov dolgotrajno brezposelnih,« opozarja direktorica omenjenega zavoda, Vesna Petric Uran.
»Zaposlitev težko dobijo tisti, ki so
opravljali poklice, ki jih sedaj ni več: v velikih podjetjih so na primer opravljali določeno "mini" fazo v proizvodnji. Zanje je zelo težko. Nujno se morajo priučiti, prekvalificirati oziroma zamenjati poklic. Težko dobijo delo celo tisti, ki so med deficitarnimi poklici: kuharji se iščejo, a dobri kuharji, enako natakarji ...,« pojasnjuje Petric Uranova. Po njenih besedah podjetja največ povprašujejo po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, kuharjih, natakarjih, zidarjih, prodajalcih, strojnih inženirjih in medicinskih sestrah. V pogovoru z nekaterimi včeraj prisotnimi delodajalci se zgoraj napisano potrjuje.
»V Salonitu potrebujemo univerzitetne diplomirane strojne inženirje, raz-
Karierni sejem je portal Mojedelo.com prvič organiziral v Novi Gorici
foto k.m.
pis imamo tudi za zidarja. Predvsem je težko najti kadre strojne smeri univerzitetne izobrazbe, teh je v regiji premalo,« je povedala Mirela Maver, organizatorka kadrovskih postopkov v Salonitu. Včeraj med obiskovalci kariernega sejma ustreznih kadrov do pogovora z nami niso še zasledili. Podobne kadre iščejo v šempetr-
skem podjetju Mahle Letrika: »Kot že dolgo časa iščemo inženirje strojništva in elektrotehnike, v roku enega leta jih bomo iskali med deset in dvajset. Občasno iščemo tudi druge profile,« je povedal Erik Pajntar iz Mahle Letrika. Včeraj so se na njihovem pultu na kariernem sejmu za službo zanimali predvsem ljudje, ki iz-
obrazbeno niso ustrezali profilom, ki jih iščejo, oziroma ljudje z nižjo izobrazbo. Teh pa po sogovornikovih besedah v podjetju načeloma ne zaposlujejo, ampak jih angažirajo preko podjetja Adecco za upravljanje storitev na področju zaposlovanja in upravljanja s človeškimi viri.
»Iščemo predvsem voznike, v prihodnosti se bomo soočali s pomanjkanjem, ker imamo sorazmerno star kader,« je dejala Metka Jelinčič Maraž, vodja pravno-splošne službe v novogoriškem avtobusnem podjetju Avrigo. V povprečju se v podjetju upokoji pet voznikov letno, zato jih bodo morali nadomestiti z novimi kadri, in to ne le v Novi Gorici, pač pa tudi v njihovih drugih poslovalnicah. »Danes so se za delo pri nas zanimali nekateri ustrezni kadri, med njimi pa so tudi takšni, ki nimajo ustreznega vozniškega izpita. Za takšne kandidate upamo, da bi nam prisluhnil zavod za zaposlovanje s sofinanciranjem izpita. Brezposelni si ga namreč težko privoščijo,« je zaključila sogovornica.
Katja Munih
/
Primorshi
GORIŠKA
Četrtek, 24. marca 2016
13
goriška - »Državljanski dohodek«
Zaradi zamud družine v stiski
Na Goriškem prihaja do precejšnjih zamudo pri izplačevanju t.i. »državljanskega dohodka«, ki ga je Furlanija - Julijska krajina zakonsko uvedla lani poleti. Na težave, ki jih zaradi tega imajo družine v stiski, opozarja goriška pokrajinska odbornica za so-cialo Ilaria Cecot. Le-ta je včeraj naslovila pismo na predsednico dežele Deboro Ser-racchiani, deželno odbornico za socialo Mario Sandro Telesca in deželno odbornico za delo Loredano Panariti.
Furlanija - Julijska krajina je kot prva dežela v Italiji sprejela zakon o t.i. »državljanskem dohodku«. Do denarne podpore, ki znaša največ 550 evrov mesečno, imajo pravico družine v stiski s kazalnikom Isee do največ 6000 evrov. Prošnje sprejemajo in ocenjujejo občinske socialne službe, ki prispevke odmerjajo glede na posamezne dohodkovne stopnje. Do enoletne denarne podpore imajo pravico le tisti, ki podpišejo »dogovor« s socialno službo: če želijo prejemati prispevek, si morajo aktivno prizadevati za iskanje službe in povečanje lastne stopnje zaposljivosti.
Od 22. oktobra 2015, ko je medobčinska socialna služba za zgornje Posočje začela sprejemati prošnje, se jih je nabralo že preko 600 (do februarja so jih odobrili
»Občani, ki so vložili prošnjo za "državljanski dohodek', so se odrekli drugim oblikam subvencij -Nekatere družine v stiski so brez vsakršne podpore že od novembra«
560), med 70 in 550 evrov mesečnega prispevka je za november, december, januar in februar prejelo 218 družin, ki so prošnjo vložile do konca oktobra. Ostali bodo žal morali počakati na odobritev novega proračuna, do katerega naj bi prišlo v kratkem. Med 560 upravičenci je veliko družin z otroki; skupno bo finančno podporo prejelo 1482 ljudi. 490 izmed njih je mladoletnih, 297 jih ima med 19 in 34 let, 643 med 35 in 64 let, 40 med 65 in 74, starejših od 75 let pa je 12. 58,8 odstotka upravičencev ima italijansko državljanstvo, 33 odstotkov je brezposelnih, 13 odstotkov je študentov, 16 odstotkov pa je zaposlenih ljudi, ki kljub službi težko shajajo.
»Občani, ki imajo pravico do prispevka, so se z vložitvijo prošenj za "državljanski dohodek" odrekli drugim oblikam subvencij; zaradi zamud, do katerih prihaja pri izplačilu prispevkov, so nekatere družine v stiski brez vsakršne oblike podpore že od novembra,« piše Cecotova, po kateri so
ronke - Regeni
Zahtevajo resnico o umoru
Občinski svet v Ronkah je soglasno odobril resolucijo, s katero zahtevajo resnico o umoru Giulia Rege-nija in sojenje krivcem. Besedilo predstavlja sintezo osnutkov Massimiliana Violina (SEL) in Luigija Bona (SKP). V njem so povzeti dogodki okrog Giu-liove nasilne smrti v Egiptu, občinski upravi pa nalaga, da podpre kampanjo organizacije Amnesty International in podpiše mednarodni poziv #Justice-ForGiulio. »Ni dopustno, da ima italijanska vlada za poslovnega partnerja režim Al Sisija, ki tlači ljudstvo in še zlasti sindikate, zagovornike pravic delavcev,« so tudi zapisali.
težave pri izplačevanju zlasti tehnične in birokratske narave. Po njenih informacijah prenesena deželna sredstva ne krijejo celotnega povpraševanja, postopki preverjanja upravičenosti prošenj pa so zelo kompleksni in predolgi. Problem je tudi kazalnik Isee, ki prikazuje dohodkovno stanje izpred dveh let. »Tako lahko dobivajo prispevke zaposleni ljudje, ki so bili pred dvema letoma brezposelni; tisti, ki so trenutno brez službe, pa nimajo pravice do pomoči, če so pred dvema letoma še prejemali plačo,« pravi Cecotova in poziva deželno upravo, naj poskrbi za izboljšave zakona. (ale)
Ilaria Cecot
bumbaca
šempeter - Domnevne nepravilnosti
Nekdanji direktor bolnišnice očitke iz poročila zanika
Slovenski mediji so včeraj poročali o izsledkih delnega poročila o opravljenem rednem upravnem nadzoru v šempetrski bolnišnici, ki ga je ministrstvo za zdravje objavilo v teh dneh, opravilo pa za obdobje med 1. majem 2011 in 30. aprilom 2014. Komisija, ki je poročilo sestavila, navaja nepravilnosti pri javnih naročilih, donacijah, izobraževanjih, sistemu naročanja zdravil in zaposlovanju. Na očitane nepravilnosti so se včeraj odzvali tedanji direktor bolnišnice Darko Žiberna in sedanja direktorica Nataša Fikfak, poiskali pa smo tudi odziv Tadeje Štefančič, direktorice podjetja Gop-
tržič - Covatta o referendumu
»Probleme rešujmo tam, kjer nastajajo«
»Spadam med tiste, ki bodo na referendumu glasovali za. To bi lahko bil prvi korak v smeri spremembe
sistema in premostitve težav, ki so povezane z uporabo fosilnih goriv.« Popularni igralec, pisatelj in komik Giobbe Covatta, ki je obenem od lanskega novembra državni glasnik stranke Zelenih, nima nobenega dvoma: italijanski državljani se morajo udeležiti referenduma, ki bo 17. aprila, in na glasovnici prekrižati »DA«. S tem se bodo izrekli za razveljavitev zakona, ki zadeva vrtine za črpanje nafte in plina v pasu 12 milj na Jadranu in drugih morjih, ki obdajajo Italijo, ter dopušča podaljšanje že oddanih koncesij do izčrpanja ležišč fosilnih goriv.
Covatta je o razlogih, zaradi katerih podpira referendum, spregovoril v sredo pred svojim nastopom v tržiškem občinskem gledališču, kjer je skupaj z Enzom Iacchettijem uprizoril komedijo Matti da legare. Spomnil je, da se je za referendum zavzelo devet italijanskih dežel (Bazilikata, Ka-labrija, Kampanja, Ligurija, Marke, Molise, Apulija, Sardinija in Veneto), ki jih skrbijo okoljske posledice in negativni učinki, ki bi jih nadaljnje črpanje nafte in plina v priobalnem
Popularni igralec, pisatelj in komik Giobbe Covatta je od novembra lani državni glasnik Zelenih; z Enzom Iacchettijem je v sredo nastopil na tržiškem odru
foto cv.
pasu imelo na njihovem območju. Kdor bo na referendumu prekrižal »DA«, se bo izrekel proti podaljšanju koncesij za črpanje plina in nafte za nedoločen čas. Bolj kot za trajanje koncesij pa gre za načelno odločanje za ali proti črpanju nafte ob obalah. Večina dežel mu nasprotuje, ker da se zaradi interesov energetskih koncer-nov ogrožajo turizem, ribolov, pomorski promet in druge gospodarske dejavnosti, ki so za obalne skupnosti pomembnejše. »Nasprotniki referenduma trdijo, da le-ta ogroža delovna mesta in energetsko avtonomijo države. A tudi v času, ko so avtomobili za-
menjali kočije in konje, so se nekateri upirali,« je dejal Covatta, po katerem je opustitev fosilnih goriv nujno potrebna, če želimo zaščititi okolje, pomagala pa bi tudi pri reševanju drugih težav, kot sta dolg afriških držav in terorizem.
»S tem bi naftne lobije spravili na kolena. Probleme rešujmo tam, kjer nastajajo,« poudarja Covatta, ki stališča predsednice dežele Furlanije - Julijske krajine o referendumu ni želel komentirati: »Poznam jo in mi je simpatična. V življenju pa sem videl kar nekaj politikov, ki so zažgali zastavo, s katero so prej mahali.«
tržič - Podatki spletne strani Openbilanci
Prvi po nižanju davkov
Davčni pritisk naj bi se med letoma 2012 in 2013 znižal za celih 144 evrov - Letos predvidevajo olajšave za podjetja
Na področju zmanjševanja davčnega bremena se je med občinami goriške pokrajine v zadnjih letih najbolje odrezal Tržič. Tako ocenjuje portal Openbilanci, ki preučuje in primerja proračune vseh občin v Italiji. Po izračunih omenjene spletne strani se je davčni pritisk v Tržiču med letoma 2012 in 2013 znižal za celih 144 evrov. V občini Gorica naj bi se v istem obdobju znižal za 71 evrov, v Štarancanu pa za 51 evrov.
Zadnji podatki, ki jih jemlje v po-štev Openbilanci, se nanašajo na leto 2013. Iz analize in skupnega seštevka vseh davčnih prihodkov občin izhaja, da se je za znižanje davčnega bremena na Goriškem najbolj zavzela tržiška upra-
va. Med večjimi občinami goriške pokrajine (ob Gorici in Tržiču so vzeli v po-štev še Ronke, Gradež, Krmin in Šta-rancan) so se v istem obdobju, torej med leti 2012 in 2013, davki znižali samo še v Štarancanu in Gorici. Vsak Tržičan je leta 2012 plačal 496 evrov davkov, leto kasneje pa 352 evrov, kar je manj kot v Gorici, kjer je vsak davkoplačevalec moral odšteti 398 evrov. Občani Ronk, Krmina in Štarancana so leta 2013 plačali med 300 in 350 evrov, največji davčni pritisk - okrog 1000 evrov na občana - pa so imeli v Gradežu.
Tržiška mestna uprava namerava na tej poti tudi nadaljevati. Tako napoveduje resorni občinski odbornik Fran-
cesco Martinelli, po katerem bodo dodatno zmanjšanje davčnega pritiska lahko dosegli po zaslugi prihrankov, do katerih je občina prišla tudi z zmanjšanjem stroškov upravljanja občinskih uradov. V letu 2015, pravi Martinelli, so se stroški v primerjavi z letom 2014 znižali za 288.000 evrov, letos pa predvidevajo, da bodo prihranili dodatnih 500.000 evrov. Davčni pritisk želijo znižati zlasti za proizvodne dejavnosti, predvsem za mala in srednja podjetja.
»Na dlani je, da bomo o teh ukrepih razpravljali na zasedanju mestne skupščine, ko bomo predstavili občinski proračun za letošnje leto,« napoveduje odbornik za finance Francesco Martinelli.
harm, katero je v poročilu in medijih omenjeno kot drugi največji dobavitelj zdravil in medicinskih pripomočkov za bolnišnico. Poročilo s tem v zvezi ugotavlja nasprotje interesov, ki izhajajo iz sorodstvenih povezav med nekdanjo vodjo bolnišnične lekarne Marjetko Štefančič in njeno hčerjo, direktorico Gopharma.
»Delno poročilo v zadevi je nenavadno in je v hudem neskladju z zakonom, ki ureja upravne postopke v več pogledih in je po mojem mnenju nezakonito,« je prepričan Darko Žiberna, ki je v glavnini obdobja, ki ga je obravnaval upravni nadzor, vodil šempetrsko bolnišnico. Navaja, da je poročilo napisano na način, da stranke v postopku ne vedo konkretno, kaj je nepravilno, ter brez navedbe konkretnih listinskih dokazov za trditve. Ministrstvo glede tega očitka odgovarja, da poročilo komisije ni končni dokument v postopku upravnega nadzora in niti ni odločba, zato ni mogoče govoriti o njegovi (ne)zakonitosti ter da so nepravilnosti v poročilu jasno zapisane, prav tako priporočila glede preventivnih in kurativnih ukrepov.
Kar se tiče navedb poročila o korupciji pri izobraževanjih, Žiberna odgovarja, da se zdravniki in drugi v slovenskem javnem in zasebnem zdravstvu strokovnih kongresov v tujini udeležujejo s pomočjo denarnih sredstev farmacevtskih in drugih družb, saj bi se jih sicer ne mogli. Ministrstvo poziva, naj zadevo uredi sistemsko. Na očitke glede oskrbe z zdravili iz lekarne pa meni, da je edina korektna in zakonsko izvedljiva rešitev zaposlitev zadostnega števila farmacevtov.
Konflikt interesov je upravni nadzor ugotovil tudi pri zaposlitvi hčere Darka Ži-berne na mesto specializanta laboratorijske medicine. Zaposlitev je bila sporna z vidika izpolnjevanja pogojev za specializacijo, za delovno mesto in ne nazadnje s samega nasprotja interesov, piše v poročilu. Žiberna odgovarja, da je leta 2013 po postopku in skladno s statutom ter v sodelovanju s sindikati uveljavil in sistemiziral z zakonom določeno specializantsko delovno mesto, ker le-to v sistemizaciji ni obstajalo. Na podlagi povečanih potreb v bolnišnici so predvideli dve novi specializaciji in pridobili soglasja za zaposlitev sveta zavoda in ministrstva. Izpolnjevanje pogojev kandidatov je ugotavljala kadrovska služba, navaja Žiber-na, ki je tudi pripravila sklep o izboru kandidatov, izdal pa ga je pomočnik direktorja kandidatkam, ki sta, kot navaja, v celoti izpolnjevali pogoje iz razpisa za specializant-sko delovno mesto.
»Delno poročilo ministrstva za zdravje vsebuje številne neresnice in prirejene podatke, ki se nanašajo na podjetje Gopharm. Ali so ta zavajanja zavestna ali nenamerna, ne bom presojala. Dejstvo je, da poročilo nikjer ne navaja niti ene konkretne nepravilnosti, ki bi se nanašala na podjetje Gopharm, sporen pa naj bi bil videz nasprotja interesov (sorodstvena povezava),« je v izjavi za javnost zapisala Tadeja Štefančič, direktorica Gopharma. »Navedbe o neresnicah ne moremo komentirati, ker je pavšalna. Podatki, ki so v delnem poročilu, so povzeti iz uradnih, javno dostopnih evidenc (Ajpes, Supervizor),« odgovarjajo na ministrstvu.
V imenu ustanove, kjer deluje tudi bolnišnična lekarna, prav tako v izjavi za javnost pa direktorica bolnišnice Nataša Fik-fak pojasnjuje, da so v bolnišnici določene nepravilnosti, na katera opozarja upravni nadzor, v delu že odpravili. »Predvsem glede očitkov navzkrižja interesov zaradi sorodstvenih vezi pri javnih naročilih v bolnišnični lekarni. Sicer pa načrt za njihovo odpravo pripravljamo, dokončan bo v roku, ki nam ga bo dalo ministrstvo za zdravje za pripravo odzivnega poročila na končno poročilo,« zagotavlja Fikfakova. Le-to naj bi bilo izdano aprila. (km)
1 G
Sreda, 23. marca 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
sovodnje-števerjan-vrh - Velikonočne delavnice
Sto ustvarjalnih otrok
V organizaciji krajevnih društev in mladih domačinov so barvali pirhe in izdelovali velikonočne košarice
Veliki četrtek je v treh slovenskih vaseh na Goriškem minil v znamenju otroške ustvarjalnosti. Na sedežih društev Briški grič, Danica in Sovodnje so včeraj izpeljali tri velikonočne delavnice, pri katerih je skupno sodelovalo okrog sto otrok.
»Barvanje pirhov je pri nas prava tradicija,« pravijo pri števerjanskem društvu Briški grič, ki je na Bukovje privabilo preko 60 osnovnošolskih otrok in malčkov iz vrtcev. »Ob domačinih so se nam pridružili otroci in starši iz okoliških vasi, prišli so tudi iz Slovenije,« pojasnjujeta Ingrid Komjanc in Tamara Mizerit. Pri barvanju so otroci uporabili različne tehnike in okraske, od tradicionalnih do sodobnejših: tako so se na pirhih pojavili tudi Minioni in drugi priljubljeni risani junaki. Ob zaključku delavnice so si udeleženci ogledali risanko, pred odhodom domov so dobili še čokoladno jajce.
Z odzivom so zadovoljni tudi pri društvih Sovodnje in Karnival, ki sta v Kulturni dom Jožeta Češčuta privabila 27 otrok. So-vodenjskim osnovnošolcem in malčkom vrtca so se tudi tu pridružili vrstniki iz drugih vasi. »Otroška delavnica je bila povezana z delavnico za odrasle, ki smo jo priredili prejšnji teden in v okviru katere so udeleženke izdelale velikonočne košarice iz vrvice. Te košarice so danes otroci okrasili in vanje položili pirhe, ki so jih sami pobarvali,« v imenu prirediteljev pojasnjuje Karin Tom-masi, ki se zahvaljuje tudi skupini deklet, ki je ustvarjalno popoldne popestrila s pravljico o velikonočnem zajčku. Le-ta je otroke tudi obdaril s pirhi.
Pobudniki delavnice na Daničinem sedežu na Vrhu so bili nižješolci Rada Vižin-tin, Sanja Volčič in Alex Devetak. »Društvo jim je rado odstopilo svoje prostore,« pravi Viljena Devetak. Delavnice se je udeležila deseterica osnovnošolcev in mlajših otrok, ki so s pomočjo organizatorjev izdelali pisane košarice in zajčke iz kartona. (ale)
Velikonočnih delavnic v Sovodnjah (zgoraj), Števerjanu (desno) in na Vrhu (spodaj) so se udeležili otroci osnovnih šol in vrtcev
bumbaca
DANES V STANDREZU IN NA VRHU
Velikonočna dogodka za najmlajše
Velikonočna ustvarjalna delavnica bo danes med 15. in 17. uro v Budalovem domu na Pilošču v Štandrežu; prireja jo društvo Oton Župančič, prijave zbirajo na tel. 347-8665505. Tradicionalno, po vrsti že 23. barvanje pirhov za otroke od 5. do 10. leta v organizaciji Prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela bo danes potekalo v vrhovski cerkvi. Ob 15. uri bo otroški križev pot, sledilo bo barvanje pirhov od 15.30 do 17.30. Najlepši pirh bodo ocenili farani na veliko noč pred vaško cerkvijo; razglasitev bo po maši, ki bo ob 11.30.
gorica - Osnovnošolci na pokrajini
O demokraciji v živo
Devetnajst otrok šole Župančič sta nagovorila predsednik uprave Enrico Gherghetta in podpredsednica Mara Černic
Učenci četrtega razreda osnovne šole Oton Župančič iz Gorice so v prejšnjih dneh obiskali sedež goriške pokrajine. Po ogledu nekaterih mestnih znamenitosti v spremstvu učiteljice Kristine Ožbot, šolske sodelavke in kustosa pokrajinske Pinako-teke Saše Quinzija sta skupino devetnajstih šolarčkov v pokrajinski sejni dvorani sprejela predsednik uprave Enrico Gherghetta in podpredsednica Mara Černic. Malim gostom zvedavih obrazov sta povedala, kaj je in čemu pokrajina ter izpostavila temeljna načela demokracije. Mara Černic jih je nato z Michelejem Benfattojem iz službe za favno pospremila še na ogled zbirke nagačenih živali, ki jo je pokrajina podedovala od avstro-ogrskega muzeja.
gorica - Nadškofova napoved
Karel Bolčina bo z majem vikar za goriške Slovence
Nasledil bo Oskarja Simčiča, ki je vikarjevo vlogo prevzel leta 1978
Oskar Simčič
Z mesecem majem bo štandreški župnik in dekan Karel Bolčina nasledil Oskarja Simčiča na mestu nadškofijskega vikarja za slovenske vernike goriške nadškofije. Zamenjavo je včeraj dopoldne napovedal nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli med mašo v stolni cerkvi. Vest je v svoji spletni izdaji takoj objavil goriški tednik Novi glas.
»Priložnost je bila zelo svečana, saj je do nadškofove napovedi prišlo tik pred koncem slovesne krizmene maše v goriški stolnici, pri kateri je nadškof posvetil olja, ki jih duhovniki uporabljajo pri podeljevanju zakramentov. Zbrana je bila velika večina duhovnikov goriške nadškofije, kar nekaj je bilo tudi redovnic, redovnikov in diakonov, pa tudi nekaj skupinic mladih, ki se pripravljajo na prejem zakramenta sv. birme,« je zapisal poročevalec Novega glasa in še zabeležil: »Pred koncem obreda je nadškof v imenu vseh duhovnikov nadškofije čestital nekaterim mašnikom, ki v tem letu obhajajo "dragocene obletnice". 70 let mašništva se spominjata g. Romano Valle in g. Luigi Tavano, kar 65 let pa msgr. Oskar Simčič, ki bo 4. maja letos slavil 90 let. Nadškofje pri tem povedal, da ga je msgr. Simčič prosil, da bi ga odpustili vloge nadškofijskega vikarja za slo-
Karel Bolčina
bumbaca
venske vernike. "Mislim, da je do zdaj naredil ogromno dobrega in bo to še nadaljeval," je dejal nadškof. Po raznih posvetovanjih je sklenil, da bo na dan 90. rojstnega dne msgr. Simčiča njegovo nalogo prevzel g. Karel Bolčina.«
Oskarja Simčiča je za vikarja imenoval leta 1978 tedanji nadškof Pietro Cocolin, na tem mestu sta ga nato potrdila nadškofa Antonio Vitale Bom-marco in Dino De Antoni. Karel Bolči-na, rojen v Gorici 21. oktobra 1964, se je na duhovništvo pripravljal v bogoslovju v Ljubljani in Vidmu. Duhovnik je postal leta 1989. V slovenskem prostoru je znan tudi kot izvedenec za cerkveno pravo. Od Oskarja Simčiča je že pred leti prevzel tudi skrb za slovenske rojake v Lombardiji.
Otroci z Maro Černic in Michelejem Benfattojem med nagačenimi živalmi
nova gorica - Nagrada za občino
»Najbolj poudarjajo
evropsko identiteto«
Na sredini podelitvi priznanj najbolj prodornim občinam v Sloveniji v okviru projekta Zlati kamen je priznanje za mestno občino Nova Gorica, ki je bila med občinami v skupini Zahodna Slovenija, v katero so zajete občine Primorske in Gorenjske, izbrana za najbolj prodorno občino, prevzel župan Matej Arčon. Organizatorji so poudarili, da je »Nova Gorica kot zmagovalka v zahodni Sloveniji pri nas pionirski kraj na področju trajnostne mobilnosti, ima brezplačni avtobus, dobro sodeluje z italijansko Gorico in je zgledno regionalno središče«.
V obrazložitev so organizatorji zapisali še, da je Nova Gorica pionir pri prehodu na trajnostne oblike mobilnosti med slovenskimi kraji: teh vprašanj se je sistematično lotila že pred dobrim desetletjem, ko so pripravili prvo strategijo trajnostne mobilnosti in uvedli brezplačni mestni promet. Število potnikov se je od tedaj močno povečalo, uvedli pa so še vrsto drugih prijemov in podprli izvajanje strategije traj-nostne mobilnosti tudi z IT orodji. »Tudi sicer je Nova Gorica v marsičem zgledna občina. Najmlajše slovensko mesto je bilo med kandidati za nagrado Zlati kamen že leta 2013 in je takrat osvojilo visoko četrto mesto. Takrat smo zapisali, da gre bržkone za kraj, ki od vseh v Sloveniji najbolj poudarja svojo evropsko identiteto. To trditev lahko ob letošnji kandidaturi le ponovimo: Nova Gorica deluje izjemno povezovalno in sodeluje pri številnih skupnih projektih. To sodelovanje poteka še posebej intenzivno v okvirih Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki ga je Nova Gorica oblikovala skupaj s sosednjo občino Šempeter-Vrtojba in italijansko Gorico,« poudarjajo organizatorji. (km)
Župan Matej Arčon s priznanjem
TRZIC
A2A v občinskem svetu
Problematiki termoelektrarne A2A - od delovanja in potenciala do učinkov na okolje in zdravje - bo namenjen ves potek seje občinskega sveta v Tržiču, sklicane za 31. marec ob 17.30. Udeležila se je bo deželna odbornica Sara Vito. V ospredju bo epidemiološka študija o povezanosti med onesnaževanjem in rakastimi obolenji, a tudi vsebina rimskih pogovorov predsednika pokrajine in tržiške županje z ministrom za okolje, ki je napovedal novosti iz EU.
/
Primorshi
GORIŠKA
Petek, 25. marca 2016
15
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
Gledališče
»KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30 »Demoghela« (Maurizio Solda, režija Boris Kobal); vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kultur-nidom.it.
KULTURNI DOM V GORICI obvešča, da je možen vpis »mini abonmaja« za komični trojezični festival Komigo 2016 za tri predstave: komedija »Demog-hela« v italijanščini (Maurizio Solda, režija Boris Kobal) v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30; »Derby komigo« Furlanija vs Trst v furlanščini in italijanščini (Sdrindule in Dino Bronzi) v četrtek, 14. aprila, ob 20.30; koncert Vlada Kreslina »Če bi midva se kdaj srečala« v torek, 10. maja, ob 20.30; informacije in vpisovanje v tajništvu Kulturnega doma v Gorici, tel. 048133288, info@kulturnidom.it.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ, Drevored 20. septembra 85, bo v torek, 19. aprila, ob 20.30 muzikal »Cvetje v jeseni«; nakup vstopnic do četrtka, 31. marca, pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž, tel. 0481531445, info@centerbratuz.org.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 25. marca, ob 20. uri »Ljubezen do bližnjega« (Avtorski projekt); informacije po tel. 003865-3352247, blagaj-na@sng-ng.si.
m Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 »Kung Fu Panda 3«; 17.40 - 20.40 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. Dvorana 2: 17.20 - 20.00 - 22.00 »Land of Mine - Sotto la sabbia«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Il condominio dei cuori infranti«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«.
Dvorana 2: 17.00 - 20.20 - 22.15 »Il mio grosso grasso matrimonio gre-co«; 18.40 »Kung Fu Panda 3«. Dvorana 3: 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 18.20 - 20.10 »Un paese quasi perfet-to«; 22.00 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«.
Dvorana 4: 17.15 »Heidi«; 19.45 -22.00 »Truth - Il prezzo della verità«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Un momento di follia«.
fï Razstave
muzej mode in umetne obrti, arheološka zbirka in razstava o svilogojstvu) 9.00-19.00; palača Attems Petzenstein na Kornu (umetniška galerija) 10.00-17.00.
V	GORICI: v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na Travniku je na ogled fotografska razstava » Velike Žablje« udeležencev fotografskega tečaja, ki ga je pripravil fotoklub Skupina75; do 31. marca po urniku odprtja knjigarne.
V	GORICI: v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava črno-belih fotografij člana fotokluba Skupina75 Marka Vogriča »1915-2015«; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do 31. marca.
V	GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani (Ul. Ciotti 51) je na ogled razstava »Natura e design - Le colle-zioni Gervasoni dal 1882 al 2015«; do
17.	aprila, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; informacije po tel. 0481960816, www.galleriaspazzapan.it. Na velikonočno nedeljo, 27. marca, bo zaprta, odprta bo na velikonočni ponedeljek, 28. marca 10.00-19.00.
V	GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo (Ul. G.I. Ascoli 8/1) bo v sklopu niza »Al fine lo spirito fa quello che vuole« v soboto, 26. marca, ob 18. uri odprtje razstave Raf-faeleja Santilla; na ogled bo od 29. marca do 2. aprila 17.00-19.30 ali po dogovoru (tel. 366-2440162).
V	VILI VIPOLŽE je na ogled razstava »Jagodni izbor« Tomaža Perka; do 28. marca od ponedeljka do petka 9.0012.00, 13.00-16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 13.00-17.00 (vstopnina 3 evre).
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 v Gorici bo razstava »Soldati-Quando la storia si racconta con le caserme« spet na ogled od 29. marca do 22. maja od torka do petka 9.30-12.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.0013.00, 15.30-19.00. Razstavo bodo na temo kasarn v Gradišču obogatili v sredo, 30. marca, ob 18. uri, Bruno Pas-coli bo v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri vodil ogled novega dela razstave z naslovom »Il valzer della bandiere«; vstop prost, informacije po tel. 0481537111, info@fondazionecarigo.it.
V	TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca dAosta 83 je na ogled fotografska razstava Katie Bonaventura »Nas-condigli #02«; do četrtka, 31. marca, 7.30-22.00, zaprto ob ponedeljkih.
V	AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji je na ogled razstava »Mario Palli, izbrisani odtisi«; do 17. aprila (od torka do petka 9.00-18.00, ob sobotah in nedeljah 15.00-18.00).
H Šolske vesti
JASLI TIKA TAKA obveščajo, da bosta dneva odprtih vrat v ponedeljek, 4. in
18.	aprila. Starši si bodo lahko ogledali jasli in se pogovorili z vzgojiteljicami med 16.30 in 18.30.
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTE) iz Gorice obvešča, da bodo od ponedeljka, 4. aprila, do konca akademskega leta v petek, 13. maja, potekali dnevi odprtih vrat; informacije na tajništvu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici, tel. 0481-532101.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET iz Trnovega pri Novi Gorici vabi na ogled razstave velikonočnih pirhov v prostorih Medgeneracijskega središča (Gradnikove brigade 33) v Novi Gorici; do 4. aprila vsak delavnik 9.0016.00; vstop prost.
NA GRADU DOBROVO: muzejska zbirka bo od torka, 29. marca, do ponedeljka, 11. aprila, zaprta za ogled, ker bo potekalo mednarodno glasbeno tekmovanje in festival Svirel 2016.
POKRAJINSKI MUZEJI v Gorici bodo zaprti v nedeljo, 27. marca, na veliko noč, odprti bodo na velikonočni ponedeljek, 28. marca: sedež v grajskem naselju (muzej prve svetovne vojne,
~M Koncerti
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 1. aprila, ob 20.45 nastop harfistke Laure Pan-dolfo »Il giro del mondo in 47 corde«; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212).
M Izleti
SVIREL: 8. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival za soliste ter komorne skupine med 30. marcem in 17. aprilom: v sredo, 30. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Križa - Kojsko mladinske komorne skupine »Študentski koncert 1«. Program na www.upol.si.
V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 25. marca, ob 21. uri večer z naslovom »Primordial Rhythms«: glasbo in znanost bo povezoval znanstvenik in glasbenik Martin O'Lough-lin, ki bo govoril o gravitacijskih valovih ob spremljavi glasbila didgeri-doo; vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903.
3. ENOGASTRONOMSKI POHOD KRAŠKIH DOBROT 2016 bo v nedeljo, 10. aprila, s startom izpred centra Danica na Vrhu med 8.30 in 10. uro. 10 km dolga proga bo označena, po poti bodo stojnice s kraškimi dobrotami, na Debeli griži si bodo pohod-niki lahko ogledali kaverne v spremstvu in ob razlagi znanih raziskovalcev preteklosti Mitje Jurna in Marca Mantinija; ob plačilu startnine bodo udeleženci prejeli bone za degustaci-je in topel obrok ob zaključku pohoda. V centru Danica bo na ogled razstava o prvi svetovni vojni raziskovalke preteklosti Branke Sulli iz Trsta; zaželena je prijava med 30. marcem in 7. aprilom na info@pohod.it, informacije www.pohod.it.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v petek, 27. maja, enodnevni izlet na Goli otok in na druge otoke Kvarnerskega zaliva. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 048178138 (Sonja Š.). Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna koda.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka.
ONAV (Vsedržavna organizacija po-skuševalcev vin) organizira avtobusni izlet v Verono z obiskom mednarodnega sejma Vinitaly v nedeljo 10. aprila; informacije in vpisovanje: Daniela, tel. 0481-32283, markovicdanie-la@yahoo.com
GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Žabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Žabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Žabnic ob 21.53; informacije in vpisovanje tel. 3284754182 (Aljoša - Ts) , 329-4015568 (Manuel - GO), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini.
KEKČEVE POTI za otroke in družine prireja SPDG: naslednji izleti bodo 10. aprila, 8. maja (pohod »Družne sabo-tinske poti«), 12. junija (udeležba na 45. srečanju obmejnih planinskih društev v Benečiji), 16. in 17. julija (dolina Triglavskih jezer) ter 11. septembra; informacije nudita Fanika (3476220522, fanika@spdg.eu) in Mitja (338-3550948 ali mitja@spdg.eu).
SPDG prireja od 22. do 28. junija izlet v Apenine z ogledom parka Velino -Sirente v pokrajini Aquila, sledil bo vzpon na najvišja vrhova (nad 2400 m) v omejeni skupini. Predviden je tudi ogled kulturnih in arheoloških zanimivosti. Avtobus bo odpeljal iz Gorice.
□ Obvestila
VELIKONOČNO TRIDNEVJE V GORICI: danes, 25. marca, - na veliki petek - bodo v cerkvi Sv. Ivana ob 16.30 procesija, ob 17.30 križev pot, ob 18. uri obredi velikega petka. Mestni križev pot se bo začel ob 20.30 pred Vilo Sv. Justa (na začetku Korza Italia), šel bo mimo zapora v Ulici Barzellini in se končal pred stolnico.
VELIKONOČNO TRIDNEVJE V GORICI: v soboto, 26. marca, - na veliko soboto - ob 19. uri bodo v cerkvi Sv. Ivana obredi velikonočne vigilije in blagoslov jedil.
VELIKONOČNO TRIDNEVJE V GORICI: v nedeljo, 27. marca, - na veliko noč - ob 6.30 bo v stolni cerkvi slovesno vstajenjsko slavje s procesijo in mašo ter sklepnim nadškofovim blagoslovom. Na veliko noč in veliki ponedeljek bodo maše v mestu kakor ob nedeljah, odpadla bo le večerna maša na Travniku.
V PODGORI bo na velikonočno nedeljo, 27. marca, procesija ob 5.30, sledila bo vstajenjska maša v vaški cerkvi.
GORIŠKA POKRAJINA v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica in Fundacijo Goriške hranilnice razpisuje dvojezični literarni natečaj »Glas ženske«. Tema »Socialna omrežja povezujejo ali ločujejo ljudi?« je namenjena dijakinjam višjih srednjih šol goriške pokrajine, Severne Primorske (sekcija A) ter ženskam, starejših od 30 let (sekcija B). Udeležba je brezplačna. Prispevke v prozi morajo udeleženke do 2. maja poslati na no-vogoriški Oddelek za družbene dejavnosti ali na urad za protokol pokrajine Gorica; informacije na spletni strani goriške pokrajine.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva hiša) od torka 29. marca do torka 31. maja (ukrep župana št. 1 z dne 9. marca 2016).
TEČAJ ZBOROVSKEGA DIRIGIRANJA bo vodil Stojan Kuret v soboto, 9. aprila, v prostorih Glasbene matice v Rojanu (Ul. Montorsino 2). Pripravljalno srečanje bo v soboto, 2. aprila, zjutraj, ko bodo dirigenti skupaj s Petro Grassi predelali program tečaja. Rok prijave do 25. marca na trst@glasbenamatica.org, informacije po tel. 339-1115880 (Petra Grassi, umetniški vodja tečaja).
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE POKU-ŠEVALCEV žganih pijač (ANAG) Fur-lanije Julijske krajine prireja tečaj za po-kuševalce žganih pijač v enoteki v Krminu (Trg XXIV Maggio) od 30. marca do 27. aprila vsako sredo med 20. uro in 22.30; informacije in vpisovanje: Franca Cipolla (tel. 393-1999202, francac45@gmail.com), Bruno Fortunato (tel. 338-9490408, fortunatobru-no@libero.it), anag.fvg@tiscali.it.
VIATORIJEV BOTANIČNI VRT med Pevmo in dolino Grojne bo odprt od ponedeljka, 28. marca, do četrtka, 2. junija, ob sobotah in nedeljah ter praznikih 16.00-19.00. Vodeni ogledi bodo ob 17. uri, za skupine z vsaj 15 udeleženci tudi med tednom. Informacije in rezervacije po tel. 0481537111, viatori@fondazionecarigo.it, www.aglv.org; vstop prost.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da je rok za predstavitev prošenj za nakup lesenih sodov podaljšan do torka, 29. marca. Najnižja vrednost nakupa znaša 5000 evrov, za Tržaško pa 3000 evrov. Prednost pri pridobivanju sredstev imajo kmetje vpisani v INPS, ki niso dopolnili 40. leto nato vsi ostali. Prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami; informacije v goriškem uradu na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-82570.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira tečaj telovadbe na prostem pod vodstvom prof. Alda Rupla od aprila do vključno maja, ob sredah od 18.30 do 19.30. Med vadbo se bodo udeleženci premikali peš, priporočena je uporaba (pohodniških) palic. Zbirališče in trasa se bosta spreminjala glede na smer poti, ki jo bo vsakič določil vaditelj. Ob prosti hoji še vaje za razgibavanje, za spretnost in telesno moč; informacije in vpisnine po tel. 328-9181685 (Ana Saksida Zorzut).
ZSKD prireja izviren tečaj za mentorje gledaliških skupin in učitelje z dra-matičarko Kim Komljanec, 3., 4. ter 10., 11. septembra od 10.00 do 17.00. Rok za prijavo zapade 31. marca; in-
formacije po tel. 040-635626, in-fo@zskd.eu, www.zskd.eu.
KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v So-vodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro 2. in 16. aprila, 7. in 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 388-1703122, an-drea.bin@libero.it
RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 2. aprila, na društvenem sedežu v Petovljah tekmo za najboljšo salamo. Zbiranje domačih salam bo potekalo na sedežu društva ribičev isti dan do 16. ure, sledil bo srečelov z bogatimi nagradami.
0 Prireditve
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in
Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič v sodelovanju s politično šolo SSk prirejata v četrtek, 31. marca, ob 20. uri »Srečanje pod lipami« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer bo okrogla miza z naslovom »15-letnica zaščitnega zakona 38/2001. Druga plat zgodbe«. O temi bodo spregovorili nekdanji slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec, odvetnika Damijan Terpin in Andrej Berdon ter občinski svetnik v občini Dreka Michele Coren, vodil bo novinar Julijan Čavdek.
OBČINA ŠTEVERJAN v sodelovanju s civilno zaščito, lovskima družinama iz Števerjana in Jazbin, društvoma F.B. Sedej in Briški grič ter osnovno šolo A. Gradnik organizira »Ekološki dan« v soboto, 2. aprila. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred občinsko hišo.
ZDRUŽENJE ANTEAS IN FNP CISL prirejata v torek, 29. marca, ob 15. uri na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 v Gorici predavanje kustosinje muzeja prve svetovne vojne Alessandre Martina z naslovom »Gorizia 1945-1970, cenni sullo sviluppo architettonico e urbanistico«, sledila bo družabnost s tombolo; informacije po tel. 048153321, 531666, 534516.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sredo, 30. marca, ob 18.30 v Tumovi dvorani v Gorici na Korzu Verdi 51 predavanje o zgodovini ruskega jezika in književnosti. Predavala bo prof. Nataša Marcon.
PRAVLJIČNE URICE v občinski knjižnici Sandro Pertini v Ronkah med 17.30 in 18.30: v četrtek, 31. marca, za otroke med 4. in 7. letom starosti v slovenščini z naslovom »Za vse ša-ljivce in nagajivce« (Andreja Grom).
V	KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici: v četrtek, 31. marca, ob 18. uri predstavitev knjige Boža Repeta »Milan Kučan, prvi predsednik«.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v četrtek, 31. marca, ob 20. uri »Moški so z Marsa, ženske so z Venere« (igra Denis Avdic); informacije po tel. 00386-53354013, www.kul-turnidom-ng.si.
Mali oglasi
BRIŠKO SKRINJO, starinsko, s tipično poslikavo prodam; tel. 338-6603682.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.40, Neda Zagar (z glavnega pokopališča ob 10.30) v cerkvi na Rojcah, sledila bo upepeli-tev.
DANES V GRADIŠČU: 11.30, Graziel-la Bertogna por. Marega (s pokopališča ob 11.20) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 10.00, Claudio Jerman (s tržiške bolnišnice ob 9.50) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 12.00, Igino Pedron (iz bolnišnice ob 11.50) v kapeli pokopališča in na pokopališču.
16
Petek, 25. marca 2016
MNENJA, RUBRIKE
Primorski
ki Ji
ŽARIŠČE
Veliki petek in diskriminacija majhnosti
Julijan Cavdek
Veliki petek je dan, ko se kristjani po vsem svetu spominamo na trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. Za vsakega vernika, ki skuša resno živeti krščansko vero, to ni lahek dan. Tudi za tistega, ki velikonočno tridnevje doživlja bolj kot neko tradicijo, je ravno Veliki petek zahteven obred. V današnjem času je to še posebno težko, ko se naša sodobna družba vse bolj opira na (ne)vrednote, ki so v razmerju do Velikega petka pravo nasprotje.
Eden izmed tolikih odtenkov Velikega petka je tudi razbesnelost velikega nad majhnim. V prejšnjih tednih sem namreč večkrat razmišljal nad dejstvom, da je v današnji družbi najbolj pod udarom kdor in kar je majhno. In ob priliki obha-janja Velikega petka se mi zdi, da obstaja neka povezava s tem »preganjanjem majhnosti«. Takrat, pred dvema tisočletjema, so se veliki rimski imperij, zbor judovskih duhovnikov ter sam kralj Herod znesli nad Jezusom, ki ga je spremljalo dvanajst učencev in skupina žensk. Tik pred sodbo pa je ostal popolnoma sam. Zgodovina se je potem obrnila drugače. Rimskega cesarstva ni več, hebrejski narod pa je moral prav tako skozi velike preizkušnje, predno je spet prišel do lastne države. Krščanstvo pa je še dandanes v vzponu. Mogoče ne pri nas, v Evropi. Po drugih celinah pa stalno raste, kot to dokazuje ameriški religiolog Philip Jenkins v svoji knjigi Novi krščanski svet, kjer piše, da je podoba sodobnega kristjana skromno temnopolto dekle, ki živi na južni polobli našega planeta. In spet smo pri majhnosti.
Kako je ravno majhnost najbolj pod udarom, lahko vidimo tudi pri nas. Gospodarsko krizo so najbolj občutili tisti, ki so majhni, od delavcev do majhnih podjetij. Mestne, družinske trgovine se z vedno večjo težavo zoperstavljajo trgovskim centrom, ki se ne zmenijo niti za nedelje in praznike. Lahko bi še dodali deželno reformo za krajevne uprave, ki ukinja pokrajine in majhne občine sili v sporno povezovanje ter združevanje. Ne smemo pozabiti tudi, kaj se dogaja na področju kmetijstva in vinogradništva, kjer se le s težavo preživljaš, če nimaš toliko hektarjev zemlje ali glav živine, oziroma če ne pridelaš na stotisoče steklenic. Na tem področju sta tudi zgovorna primera Brd in Krasa, ki v novih sklopih zaščitenih poreklov tvegata izginotje. Nekaj podobnega bi lahko
rekli tudi za obe naši zadružni banki, ki jim je v novi vsedržavni reformi sicer priznana jezikovna spe-cifika, precej drugače pa je z avtonomnim upravljanjem. Na koncu je pod udarom tudi sama naša dežela Furlanija Julijska krajina, ki ne slovi zaradi njene velikosti in zato bi bilo najboljše, da se ji pobere avtonomijo in se jo združi skupaj z večmilijonsko deželo Veneto.
Na majhnost smo navajeni tudi mi, ki pripadamo slovenski narodni skupnosti v FJK. Veliko napora moramo vlagati za še tako majhno stvar, kot so šumniki na dokumentih. Izredno hitro pa občutimo posledice gospodarske krize in krčenja državnih proračunskih sredstev. Za primerno obrambo pa ne razpolagamo s tako številčnim političnim predstavništvom, da bi lahko takoj ukrepali. In v prihodnje se nam na tem področju na pišejo ravno najboljši časi, kljub temu, da že 15 let razpolagamo z zaščitnim zakonom.
Na koncu je potrebno ugotoviti, da tudi na ravni civilnih svoboščin je ravno majhnost najbolj tepena. Žalostno je dejstvo, da so pri tem najbolj pod udarom otroci, ki predstavljajo najšibkejši subjekt. To je bilo mogoče opaziti pri odobravanju t.i. zakona Cirinna za istospolne zveze, kjer se je veliko govorilo o pravici do posvojitve, veliko manj pa o pravici otroka do očeta in mame. Podobno lahko opažamo tudi v razpravah, ki so ob priliki mednarodnega dneva žena, potrjevale zakon 194/1978 kot veliko pridobitev na ravni pravic žensk. Žal pa se v teh razpravah sploh ne govori o dejstvu, da gre za prekinitev nebogljenega življenja, ki ni nič krivo in se ne more braniti.
Tudi ob zadnjih tragičnih dogodkih, ki so se te dni zgodili v Bruslju, je ravno majhnost pod udarom. Izlamski terorizem, kot tudi terorizem na sploh, je prizadel preproste, nezavarovane in nič sluteče ljudi, ki nimajo možnosti obrambe. Prizadete so bile osebe, ki so se peljale v službo ali v šolo in družine, ki so odhajale na dopuste.
Zanimivo je dejstvo in velika je skrivnost, zakaj si je Bog skozi zgodovino odrešenja izbiral majhnost, da bi človeku pokazal, kako ga ima rad. In še posebno danes, na Veliki petek, lahko o tem razmišljamo, ker je tudi na križu Jezus pogledal na majhnost človeka. Kljub vsemu pa je on izbral usmiljenje.
skgz - Tiskovno sporočilo
Krovni organizaciji sta začrtali pravo pot in jasne smernice
V	pripravah na srečanje vladnih delegacij Slovenije in Italije, ki je sicer odpadlo zaradi terorističnega napada v Bruslju, je zunanji minister Republike Slovenije Karl Erjavec povabil na pogovor predstavnike slovenske narodne skupnosti v Italiji, se začenja tiskovno sporočilo Slovensko kulturno gospodarske zveze. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je na srečanju na slovenskem zunanjem ministrstvu poudaril, da so dobri odnosi med sosednjima državama trdno jamstvo tudi za ugodno reševanje manjšinskih vprašanj. Prav tako je pomembno sodelovanje, ki se je v zadnjem obdobju ustvarilo znotraj zastopstva slovenske narodne skupnosti.
Deželno vodstvo SKGZ, ki se je v ponedeljek sestalo v Gorici, je pozitivno ocenilo srečanje v Nabrežini, na katero sta krovni organizaciji povabili članice. Razlogov za optimizem je več, čeprav v javnosti niso prišli do izraza. Razprava, v kateri so sodelovali predstavniki skoraj vseh organizacij, je namreč potrdila, da sta SKGZ in SSO začrtali pravo pot. Iz razprave so izšle jasne smernice, ki jih bosta morali krovni organizaciji konkretizirati, je še zapisano v sporočilu SKGZ.
V	okviru notranje reorganizacije, ki je bila izglasovana na deželnem kongresu SKGZ in je že nekoliko izboljšala delo Izvršnega odbora in Deželnega sveta, je predsednik Pav-šič izpostavil potrebo po večjem povezovanju med organi SKGZ, po koordinaciji operativne ekipe ter po nadzoru nad izvajanjem sklepov in predlogov Izvršnega odbora in Deželnega sveta. Ta vloga je bila zaupana Marinu Marsiču.
Osrednja tema na dnevnem redu zasedanja Izvršnega odbora je bilo vprašanje teritorija in javnih uprav. Od-
govorni za ta resor je Aljoša Sošol, ki je predstavil okvirni program delovne skupine, ki se bo v naslednjih tednih srečala z našimi stanovskimi organizacijami, predstavniki javnih uprav in drugimi institucionalnimi sogovorniki. Sošol je izpostavil potrebo, da se temu področju posveti posebno pozornost, saj gre za nadvse pomemben steber naše narodne skupnosti.
Reforma krajevnih uprav zahteva široko povezovanje in dogovarjanje znotraj manjšine. Skupščina slovenskih upraviteljev, ki jo predvideva deželna reforma, bi lahko bila primerno mesto za razpravo. Ravno tako je treba podpirati vse dejavnike, ki si prizadevajo za razvoj naših območij, predvsem Krasa. Tega so številne vinkulacije in zakonski predpisi močno oškodovali in mu preprečili primerne razvojne priložnosti, kot velja za druga območja v naši deželi. Aljoša Sošol je bil tudi mnenja, da je treba za ta vprašanja iskati skupne imenovalce znotraj manjšine. Soliranje v tem primeru ni učinkovito in to se je doslej že večkrat izkazalo.
Člani Izvršnega odbora so razpravljali tudi o vrsti odprtih vprašanj na šolskem področju. S tem v zvezi so se strinjali, da je treba znotraj naše skupnosti, ob spoštovanju avtonomije pristojnih organov, oblikovati omizje, pri katerem bi se različni sogovorniki (šolniki in njihovi uradni organizmi, politika in civilna družba) skupaj dogovorili glede pomembnih izbir. Te morajo našemu šolstvu zagotavljati večjo uspešnost ob upoštevanju novih družbenih razmer, potreb in spremenjene šolske populacije. Ena od osrednjih skrbi pa mora biti posvečena jeziku, ki je temeljna razpoznavnost našega šolstva, se zaključuje tiskovno sporočilo SKGZ.
TDD Predstavlja o Veliki noči danes - gost dr. Jože Bajzek
Nocojšnja televizijska poglobitvena oddaja »TDD predstavlja«, ki je na sporedu takoj po slovenskem televizijskem dnevniku, približno ob 20.50, na omrežju RAI 3 bis, bo posvečena pomenu Velike noči in umestitvi največjega krščanskega praznika v današnji čas in prostor. Govor bo o vedno širšem nepoznavanju verskih osnov in vsebine praznikov, o njihovi izvotlitvi in poplitvenju - ali celo opuščanju. Gost v studiu bo sociolog religije dr. Jože Bajzek.
Dr. Bajzek je duhovnik, salezijanec. Trideset let je kot profesor sociologije religije predaval prej na papeški salezijanski univerzi, potem na papeški univerzi Gregoriani. Na področju sociologije religije je vodil razne raziskave tako v Italiji kot v Sloveniji. Je avtor mnogih člankov in več znanstvenih del. Trenutno je vikar v župniji na Opčinah, kjer prireja tudi nize predavanj o Svetem pismu ter o drugih verskih in vzgojnih temah.
Televizijski pogovor z njim bo vodila Breda Susič. Režijo oddaje je podpisala Alenka Florenin. Ponovitev oddaje bo v sredo, 30.3. približno ob 20.10.
PrimorskiD L m @primorsk¡D
facebook h I # buuitker
PISMA UREDNIŠTVU
Odgovor na sporočilo sindikalnega odbora
Ooglašam se v zvezi s sporočilom Sindikalnega odbora novinarjev in novinark Primorskega dnevnika z dne 24. marca 2016, ki se direktno obrača name. Vsaj bralcem sem dolžan nekaj pojasnil in imam do njih pravico.
Trenutno sem upokojen novinar in obenem sodelavec Primorskega dnevnika. Na PD sem delal do decembra leta 1991, ko me je takratno lastništvo odpustilo. Nimam nobenih funkcij, ki bi lahko kakorkoli vplivale na uredniško politiko Primorskega dnevnika. Sem le naročnik in član Zadruge Primorski dnevnik. Ne razumem torej v kakšnem svojstvu se name obrača Sindikalni odbor novinarjev in novinark Primorskega dnevnika, saj nisem za PD sindikalni problem.
V preteklosti (kar daljni) sem bil predsednik Zadruge Primorski dnevnik in mislim, da v tej vlogi nisem nikoli prekoračil svojih pristojnosti. To mi je v poslovilnem pismu javno priznal tudi bivši odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič. V uredniško politiko se nisem vmeševal. Novinarka, o kateri piše Sindikalni odbor, je bila že pred leti (ne vem za datum) sprejeta v redno službo, kar pomeni, da moj kritični članek ni imel nobene posledice in je ni hotel imeti.
Drugo je vprašanje o mojem sodelovanju s Primorskim dnevnikom. Pristojni na PD imajo vso pravico, da ocenijo, če je moje pisanje primerno za Primorski dnevnik, ali ne. Pravico imajo, da prekinejo sodelovanje z mano. Časopisi imajo pravico, da nekatere članke objavijo in drugih ne. Prav tako ima sodelavec pravico, da nadaljuje s sodelovanjem, ali pa ga prekine. Po novinarski pogodbi to niso sindikalna vprašanja.
S spoštovanjem
Ace Mermolja
Pripis
Izražanje mnenj in ocen - tudi kritičnih - je v manjšini še kako koristno, zlasti tedaj, ko je skupno dobro edini cilj. Verjamem, da je to veljalo tako za kolego S.T. kot za kolumnista A.M. Dobro pa je, da to poteka ob spoštovanju različnih vlog - poročevalčeve in ko-lumnistove - ter pravil igre, h katerim
spada dobra praksa, da kritike čez uredništvo ali novinarje dnevnika kolumnist zaupa pismom uredništvu. Sindikalni odbor Primorskega dnevnika ima prav tako pravico, da dvigne glas, če oceni, da je potrebno zaščititi dostojanstvo kolegov in avtonomijo poklica.
Aleksander Koren
Kam pluješ Slovenija?
V soboto 19. marca sva se z možem, na povabilo prijateljev, udeležila ljubljanskega shoda proti fašizmu in rasizmu.
Po začetnem strahu, da bo shod slabo uspel, smo z veseljem ugotovili da nas je bilo kar lepo število, več sto ljudi in to predvsem mladih, kar je izrednega pomena. Med pohodom po ljubljanskih ulicah so se rodila tudi nova poznanstva in razpletli pogovori kaj se danes dogaja v Sloveniji in vdrugod po Evropi, ki tako hitro pluje proti desni in to ne neki liberalni desnici, ampak taki ihtavi, sovražni, z "željo po političnem obračunavanju, ki ima tako moč, da se ji ni mogoče upreti" (tako je med drugim napisal dr.Branko Marušičv zvezi z neverjetno sramotno potezo Vrhovnega sodišča slov. države v zvezi s primerom prof. Pirjevca). Spraševala sem mlade kaj mislijo kako se moramo na tako stanje odzvati; večinoma so se strinjali, da je treba na stanje, ki danes vlada v Sloveniji in drugod po Evropi odgovoriti množično, glasno in samozavestno; mnenja so bili tudi, da se revne, žolčne napade posameznikov ignorira. Osebno sem bila drugačnega mnenja, saj ima sovražni govor velik potencial pri prevelikih množicah in to seveda vsepovsod v svetu. Med sogovorniki so bili tudi taki, ki niso imeli jasnih pojmov kako je pri nas v zamejstvu; to je bila priložnost, da smo kaj več povedali o naši stvarnosti in našo razdeljenost na desno in levo in kako daleč smo tudi mi od tako opevane in želene sprave. Izrazili smo željo da bi vsaj mlajše generacije to dosegle. Pa se bo to zgodilo?
Da smo še dalečod vsakršne sprave in, da moramo sovražni govor omejiti sem globoko prepričana danes, ko sem z zamudo prebrala Repliko slovenskega inženirja, v pismih bralcev. To zahvaljujoč pismoma prof. Ivašič in gospoda Fisherja, ki jih je PD objavil danes 24. Marca. Sama ne poznam go-
Nlfi
spoda Sama Ferlugo a se tudi njemu želim javno zahvaliti, da je opozoril na izvajanje gospoda Bertonclja. Lahko bi odgovor na prvo in včerajsnjo Ber-toncljevo pisanje bil zelo dolg in poln detajlov: o dobrem študiju v bivši Jugoslaviji, o tem kako smo tudi mi otroci revnih delavskih družin prišli do univerzitetne izobrazbe, komu je bilo dano, da se je izobraževal v tujini, kdo so bili oni, ki so zlorabljali svoje položaje in kradli kolikor so mogli državi, ki jim je to dovoljevala (prav gotovo to niso delali moji starši, strici, tete in družinski prijatelji - komunisti, ki so to bili ilegalno ko so delali v tržaških in tržiških tovarnah in ladjedelnicah in se ko je bil trenutek odločili za sodelovanje v NOB in nemaloštevilni le - teh so dali svoja življenja za boljšo bodočnost tudi takih ljudi, kot je inženir Bertoncelj; večinoma so moji družinski člani živeli skromna a poštena življenja) in še bi bilo argumentov. Morda samo še to: seveda ne bomo nekateri nikoli sedeli na raznih "garden partijih" takih in drugačnih veleposlanikov. Bolj nas vleče v begunska taborišča v Libanon, Palestino, Jordanijo in zadnje čase se trudimo, da bi kolikor je v naših močeh pomagali človeškim bitjem tu pri nas, s katerimi tako strašno slabo ravnamo; trudimo se, da jim ponudimo našo podporo in včasih tudi našo prisotnost in s tem morda pomagamo, da bi ti ljudje po vseh tragedijah, ki jih doživljajo, ostali ljudje. In verjemite mi dr. Bertoncelj: veliko se moramo učiti in izobraževati, da delamo na takih področjih.
V teh dneh se na raznih srečanjih ljudi sprašuje kaj danes pomeni biti antifašist; izkoriščam današnje pisanje, da povem tudi svoje mnenje: zame to enostavno pomeni družiti se in sodelovati z osebami, neglede na njihovo narodnost, barvo kože ali veroizpoved, ki mislijo kot sama mislim na boljši jutri vsega človeštva. Tako sem vedno mislila in tako sem se od vedno obnašala.
Odinea Zupin
Podvig De Gendta
BARCELONA - Belgijski kolesar Thomas De Gendt, član belgijske ekipe Lotto Soudal, je včeraj zmagal kraljevsko etapo dirke po Kataloniji. V četrti etapi s startom v Bagi in ciljem na Port Ainu, dolga je bila 172,2 km, je na koncu za seboj pustil Kolumbijca Naira Quintano, Avstralca Richieja Porta in Španca Alberta Contadorja.Quintana je zaostal 1:08 minute, Porte in Contador pa 1:23 minute. Novi vodilni na dirki je Quintana, ki je preostale favorite zlomil na zadnjem vzponu.
Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu O
Johnsonu šest let zapora
LONDON - Nekdanji angleški nogometni reprezentant Adam Johnson, nazadnje član Sunderlanda, bo zaradi spolnih odnosov z mladoletnico za zapahi šest let. Johnson je priznal spolni odnos s 15-letnico, sodišče pa ga je za krivega spoznalo 2. marca, včeraj pa je 28-letnika obsodilo na šestletno zaporno kazen, odvzelo mu je vse nastope za angleško izbrano vrsto, plačati mora 50.000 funtov sodnih stroškov, vpisalo pa ga je tudi v register spolnih prestopnikov.
nogomet - V 69. letu umrl legendarni nogometaš in trener Johan Cruijff
V vseh pogledih izjemen
Na tekmi svetovnega prvenstva leta 1974 v Munchnu proti Nemčiji
ansa
BARCELONA - V 69. letu starosti je v Barceloni za posledicami raka na pljučih umrl eden najboljših nogometašev v zgodovini, Nizozemec Johan Cruijff. Kot je zapisano na njegovi uradni spletni strani, se je poslovil tiho in v krogu družine. Cruijff, nekdaj verižni kadilec, je oktobra lani razkril, da ima raka na pljučih, dober mesec nazaj pa se je po daljšem času pojavil v javnosti in sporočil, da se dobro počuti in da proti bolezni vodi 2:0.
Cruijff je bil trikrat izbran za najboljšega nogometaša leta (1971, 1973, 1974), 1999. leta pa je bil proglašen tudi za najboljšega evropskega nogometaša stoletja. Med letoma 1964 in 1973 je igral za Ajax, med 1973 in 1978 za Barcelono, med 1979 in 1980 za Los Angeles Aztecs, med 1980 in 1981 za Washington Diplomats, leta 1981 za Levante, nato je med 1981 in 1983 spet nosil dres Ajaxa, v sezoni 1983/84 pa Feyenoorda. Za nizozemsko reprezentanco, s katero je bil svetovni podprvak 1974 in tretji na evropskem prvenstvu 1976, je na 48 tekmah dosegel 33 zadetkov.
Kariero nogometaša, enega »promotorjev« totalnega nogometa nizozemskega stratega Rinusa Michelsa, je končal leta 1984, nato pa je postal uspešen trener v Ajaxu in Barceloni.
Ob smrti so se izjemnega nogometaša, ki so ga odlikovali vizija, hitrost, natančne podaje, mnogi pa ga imajo za nogometaša, ki je prinesel največ najlepšega v najlepšo igro na svetu, spomnili povsod po planetu. Bil je igralec posebnih sposobnosti in posebnež tudi v drugih pogledih. Med številnimi njegovimi odmevnimi in pomenljivimi izjavami je tudi ta, ko je dejal, da je včasih raje kot dosegel zadetek zadel okvir vrat - zaradi zvoka ob tem. Poudarjal je, da je bil vedno v nogometu zaradi njegove lepote, ne le zaradi same zmage.
»Johan Cruijff je bil simbol elegantne igre. Izjemen igralec, eden najboljših v zgodovini. Bil je navdih, vir občudovanja za navijače. Zgodovino nogometa je zaznamoval za vedno. Zelo me je razžalostila njegova smrt, pogrešali ga bomo,« je med drugim povedal predsednik Mednarodne nogometne zveze Gianni Infantino.
Prvi mož Evropske nogometne zveze in tudi sam nekdaj vrhunski nogometaš, Francoz Michel Platini, je Cruijffa označil za najboljšega vseh časov. »Izgubil sem prijatelja, svet je izgubil izjemnega moža. Občudoval sem ga, bil je najboljši nogometaš vseh časov,« je povedal Platini.
Podobne pohvale in sožalje so izrekli še številne nogometne legende in zdajšnji zvezdniki. Med njimi je Nemec Franz Beckenbauer dejal, da je bil Cruijff dober prijatelj in brat, Argenti-nec Diego Maradona je zapisal »nikoli te ne bomo pozabili, su-hec«, Anglež Bobby Charlton ga uvršča v isti »razred« kot Pe-leja, Alfreda di Stefana in Maradono, saj je spremenil nogometno igro v takšnem pogledu, da so njegovi vplivi vidni še danes. Ne nazadnje so na njegovih temeljih zgradili Barcelono, ki je v zadnjih letih ena dominantnih ekip v klubskem nogometu. (sta)
pričevanje - Dario Frandolič
značajsko pa lider«
Johana Cruijff a si je v živo ogledal leta 1974
Johana Cruijffa zelo dobro pozna nogometni strokovnjak iz Doberdoba Dario Frandolič, ki pravkar piše doktorsko disertacijo o nizozemskem nogometu. »Veliko pozornost namenjam Wielu Coerverju in samemu Cruyffu. Pravzaprav se je Cruijff v enem izmed svojih zadnjih prispevkov, kije izšel decembra lani, zahvalil Coerverju in predlagal nizozemski nogometni zvezi, naj vse nogometne šole uvedejo Coerverjevo metodo treniranja. Legenda svetovnega nogometa je namreč večkrat priznala, da brez tehnike ni mogoče igrati vrhunskega nogometa,« pravi profesor Frandolič, ki je Cruijffov nastop spremljal tudi v živo, in sicer na SP 1974, ko je Nizozemska zasedla drugo mesto.
»Takrat sem si v Hannovru ogledal tekmo predtek-movalne skupine med Urugvajem in Nizozemsko. Presenetilo nas je dejstvo, da so se nizozemski nogometaši pojavili na igrišču dve uri pred tekmo, ogrevali pa so se dobrih 60 minut, s tem da so zasedli celotno travnato površino. Sedaj so tovrstne metode dela povsem normalne, takrat pa smo začudeno spremljali trening nizozemske izbrane vrste,« se spominja Frandolič. Nogometni strokovnjak je takoj vzljubil Cruijffov način igranja nogometa. »V tistem obdobju je Cruijffveljal za izredno napadalno usmerjenega nogometaša. Igral pa je vrhunsko v katerikoli vlogi. Po njegovi zaslugi so se številni trenerji osredotočili na piljenje tehnike nogometašev. Sam Cruijff je zagovarjal nogomet, ki ga je predvajala takratna Nizozemska. Nekaj podobnega lahko danes opazujemo pri Barceloni, saj je bil nekdanji nogometaš Ajaxa do pred kratkim zakulisni svetovalec Pepa Guardiole,« pojasnjuje Frandolič.
Ali danes lahko sploh spremljamo kakega nogometaša, ki bi bil podoben Cruijffu? »Težko je odgovoriti na to vprašanje. Marco Van Basten je bil nekako njegov naslednik, sedaj pa ga ni nogometaša, ki bi tako dobro pokrival vse vloge. Lahko bi omenil Rooneya, a le z veliko distanco, saj je bil Cruijff tudi značajsko pravi lider. Še kot šestnajstletni nogometaš se je uprl trenerju Rinusu Michelsu. Rekel mu je, da bo po igrišču tekel le z žogo pod nogami, brez žoge pa bo tekel le, če mu bo Michels zavezal vezalke na čevljih. Ni treba poudarjati, da je nato Cruijffpostal ka-petan moštva,« zaključuje Frandolič. (av)
Z odlikovanjem Oranje Nassau
Leta 2014
Na dobrodelni tekmi invalidov
Petek, 25. marca 2016
APrimorski
~	dnevnik
johan cruijff
17
Hvala, genij!
Hvala genij. Tako je nekdanji nogometaš Juventusa Alessandro Del Piero preko Twit-terja še zadnjič pozdravil Johana Cruyffa ali Cruijffa, kakor se njegov priimek piše v nizozemščini. Pravzaprav je bil Cruijff genij na najrazličnejših področjih svojega življenja; mar-ketinško je namreč svoj priimek občasno spreminjal v bolj izgovorljivo besedo Cruyff, ki ne vsebuje nizozemskega dvoglasnika »ij«, da bi tako lažje prodajal svoje čevlje tudi onstran luže. Njegov priimek je sicer povzročal številne preglavice tudi samim Nizozemcem, saj so štirje nizozemski dnevniki 16. novembra 1967 - ob Cruijffovem krstnem nastopu v dresu članske ekipe Ajaxa - uporabili štiri različice: Kruyff, Kruijff, Cruyff in Cruijff.
Če je njegov priimek razdvajal, zagotovo so bili vsi zedinjeni, ko so opisovali - in občudovali - njegov način igranja nogometa. Del Piero se ne moti, ko piše, da je bil Cruijff genialen, saj je bil na igrišču živeča definicija besede genij po SSKJ oz. »izvirno ustvarjalen člo-vekz najvišjimi duševnimi sposobnostmi«. Na prehodu med sedemdesetimi in osemdesetimi leti prejšnjega stoletja je bil eden izmed najboljših poznavalcev totalnega oz. modernega nogometa, ki gaje nato sam uvedel kot trener v Barceloni in v Španiji. Ni torej naključje, daje bil Cruijff eden izmed šestih posameznikov, ki so ligo prvakov osvojili tako v vlogi nogometaša kot trenerja.
Zedinil je tudi nogometne navdušence, saj je bil zelo priljubljen, kljub temu, daje njegovo obnašanje na igrišču ponekod prekoračilo meje »umirjenega vedenja«. »Storil bo vse to, kar mu poveš, nič pa ne bo naredil od tega, kar mu ukažeš,« ga je še kot malčka opisala mati, kije vedno poudarjala, daje zlat fant. Res je bilo tako. Dobrodelna fundacija, ki jo je Cruijffustanovil,je poskrbela za postavitev več kot200 igrišč po Evropi za mlade nogometaše. Pred vsakim od omenjenih igrišč pa stoji tabla, s štirinajstimi (kotnjegova številka na dresu) pravili Johana Cruijffova. Pravila naj bi mlade nogometaše ne naučila, kako naj postanejo šampioni. Naučila naj bi jih, kako naj postanejo pravi športniki. Zadnje pravilo na seznamu je izvirnost, kije po Cruijffovem mnenju tudi najlepša lastnost športa. Športa in genija.
nogomet - V Vidmu remi Italije in Španije
Brez zmagovalca
Zadetku Insigneja v 68. minuti je takoj odgovoril Aduriz
Italija - Španija 1:1 (0:0)
Strelca: 68. Insigne, 70. Aduriz Italija: Buffon, Florenzi (De Silvestri), Dar-mian, Bonucci, Astori, Giaccherini (Anto-nelli), Candreva (Bernardeschi), Parolo (Jorginho), Motta, Eder (Insigne), Pelle (Zaza). Trener: Conte.
Španija: De Gea, Juanfran (Alba), Pique, Ramos (Nacho), Azpilicueta, San Jose, Thiago Alcantara (Isco), Mata (Koke), Fa-bregas, Morata (Paco Alcacer), Aduriz (Silva). Trener: Del Bosque.
VIDEM - V nabito polnem stadionu Friuli oz. v stadionu Dacia Arena sta se Italija in Španija razšli z remijem, resnici na ljubo pa bi Italija zaslužila tudi zmago. Prvi polčas se je zaključil brez za-
detkov, Španija pa je zagotovo razočarala navijače v Vidmu, medtem ko so lahko privrženci italijanske izbrane vrste uživali, saj so predvsem Candreva in soigralci povzročili kar nekaj preglavic De Gei.
Igra se je razživela v drugem delu srečanja, ko je Conte na igrišče poslal Ber-nardeschija in Insigneja. Ravno Insigne je izkoristil lepo podajo Giaccherinija in poskrbel za vodstvo Contejevega moštva v 68. minuti. To je šele prvi zadetek, ki ga je Španija prejela na zadnjih šestih tekmah. Veselje navijačev Italije pa je trajalo le dve minuti, saj je takoj izenačil Adu-riz. Večjih priložnosti za zadetek nato ni bilo, tako da se je prestižna prijateljska tekma zaključila brez zmagovalca. (av)
18
Petek, 25. marca 2016
ŠPORT
Primorski
ki Ji
košarka - Breg je v finalu za osvojitev pokala deželne C-lige silver klonil s 84:87
Za las zgrešili naslov
Po izenačeni tekmi je San Daniele postal prvak - V prvenstvu priložnost za revanšo
Breg Mediachem - San Daniele 84:87 kušenim igralcem, ki so ga takoj poplačali
(18:25, 42:45, 58:59)
Breg: Carra 15 (1:2, 7:13, 0:1), Mattiassich nv, Zobec 2 (-, 1:1, -), Pigato 16 (2:2, 6:9, 1:2), Slavec (-, 0:1, 0:2), Strle 3 (1:4, 1:2, -), Vecchiet 21 (9:12, 6:10, 0:1), Semec 4 (-, 2:5, -), Spi-gaglia 3 (-, 0:2, 1:1), Cigliani 11 (2:2, 3:9, 1:5), Crismani 2 (-, 1:4, 0:1), Gelleni 7 (1:2, 3:4, -). Trener: Krašovec.
San Daniele: Tamigi 2, Pellarini 16, Colutta 12, Simonutti nv, Bortolutti 18, Tosoni 9, Ber-toli, Ellaro 10, Dijust 20. Trener: Sgolfo.
Bregu ni uspel veliki met, da bi kot naša prva ekipa posegla po naslovu deželnega pokalnega prvaka. Sinoči je namreč v telovadnici Ervatti pri Briščikih v velikem finalu tesno izgubil proti ekipi Il Michelaccio iz San Danieleja. Zares škoda, kajti le pet minut je ločilo košarkarje Brega od velikega slavja. Tedaj je bila na parketu zelo izkušena peterka (Carra, Cigliani, Vecchiet, Pigato in Strle), ki je vodila za pet točk (67:62) in je trdno držala vajeti igre v svojih rokah. Igralci San Da-nieleja pa se niso dali ter s Pellarinijem in Dijustom ter tudi z nekaj čudnimi sodniškimi odločitvami zmanjšala zaostanek na tri točke (68:71 in 72:75). Dve minuti do konca je bil zid izenačen (75:75).
Gledalci so bili odtlej priča zelo razburljivi in napeti končnici. Ko je manjkalo še 31 sekund do konca tekme, je Il Michelaccio vodil za štiri točke (86:82). Košarkarji Brega so pet sekund pred koncem zmanjšali razliko na dve točki (84:86), več pa niso zmogli in tako so se prvega mesta v deželnem pokalu veselili košarkarji iz San Da-nieleja, ki so na koncu prejeli pokal iz rok predsednika deželne košarkarske zveze Giovannija Adamija.
Kot je bilo pričakovati, je bilo finalno srečanje zelo izenačeno. Stali sta si nasproti doslej v prvenstvu C-lige silver dve najboljši ekipi. Breg, ki je v polfinalu ob zvoku sirene s košema Marca Carraja premagal vi-demski UBC, je sinoči nastopil v popolni postavi. To je: tudi z visokim Vecchietom in ka-petanom Slavcem. Po začetni izenačeni igri so si igralci San Danieleja predvsem s trojkami priigrali prednost sedmih točk, s katero so tudi sklenili prvo četrtino. Kot v sredinem polfinalu se je tudi tokrat v uvodni četrtini izkazal mladi Gelleni. Trener Kra-šovec je v drugi četrtini zaupal svojim iz-
in zmanjšali zaostanek na dve točki (25:27). Nakar so popustili in nasprotniki so z uspešno consko obrambo spet povedli. Brežani so odreagirali in ob polčasu bili krajši za tri točke. Tretja četrtina je bila izenačena, kakovostno pa na precej nizki ravni.
Sledila je razburljiva zadnja četrtina z nesrečnim koncem za Bregovo ekipo.
»Na koncu so imeli nasprotniki več sreče pa tudi nekatere sodniške odločitve nam niso bile naklonjene,« je potožil Bregov trener Tomo Krašovec.
Finale si je ogledal tudi trener Jadrana Andrea Mura, ki je takole ocenil tekmo. »Meni je bila ta finalna tekma všeč. Bila je zelo izenačena, le v tretji četrtini je bilo nekoliko preveč prerivanja in manj lepe košarke. Brežani so igrali dobro in trener Krašovec je odlično vodil svojo ekipo. Preudarno je menjaval igralce, dal možnost tudi mladim, da igrajo in zamenjajo starejše igralce, ko je bilo potrebno. Na koncu je zmagala ekipa San Danieleja, ki jo sicer sestavljajo nižji igralci od Brežanov, so pa hitrejši. Vsekakor lepa košarkarska prestava.« (lako)
1. al - Poraz Brega
Ponovno brez točk
Breg - Terzo 0:2 (0:1)
Breg: Daris, Simič, Rocca, Franzini, Leiter, Degrassi, Cerebuch (Pipan), Pohlen, Martini, Vianel-lo, Pigato. Trener: De Fabris.
V zaostali tekmi 24. kroga prvenstva je Breg pri Sv. Sergiju doživel že trinajsti poraz v letošnji sezoni, ki pa si ga nogometaši trenerja De Fabrisa niso zaslužili. Breg je srečanje dobro začel, Terzo pa je dokazal, da je zelo konkretna ekipa, saj je v 25. minuti odlično izkoristil protinapad in povedel. Do reakcije domačega moštva - tekmo bi bil moral Breg odigrati doma - pa je prišlo v drugem polčasu, saj je moštvo iz Doline zagospoda-rilo na igrišču. Veliko je bilo priložnosti za zadetek, usnje pa ni hotelo v mrežo, saj so gostje žogo nekajkrat celo odbili z golo-ve črte. Do drugega zadetka Terza je prišlo, ponovno po zaslugi protinapada, v poslednji minuti srečanja, ko je bilo tekme v bistvu že konec. Breg ostaja tako na predzadnjem mestu na lestvici s štiriindvajsetimi točkami. (av)
Razočaranje trenerja Krašovca in košarkarjev Brega po včerajšnjem porazu (zgoraj), Davide Vecchiet je bil med najboljšimi na igrišču (desno)
fotodamj@n
Stanko Rajčič
fotodamj@n
ZSŠDI: En sam avtobus ni bil dovolj za mlade odbornike
OPČINE - Osemdeset mladih z Goriškega in s Tržaškega se je včeraj z dvema avtobusoma ZSŠDI odpravilo na Ptuj, kjer še danes poteka seminar za mlade odbornike. Po uvodnem pozdravu predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina so včeraj udeleženci seminarja izmenično prisluhnili predavanjema Evgena Bana in Martina Maverja. Enajst mladih se je udeležilo nogometne delavnice Maria Adamiča, medtem ko je sodelovalo pri delavnici za otroško telovadbo Mojmirja Fliska kar 31 posameznikov. Mlade odbornike čaka tudi danes delovno jutro z delavnicama Evgena Bana in Meline Colsani, pred povratkom domov pa si bodo ogledali Ptuj v spremstvu Dejana Zavca.
košarka - Danes ob 20.30 na Opčinah
Prihaja vodilni
Košarkarji Jadrana proti močnemu Tarcentu potrebujejo odlično obrambo
Košarkarji Jadrana bodo po krajšem premoru drevi ponovno stopili na igrišče. V telovadnici na Opčinah jih čaka ob 20.30 zaostalo srečanje s Tarcentom, prvo silo prvenstva, ki sicer deli prvo mesto na lestvici s San Vendemianom, odigralo pa je tekmo manj. Sicer je moštvo iz Čente izgubilo dve od zadnjih treh tekem (proti Arditi in Arzignanu), na poraze pa je najverjetneje vplivala utrujenost, saj je Tarcento pred kratkim postal državni pokalni podprvak C-lige gold po porazu proti Rimu. Omenjeni podatki jasno pričajo o kakovosti ekipe, ki je v letošnji sezoni utrpela le šest neuspehov.
»Vse poraze je Tarcento doživel na tekmah, na katerih je dosegel manj kot 70 točk. V primeru večjega števila doseženih točk pa ima razmerje 13 zmag na prav tolikih srečanjih. Ni treba torej dodatno izpostavljati, da bo tudi tokrat obramba ključna, če želimo osvojiti dve točki,« napoveduje trener Jadrana Andrea Mura. Košarkarje torej čaka zahtevno srečanje, kljub temu, da na Opčine prihaja najboljše moštvo v ligi, pa cilja združena ekipa na zmago. »V tem prvenstvu ni enostavnih ali zahtevnih srečanj, saj je liga zelo izenačena. To smo lahko opazili tudi na prejšnji tekmi, ko smo z velikimi težavami premagali zadnjeuvrščeni Conegliano,« pravi trener Jadrana.
Tokrat bo lahko Mura računal na vse košarkarje - razen seveda Saše Malalana in Daniela Baticha -, ki bodo morali v obrambi omejiti Munini-ja (17,9 točke v povprečju na srečanje) in njegove soigralce, saj ima Tarcen-to odlične posameznike, ki predvajajo zelo preudarno skupinsko igro. »Tudi mi imamo solidno ekipo, ne smemo pa biti sebični v napadu. Premagamo jih lahko le z boljšo skupinsko igro, drugače nam bo trda predla. Vsi nasprotniki so premagljivi, tokrat pa bomo morali še dodatno paziti na obrambo, saj Tarcentu ne smemo dovoliti, da preseže mejo sedemdesetih točk,« zaključuje Andrea Mura. (av)
/
Primorshi
RADIO IN TV SPORED
Petek, 25. marca 2016 1 9
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 A Sua immagine 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.40 La vita in diretta 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Aktualno: Porta a porta 21.10 Via Crucis 22.30 Na veliki petek 23.10 Velikonočni koncert
RAI2
6.0014.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Il tocco di un angelo 7.55 Serija: Un ciclone in convento 9.25 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.00 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S.
21.05 Film: Genitori in trappola (kom.,
'98, i. L. Lohan) 23.15 Serija: The Blacklist 0.15 Troppo giusti
_RAI3_
6.30 Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 22.50 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 #TreTre3 20.30 Rischia-tutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 L'erba dei vicini 23.05 Film: To the Wonder (dram., '12, i. B. Affleck)
_RAI4_
12.55 Rookie Blue 14.25 Teen Wolf 15.05 Fairy Tail 15.3017.05 Streghe 17.00 Novice 17.45 Xena 19.20 Rai Player 19.30 Ghost Whisperer 21.10 Criminal Minds 22.45 Ray Donovan
_RAI5_
14.15 Wild Italy 15.05 Brazil: A Natural History 16.05 Strinarte 16.45 Simon Schama - Il potere dell'arte 17.40 Street Art 18.10 Novice 18.15 20.45 Passepartout 18.45 This is Opera 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.30 Rai Player 21.15 Michelangelo a Fi-renze 22.05 Michelangelo a Roma 23.10 Terza pagina
RAI MOVIE
13.55 17.45 Rai Player 14.05 Film: L'uomo senza volto (dram., '93, i. M. Gibson) 16.00 Film: Bar Sport (kom., It., '11) 17.40 Novice 17.55 Film: Sterminate "Gruppo Zero" (dram., '74) 19.40 Film: 002 Operazione Luna (kom., '65, r. L. Fulci)
puntamento al cinema 15.10 Nad.: Cuori rubati 15.35 Nad.: Un medico in famiglia 17.30 Novice 17.35 Serija: Il commissario Rex 18.25 Nad.: Pasion prohibida 19.25 Nad.: Capri 20.25 Nad.: Un caso di co-scienza 21.20 Nad.:Volare - La grande sto-ria di Domenico Modugno
_RETE4_
6.10 Media Shopping 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabi-nieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 15.45 Serija: Hamburg Distret-to 2116.50 Amici di Gesu 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Die Hard - Duri a morire (akc., '95, i. B. Willis) 23.40 Film: Ipotesi di com-plotto (triler, '97, i. M. Gibson)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici Day Time 16.30 Nad.: Il segreto 17.10 Pome-riggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Ciao Darwin 0.30 Supercinema
_ITALIA1_
6.35 Risanke in otoške oddaje 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.0017.55 L'isola dei famosi 13.20 Športna rubrika 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Nan.: Due uomini e 1/2 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: The Flash 22.00 Serija: Arrow 23.05 Serija: The 100
IRIS
21.15 Film: The Ledge - Punto d'impat-to (triler, '11) 23.20 Film: Mississippi Burning - Le radici dell'odio (dram., '88, i. J. Hackman)
RAI PREMIUM
11.35 Nad.: Un posto al sole 12.2019.15 Rai Player 12.25 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.25 Ri... parliamone 14.15 23.15 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.05 Anica - Ap-
CIELO
12.3013.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia: The Professionals 16.30 Buying & Selling 17.30 Brother vs. Brother 18.30 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: The Foreigner - Lo straniero (akc.)
DMAX
12.40 Film: La dottoressa del distretto militare (kom., '76) 14.35 Film: La via degli angeli (kom., It., '99, r. P. Avati) 17.00 Film: Ricchi, ricchissimi, praticamente in mu-tande (kom., It., '82) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger
21.00 Film: Black Dog (akc., '98, i. P.
Swayze) 22.50 Film: Man on Fire - Il fuo-co della vendetta (triler, '04, i. D. Washington)
_LA7_
7.30 13.30, 20.00, 0.25 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.25 Serija: Benjamin Lebel - Delitti D.O.C. 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Pae-se delle Meraviglie 22.40 Film: Ti lascio perché ti amo troppo (kom., It., '06)
_LA7D_
6.20 15.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.50 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 23.20 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Al di la dei sogni (fant., '98, i. R. Williams)
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 10.30 21.00 Ring 13.00 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.20 Oggi e 13.20 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.35 0.30 Cisl informa 18.00 23.30 Trieste in diretta 18.45 Star bene in TV 19.00 Pronto, dottore... 20.00 Apriti cielo 20.05 Dodici minuti con Cristina
12.30 20.20 Banco dei pugni 13.20 Storage Wars Canada 14.10 Gator Boys: gli acc-hiappalligatori 15.05 19.30 Te l'avevo detto 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'asfalto 21.10 Ultima fermata: Alaska 22.00 Oro degli abissi 23.00 La tigre serial killer
SLOVENIJA1
5.45 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.40 Ugriznimo znanost 12.25 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.35 Tarča 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.10 Otroški program: OP! 16.40 Duhovni utrip 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi 23.05 Film: Škrlatna ulica (dram., '45, r. F. Lang)
SLOVENIJA2
7.00 19.05 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 8.45 Točka 9.45 Odd.: Bleščica 10.45 Sledi 11.10 17.00 Halo TV 12.10 Dobro jutro 14.40 Posebna ponudba 15.25 Migaj raje z nami! 16.10 Dober dan 18.00 Evangeličansko velikonočno bogoslužje 19.45 Infodrom 20.00 Dok. film: Prehod 20.55 Postni prti na Koroškem 21.10 Križev pot 22.45 Polnočni klub
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv
-	Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.25 Film: Pot do zlata (pust.) 17.00 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 17.05 Glasba zdaj 17.20 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Koncert: Posvečeno Mozartu 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.00 Dok.: Mister Gadget 23.05 Road to UEFA EURO 2016 23.35 Nad.: Trn v srcu
_POP TV_
7.00 Risanke 8.15 9.25, 10.55, 12.05 Tv prodaja 8.30 15.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.5516.55 Serija: Komisar Rex 11.1014.30 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.20 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 20.00 Nad.: Usodno vino 16.30 18.55, 21.30 Novice 20.00 Bitka parov 22.05 Eurojackpot 22.10 Film: Pasji park (kom., '98)
_KANAL A_
7.0018.00, 19.55 Svet 7.55 11.40 Top Gear 8.55 Risanke 9.3015.15 Serija: Šola za prvake 9.55 15.45 Nan.: Vice v predmestju 10.20 11.25, 12.45 Tv prodaja 10.35 14.15 Serija: Puščica 13.00 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 16.15 Film: Ninja želve (anim., '90) 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Klub 22.00 V živo iz hiše Big Brother 22.30 Film: 007
-	Goldfinger (akc., '65, i. S. Connery)
PLANETTV
10.55 15.50 Nad.: Esperanza 11.55 Tv prodaja 12.25 Nan.: Prijatelji 13.00 Nan.: Talenti v belem 13.50 Ellen 14.45 Zdravnik svetuje 16.35 20.00, 21.10 Bilo je nekoč 17.45 Nad.: Ena žlahtna štorija 19.00 21.45 Danes 19.40 Vreme in šport 22.05 Film: Ugrabljena (triler, '11, i. M. Bello)
HM Petek, 25. marca Lm Rai movie, ob 14.05
L'uomo senza volto
ZDA 1993 Režija: Mel Gibson Igrajo: Mel Gibson, Nick Stahl, Margaret Whitton in Geofrey Lewis
Film s katerim se je Mel Gibson preizkusil tudi kot režiser je zgodba o zapuščenem fantu, ki najde v vaškem čudaku novega očeta.
Najstnika, ki je še kot otrok izgubil starše vzame v oskrbo gospod, katerega preteklost še vedno močno bremeni, predvsem zato, ker mu je huda prometna nesreča povsem iz-nakazila obraz.
VREDNO OGLEDA
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Film, kamera, ekran; 11.00 Studio D; 11.15 Psihoaktualno: radijska srečanja s psihologinjo in psihote-rapevtko Martino Flego; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.35, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Miroslav Košuta: Dnevnik o lastovič-jem gnezdu - 4. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 18.45 Postni pogovori; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
V okviru Studia D po 11.00 bo na sporedu rubrika s klinično psihologinjo in psihoterapevtko Martina Flego, s katero se bomo lotili nekoliko lahkotnejše teme, ki pa je v današnji družbi močno prisotna in je ne gre prezreti. Govor bo o maniji, ki je obšla in okužila ves svet in kot pravcati magnet privlači mlado in staro, vidne in manj vidne osebnosti, navadne in nenavadne smrtnike vseh starosti in vsakršnega družbenega sloja. To je t. i. selfiemanija oz. pojav selfi-jev ali pa - kot so jih poimenovali v matični domovini - sebkov. V nadaljevanju Studia D bo govor o barvanju pirhov, pa tudi o mednarodnem posvetu: Londonski pakt leta 1915 in Julijska krajina. V oddaji Kulturni dogodki ob 18.00 so zaobjeti prispevki Robija Šabca o romanu Petra Rezmana »Tekoči trak«, Primoža Sturmana o zborniku s simpozija o filozofu S0renu Kirkegaardu, Magde Jevnikar o veronski razstavi Postimpresionizem v Evropi, Ivana Žerjala o razstavi del Sandija Renka v videmski galeriji Domo Arte in Leva Detele o počastitvi slikarja Valentina Omana v dunajskem Kunstlerhausu.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Petek' 2s- marca
2016	VREME, ZANIMIVOSTI
_dnevnik
ki Ji
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Ciklonsko območje se iznad Balkana pomika proti severovzhodu, območje visokega zračnega tlaka pa se iznad jugozahodne širi proti srednji Evropi. Od severa doteka nad naše kraje razmeroma hladen zrak.
Napoved je še nekoliko negotova: kaže na bolj spremenljivo vreme, več sonca bo verjetno dopoldne na obali, več oblačnosti v Predalpah. Pihali bodo šibki južni vetrovi.
Zjutraj bo še precej jasno, čez dan pa se bo od zahoda postopno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -5, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 7 do 13 stopinj C.
Napoved je še negotova: dopoldne kaže na bolj oblačno vreme, čez dan bodo možne krajevne plohe. Od popoldneva izboljšanje. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi.
Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno, tu in tam bo nastala kakšna ploha. V nedeljo bo povečini sončno, več oblačnosti bo v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Ponekod bo pihal jugozahodni veter.
£ Sonce vzide ob 5.57 in zatone g ob 18.24
Dolžina dneva 12.27
Luna vzide ob 20.24 in zatone ob 7.26
1977 - Marsikje na Primorskem so izmerili najvišjo marčevsko temperaturo _ od začetka meritev. V Novi Gorici je bilo poletnih o 27,1 °C, vTolminu in Vipolžah 27,0 °C, v Ajdovščini 26,7 < °C, v Komnu na Krasu 26,0 °C ter v Čepovanu 22,4 °C. V Ljubljani se je živo srebro dvignilo do 24,6 °C.
Danes: ob 4.21 najnižje -44 cm, ob 10.26 najvišje 33 cm, ob 16.19 najnižje -37	g Morje je rahlo o cm, ob 22.32 najvišje 46 cm.	S razgibano, temp Jutri: ob 4.47 najnižje -44 cm, ob 10.53 naj-	peratura morja ' višje 30 cm, ob 16.45 najnižje -31	10,6 stopinje C. cm, ob 22.54 najvišje 42 cm.
Kanin - Na Zlebeh . . .400
Vogel ................285
Kranjska Gora.........50
Krvavec..............180
Cerkno................80
Rogla ................140
Piancavallo...... . . . .300
Forni di Sopra .......280
Zoncolan............240
Trbiž .................230
Osojščica ............100
Mokrine .............240
Axl Rose frontman AC/DC?
NEW YORK - Axl Rose ima poleg združitve Guns N' Roses v načrtu tudi začasno zasesti mesto frontmana skupine AC/DC. Skupina je bila na začetku meseca primorana prekiniti ameriško turnejo zaradi težav 68-let-nega pevca Briana Johnsona s sluhom. Johnsonu je zdravnik zabičal, da lahko popolnoma izgubi sluh, če bo še naprej nastopal. Veterani so napovedali, da bodo skušali turnejo izpeljati do konca z gostujočim pevcem. Jason Bailey, radijski voditelj iz Atlante, kjer so AC/DC prekinili aktualno turnejo, je v svoji oddaji na radijski postaji WNNX povedal, da je v mestu zasledil Axla Rosea. Po njegovih informacijah že vadi s skupino in naj bi kot frontman nastopil na preostalih desetih koncertih zasedbe.
Nova Zelandija ne bo zamenjala zastave
WELLINGTON - Novozelandci so na referendumu prepričljivo glasovali proti predlogu o zamenjavi zastave. Več kot polovica je glasovala za to, da se obdrži sedanja zastava, na kateri je britanska zastava.
Za predlagano novo zastavo je glasovalo 43,16 odstotka volivcev, za to, da se obdrži sedanja, pa 56,61 odstotka volivcev. Na predlagani alternativni zastavi so na črno-modrem ozadju srebrna praprot ter štiri rdeče zvezde. Rezultat je poraz za predsednika vlade Johna Keyja, ki je zamenjavo predlagal z obrazložitvijo, da je sedanja zastava ostanek časov, ko je Novi Zelandiji vladala Velika Britanija.
lir
italija - Gledališki velikan in Nobelov nagrajenec
Dario Fo 90-letnik
RIM - Nobelovec Dario Fo, ki velja za najpomembnejšega živečega italijanskega dramatika, je včeraj dopolnil 90 let. Fo, čigar tekste igrajo po vsem svetu, doma pa je bil velikokrat trn v peti politiki in institucijam, je jubilej obeležil z objavo nove knjige Dario e Dio. Avtor, ki se vse življenje opredeljuje za ateista, v njej razmišlja o veri. Fo ima do sakralnega in religije že od nekdaj intenziven, a protisloven odnos. Od njegovega Burkaškega misterija (1969), zbirke monologov, v kateri je opisal biblijske teme, ki se navezujejo na apo-krifne evangelije, ga zanimanje za duhovno in za vero ni zapustilo, čeprav je skozi verske teme vselej prenašal politična in družbeno kritična sporočila proti vsakovrstnim hierarhijam in od človeka odtujenim oblastnikom. Vsa njegova najuspešnejša gledališka dela je
tako zaznamoval močan protikonfor-mističen in protiklerikalen naboj.
Knjiga Dario e Dio (Dario in Bog), ki je izšla le nekaj dni pred njegovim okroglim jubilejem pri založbi Guanda, je nastala v sodelovanju z novinarko Giuseppino Manin, v njej pa beseda teče o temah, kot so Bog, Biblija in versko prepričanje. »Razmišljanje o Bogu in religiji je pretveza za govorjenje o nas samih, o naših življenjih in o razvoju človeštva,« Fojeve besede povzemajo tiskovne agencije. O svojem odnosu do onostranstva in do smrti pa Fo pravi: »Smrt bo mirno prišla ob svojem času, vendar se je ne bojim. Človeškemu razumu je nevzdržna ideja, da za vedno izginemo. Pamet mi pravi, da se spremenimo v prah. Vendar pa me je moja domišljija obdarila z vizijo neke druge dimenzije. Upam, da bom presenečen.«
Dario Fo s svojim značilnim burkaškim izrazom; levo z Miroslavom Košuto in ženo Franco Rame ob gostovanju v SSG v Trstu
arhiv/ansa
Fo se je rodil v kraju Leggiuno-Sangiamo. Študiral je slikarstvo in arhitekturo. Kot nadarjen komedijant in duhovit satirik je leta 1959 z ženo igralko ustanovil gledališko skupino Com-pagnia Dario Fo-Franca Rame, ki je uprizarjala kritične politične skeče. Leta 1968 je kot prepričan levičar ustanovil novo potujoče gledališče Nuova Scena, nato pa še tretje, La Comune.
Pri pisanju iger se je oprl na izročilo commedie dell'arte in ljudskih iger ter skušal z njimi ustvariti alternativo uradni kulturi pod vplivom vladajočega političnega establišmenta. Zaradi tega je bil žrtev cenzure in ostrakizma. Z ženo Franco sta že leta 1962 nastopila v popularni televizijski oddaji Canzo-nissima, njune kritične bodice pa so ju nato stale dolgoletno izobčenje z nacionalne televizije.
Kljub temu je ostal vselej dosleden. V svojih delih se zavzema za politično in socialno angažirano gledališko držo, njegove predstave pa so vedno odkrito ali prikrito v kontekstu z aktualnimi političnimi razmerami. V zadnjih letih se je politično približal Gibanju 5 zvezd, ki ga podpira vendar s kritično distanco.
Leta 1997 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Kot je tedaj zapisala švedska akademija, je Fo »posnemajoč srednjeveške rokohitrce bičal oblast in ponovno vlil dostojanstvo šibkim in zatiranim«. Med njegovimi pomembnejšimi deli so še gledališke igre Prst v oko (1953), Naključna smrt nekega anarhista (1974), Se ne plača, se ne plača! (1974), Goli človek in človek v fraku (1985) ter Par brez predsodkov (1983).
portugalska
Cristiano Ronaldo bo najel mamo za drugega otroka
MADRID - Po poročanju portugalskih medijev bo eden najboljših nogometašev na svetu Cristiano Ronaldo znova postal oče. Kot v primeru prvega sina bo za to najel nadomestno mamo in jo bogato plačal. Zvezdnik Real Madrida se je pred meseci v ta namen mudil v ZDA, kjer je izbiral mamo za drugega otroka. Kot pišeta Correio da Manha in Flash! Vidas, je Ronaldo za prvega sina, ki mu je dal ime Cristianinho, plačal več kot milijon evrov.
Tedaj - Cristianinho bo kmalu star šest let - je Ronaldo presenetil z očetovstvom. Na socialno omrežje je zapisal: »Z velikim veseljem in ponosom sporočam, da sem postal oče. Glede na to, da je ona želela, da se ne izda njenega imena, sva jaz in mama otroka sklenila, da bo sin živel v mojem skrbništvu. Več o tej zadevi ne bom povedal, zato prosim, da se spoštuje mojo in otrokovo zasebnost.«